Čestitka 1.maj

Čestitam Vam 1. maj - praznik našega delavstva, ki prinaša s seboj veliko simbolno vsebino, sporočilo, da se je bilo, je in se bo potrebno tudi v prihodnje  za delavske pravice  boriti. 

Ni delavske pravice, ki bi bila podarjena in ni delavske pravice, ki je večna. To velja še zlasti v časih, ki jih živimo. To je čas, ko se v večini evropskih držav želi bremena krize, ki jo je povzročil pohlep kapitala in poveličevanje tržnih zakonitosti in konkurenčnosti, prevaliti na pleča delavstva. Namesto da bi strukturne reforme zajele tiste, ki so krizo povzročili, se evropske institucije, ki jih obvladujejo ideje že kar barbarskega neoliberalizma, odločajo, da proračunske primanjkljaje in javne dolgove rešujejo z ukinjanjem ali zmanjševanjem socialnih pravic. To je pot, ki zagotovo ne prinaša gospodarske rasti in novih delavnih mest, kar pričakujemo in zahtevamo sindikati držav Evropske unije. To je pot, ki povečuje revščino in hkrati ohranja vse tiste vrednote, ki so nas pahnile v krizo. Zato se je potrebno temu upirati in zahtevati uveljavitev druge alternative – to je ukrepe, ki bodo krepili gospodarsko rast z odpiranjem zlasti zelenih delovnih mest, zmanjševali revščino in krepili socialne pravice delavcev. Delavske plače, pokojnine in socialne pravice niso bili in tudi danes niso ovira, kaj šele sovražnik gospodarske rasti.

Da  - za to drugo alternativo, ki zagovarja vrednote kot so solidarnost, pravičnejša delitev ustvarjenega, ohranjanje javnega zdravstva in šolstva, skrb za tiste, ki jim je najtežje, ker so zgubili delo ali delati več ne zmorejo. Potrebujemo alternativo, pot, ki bo omogočala  zaposlovanje mladih na kvalitetnih delovnih mestih z večjo stopnjo varnosti na delovnih mestih.

Zaradi vsega tega je naš praznik pomemben.

Zato še enkrat - čestitke ob našem prazniku in še za 2. maj, ki ga nekateri želijo žrtvovati za to, da bi še povečali njihove dobičke na račun še večje intenzivnosti dela naših delavcev.

Toda, mi se ne damo!

In še to - imejmo se lepo v teh prazničnih dnevih.

mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS

Odgovor na odprto pismo gospoda Francija Pliberška

Ljubljana, 16. april 2012

Spoštovani gospod Pliberšek!

Z zanimanjem smo prebrali vaše odprto pismo slovenski vladi in slovenskim sindikatom, v katerem se sicer z določenimi ugotovitvami lahko strinjamo, žal pa se ne moremo s tistim delom pisma, ki ste ga naslovili na slovenske sindikate. Ta del kaže, da ne poznate vloge in nalog sindikatov v družbi in na nas naslavljate očitke, ki bi jih morali drugim. Ne samo politikom ampak tudi vašim stanovskim kolegom, delodajalcem.

Sprašujete nas, kje smo bili, ko se je naša država v zadnjih treh letih zadolžila za 2,5 milijarde evrov na leto. S tem nam pripisujete vlogo v družbi, ki je enaka izvršni oblasti. Ali res mislite, da če bi sindikati rekli vladi, da se ne sme zadolževati, potem ona tega ne bi storila? Ali mislite, da mora vlada dobiti soglasje sindikatov, da se lahko zadolži? Ali mislite, da vlada in občine obvestijo sindikate o tem, da se bodo zadolžile? Ali imajo sindikati nadzor nad državnim proračunom ali pa je za to zadolžen nekdo drug? Ali vam mora v vašem podjetju, če najamete kredit, soglasje za to dati sindikat?

Kaj smo dobrega naredili za delavce? Veliko, seveda pa z narejenim ne moremo biti povsem zadovoljni. Že zato ne, ker se moramo nenehno boriti za ohranjanje pravic delavcev, ne moremo pa jih dvigniti na višjo raven. Pa ne zato, ker ne bi hoteli, ampak zaradi delodajalske in vladne strani, ki pod magično neoliberalno besedo konkurenčnosti in previsokih stroškov nočejo slišati prav nič o višji ravni delavskih in socialnih pravic. Če že drugega ne, smo v zadnjih letih med drugim dosegli, da se je zvišala minimalna plača. Sklenili smo vrsto kolektivnih pogodb, s katerimi smo zaščitili pravice delavcev. Preprečili smo uvedbo malega dela, ki bi pomenil še eno vrsto v delodajalskem arzenalu negotovih oblik dela, s katerimi smo v Evropi zelo in v negativnem smislu prepoznavni, še posebej kar se tiče mladih ljudi. In še bi lahko naštevali.

Vidimo, da ne veste, da je bila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije med prvimi, ki je v naši državi opozarjala na dostojno delo. Ne samo ob vsakoletnem svetovnem dnevu za dostojno delo, ko smo na novinarskih konferencah opozarjali in zahtevali, da to postane standard v naši družbi ampak ob vsakih pogajanjih za kolektivno pogodbo ali pa socialni sporazum. Govorili smo,  da dostojno delo vključuje med drugim tudi dostojne delovne pogoje in dostojno plačo. Uganite, kdo je bil najbolj proti? Direktor vaše stanovske organizacije, gospodarske zbornice, ki je ob naši zahtevi za dvig minimalne plače strašil po Sloveniji, da bo zaradi tega 70.000 delavcev postalo brezposelnih. Zakaj ne pride po dvigu minimalne plače do ustreznega dviga plač tudi v drugih plačnih razredih pa morate vprašati spet svoje kolege direktorje, ki večinoma mislijo, da so podjetja, ki jih vodijo, lahko konkurenčna samo z zniževanjem stroškov – beri: z nizkimi plačami, ne pa z višjo produktivnostjo, znanjem, inovacijami ter večjo participacijo delavcev. Vsa čast izjemam!

Upamo, da razumete, da te finančne in gospodarske krize niso povzročili delavci in zato se ne morejo strinjati, da morajo sedaj oni plačati to krizo. Smo morda sindikati krivi, da so si finančne institucije popolnoma podredile politike? Smo sindikati krivi, ker je gospodarstvo v službi finančnih institucij ne pa obratno?

S tem, da ste v gospodarstvu morali odpustiti skupno kar 76.000 delavcev v zadnjih treh letih, se ni za hvaliti. Večina teh delavcev ni bila odpuščenih zaradi prestrukturiranja gospodarstva ali izgube trgov ampak zaradi neznosnega hlepenja po bogatenju vodilnih v podjetju ter zaradi nesposobnosti vodenja podjetij. Ko je bila pred mnogimi leti znižana stopnja prispevkov v pokojninsko blagajno za delodajalsko stran, so politiki dejali, da je to potrebno zato, da bodo šli višji dobički v razvoj. In res so šli, v razvoj prevzemov drugih podjetij, ne pa v razvoj lastnih.

Sindikati smo seveda že velikokrat zahtevali spoštovanje pravne države. Tudi stavkali smo že zaradi tega. Kaj pa je spoštovanje kolektivnih pogodb drugega, kot spoštovanje pravne države? Spoštovanje pravne države je bila tudi ena od zahtev na demonstracijah, ki so jih v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije organizirali 15. aprila 2009 pred poslopjem vlade  in po katerih smo tedanjemu premierju Borutu Pahorju izročili naše zahteve. V njih je bilo na začetku zapisano naslednje: »Zahtevamo, da vlada okrepi pravno državo! Zahtevamo sistemske spremembe, ki bodo spremenile način poslovanja finančnih institucij in bank, omogočile temeljit nadzor nad njimi ter preprečile, da bi se po krizi vrnile na poslovanje po starem. Vlada mora takoj predlagati spremembe vseh tistih zakonov, ki so v preteklosti omogočali neupravičeno bogatenje, tajkunstvo, korupcije in druge ekscese, ki so omogočili prevelike socialne in družbene razlike!«   

Kot vse kaže, se Slovenci še dolgo časa ne bomo znebili delitev, ki jih če le moremo, nenehno na novo ustvarjamo: sedaj je v modi delitev ljudi na tiste, ki so zaposleni v zasebnem sektorju in tiste, ki si služijo kruh v javnem sektorju. Nekaj tega je tudi v vašem odprtem pismu. Niste pa pomislili, da so pravice delavcev v javnem sektorju, tako kot v zasebnem, zagotovljene s kolektivnimi pogodbami. Zato vsak enostranski poseg v te pravice pomeni kršitev kolektivnih pogodb. In to seveda ne prispeva k vzpostavitvi pravne države, za katero se tudi vi zavzemate.

Zniževanje plač delavcev v javnem sektorju bo zagotovo znižalo njihovo kupno moč. Zato bodo omejili svoje nakupovanje. Morda si ne bodo mogli privoščiti nakupa ravno tistih izdelkov, ki jih prodajate vi v vašem podjetju. In kdo jih bo lahko potem kupil? Delavci zasebnega sektorja s svojimi nizkimi plačami? Pozabljate, da so zaposleni v javnem sektorju tudi potrošniki. Da se bodo z znižanjem njihovih plač zmanjšali tudi prispevki v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Da bo država zaradi tega dobila manj davkov. In ker bo dobila manj davkov, bodo potrebni spet novi varčevalni ukrepi. In tako naprej po navzdol usmerjeni spirali do dna.

V vašem pismu je tudi nekoliko nejasnosti. Nekaj časa pišete o javnem sektorju, nekaj časa pa o delavcih v javni upravi. Javni sektor niso samo delavci v javni upravi ampak tudi policisti, vojaki, zdravniki, učitelji, poklicni gasilci, kulturni delavci, vzgojiteljice, medicinske sestre, pazniki v zaporih, novinarji v javnih zavodih in še bi lahko naštevali. Torej tisti, katerih usluge pogostokrat potrebujejo tudi delavci v zasebnem sektorju. Ko gremo iz tovarne po otroka v vrtec, ali pa k zdravniku, se že srečamo z javnim sektorjem. Torej so delavci zasebnega sektorja veliko bolj povezani z delavci javnega sektorja, kot se vam bi mogoče zdelo.

Vaš očitek, da nismo pomagali propadlemu gradbenemu sektorju je nejasen. V Sloveniji že dolgo nimamo več samoupravljanja, v katerem bi bili delavci soodgovorni za vodenje podjetja ampak kapitalizem, v katerem vodijo podjetja lastniki ali od njih nastavljeni menedžerji. Zato očitek naslovite na njih. Delavci zagotovo niso povzročili propad gradbenega sektorja. Kar pa se tiče delavcev pa smo storili vse, kar je bilo v naši moči, da smo jim pomagali, tudi s solidarnostnimi pomočmi. Bili smo prvi, ki smo opozorili na neživljenjske razmere, v katerih so bivali gradbeni delavci – migranti, dosegli, da je bil sprejet pravilnik o minimalnih nastavitvenih pogojih delavcev migrantov, ter uspešno zahtevali od naše vlade, da je sklenila z Vlado Bosne in Hercegovine spremembe sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino in še bi lahko naštevali.

Nekatere stvari, ki jih omenjate pa so posledica naših zakonov, ki so takšni, da omogočajo ekscese. Sindikati po ustavi nimamo možnosti, da neposredno predlagamo državnemu zboru v sprejem zakone ali pa njihove spremembe. Kljub temu pa je na pobudo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Državni svet RS pred kratkim predlagal državnemu zboru v sprejem spremembe zakona o jamstvenem in preživninskem skladu, s katerimi smo želeli doseči, da bi bila zagotovljena vsaj minimalna socialna varnost delavkam in delavcem, ki več kot tri mesece zaporedoma niso od svojega delodajalca za opravljeno delo prejeli mesečne plače. Vendar pa je že Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide državnega zbora zavrnil predlagane spremembe in s tem odločil, da bodo ti delavci še nadalje brez kakršnihkoli sredstev za preživetje. Je torej krivda za to na sindikalni strani?

Namesto očitkov, ki jih naslavljate na nas, bi bilo bolje, da bi se vprašali: kakšna bi bila danes v Sloveniji raven delavskih in socialnih pravic brez sindikatov?

Pavle Vrhovec

Izvršni sekretar P ZSSS

PRIMERJAVA ŠTEVILA PRAZNIKOV MED SLOVENIJO, AVSTRIJO, NEMČIJO IN FRANCIJO

Mariborskim škofom "donacije" Konstruktorja

Propadli Konstruktor mariborski nadškofiji 3. februarja 2009, v času najhujše recesije, doniral 295 tisoč evrov in prodal stanovanja za le 600 evrov za kvadratni meter

Janko Rath

Delavci propadlega mariborskega Konstruktorja zaman terjali svoj denar, ki je poniknil v različnih sumljivih kupčijah.

Dokumentacija, ki jo je naplavil stečaj mariborskega Konstruktorja, razkriva širok spekter posameznikov in firm. Objavljamo dokument, ki dokazuje, da je mariborska nadškofija v času, ko je njene finance vodil njen ekonomski strateg Mirko Krašovec, od podjetja prejela nenavadno visoko donacijo in kupovala stanovanja po ceni, krepko nižji od tržne.

Konstruktor je namreč nadškofiji 3. februarja 2009, sredi najhujše recesije, podaril 295.000 evrov za "nemoteno delovanje pri izvajanju programov za pastoralo in vzgojno-izobraževalne namene". Kakšni natančno so ti nameni in za katere programe je šel denar, ki bi ga bili še kako veseli Konstruktorjevi delavci, smo povprašali Nadškofijo Maribor, vendar so nam še enkrat zatrdili, da je šlo za "pastoralne dejavnosti". Neuradno pa smo izvedeli, da je šlo za del provizije, ki jo je moral Konstruktor izplačati mariborskim cerkvenim oblastem za posredovanje v poslu z mariborskim podjetnikom Tomislavom Vidasom. Ta je imel v lasti parcele na območju Koroških vrat v Mariboru, tik ob lokaciji, na kateri je nameraval stanovanja graditi Konstruktor.

Nadškofija pa naj bi bila svoje "usluge" zaračunala na še en način. Na isti dan, kot je bila podpisana pogodba o donaciji omenjene vsote nadškofiji, je slednja od Konstruktorja kupila štiri stanovanja. Gre za nepremičnine v skupni izmeri 206,39 kvadratnega metra na odlični lokaciji v Smetanovi ulici, za katere pa so odšteli približno pol manj od njihove tržne cene, le 600 evrov za kvadratni meter.

Za komentar smo povprašali tudi takratnega direktorja Konstruktorja Aljoša Sevčnikarja in zatrdil nam je, da je bila Cerkev zelo aktivna v celotni zgodbi. Za mnenje smo želeli povprašati tudi Sevčnikarjevega predhodnika Marjana Pinterja, pod katerim je potekal večji del spora z Vidasom, vendar na naše klice ni odgovarjal.

Vir: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012041305772477

KAJ SI MISLIJO LJUDJE....

Anonimnež na 24ur.com je napisal... 
"Vlada... BOLI me za VAS in Slovenijo. Ko ste dajali tajkunom kredite, me ni bilo zraven. Ko ste kradli vsepoprek, me ni bilo zraven. Ko ste privatizirali vsepoprek, me ni bilo zraven. Ko ste vračali Cerkvi in domačim izdajalcem, me ni bilo zraven. Ko ste dajali denar Grkom, me ni bilo zraven. Ko ste si delili denar vsepoprek preko razpisov in poslovali po domače, me ni bilo zraven. Ko ste vlekli svoje prijatelje iz "dreka"ala Bavčar, Šrot, Tovšakova, Zidar, Lovšin, Časasar, me ni bilo zraven. Ko je vsaka vas, dobila svojo občino, me ni bilo zraven. Nisem ne odvetnik, ne tožilec, ne sodnik, ne politik, ne župan, tak da me ne mešajte zraven. In zdaj, ko ste vse za.jeb.ali, naj VAM pa jaz dam 15 %, otroke naj bi mi ulica vzgajala in jem listje in travo!
E, ne bo šlo tako. Vi ste zajebali Slovenijo, zato jo VI na vaših plečah spravite nazaj k življenju.
Nas ne mešati v vaš drek. Se vidimo na ulici !"

To bi moralo biti mnenje ljudstva in za tem bi naj stal vsak od nas,
neudeleženih pri vseh teh špekulacijah, korupciji, lastninjenju..!

Še drugo anonimno mnenje:

Shakespeare je pisal, da je nekaj gnilega v deželi Danski.....danes razmišljam o tem, da npr. isti gospod Erjavec, ki je zraven rušil  pokojninsko reformo, ker bodo upokojenci imeli manj, je popolnoma tiho ob tem, ko jemljejo upokojencem rekreacijski dodatek in bodo dejansko imeli še manj. Razmišljam o tem, da nihče od vseh pred volitvami, ki so dobesedno "ukradli" oblast ni obljubljal da bodo znižali plače za 15 %, da bodo jemali regrese in podobno. Istočasno ko sebi dajejo ? Ta isti, ki so bili tisti, ki so podpihovali in pomagali rušiti reforme prejšnje vlade, sedaj delajo mnogo hujše poteze, in četudi so ukradli mandat, so ga res dobili za to kaj se počne sedaj ? Niso !

Ustrahovanje lastnega naroda je z eno besedo fašizem in žal lahko zaključim, da je že predolgo nekaj gnilega v deželi Sloveniji....iskreno upam, da bo ljudi KONČNO nehalo biti strah, saj kdor hoče biti zares svoboden, mora zadati prvi udarec. In čas je, da ljudje vzamejo zgodovino v svoje roke !

še ena:

Izračun:
Gasilec za 800 EURO rešuje življenja.

Učitelj za 900 EURO pripravlja ljudi na življenje.

...Vojak za 1.000 EURO tvega življenje.

Zdravnik za 2000 EURO zdravi ljudi.

Politik pa za 5.000 EURO zjebe življenje vsem....

Če bi nekateri padli z višine svojega ega na višino svoje inteligence, bi se ubili!kako razmišljate vi ?

Mega zakon proti ljudem

Teden, ki je pred nami, bo zaznamovan s predlogom najbolj protiljudskega zakona, ki smo ga kadarkoli bili deležni v Sloveniji. Vlada bo sprejela in v parlament poslala predlog zakona, ki v več kot 50 različnih veljavnih zakonih znižuje pravice ljudem. Ta mega protiljudski zakon bo spremljal rebalans proračuna, ki je že v parlamentu. S sprejetjem obeh bo dokončno račun za posledice pohlepa po kapitalu, z asistenco politikov in bankirjev, ki je povzročil ekonomsko krizo, izstavljen ljudem. Predlogi ZSSS, da namesto krčenja pravic, raje ustvarjajmo, je naletel na zavajajoče predloge vlade v smislu preučili bomo, dobra ideja, to zahteva čas…, zato je ostalo le na krčenju, saj prav noben sprejeti ukrep ne obremenjuje kapitala. Žal so tem razlagam nasedli tudi nekateri mediji. Režejo se pravice upokojencem, brezposelnim, porodnicam, otrokom, družinam, zaposlenim v javnem sektorju, skratka vsem, razen tistih, ki imajo veliko. Sindikati smo apelirali na zdravo pamet vladajoče koalicije, predlagali drugačne pristope, vendar brezuspešno. Zato je že napovedana stavka v javnem sektorju, napovedane so referendumske aktivnosti. Stavke vlada ne more prepovedati, želi pa to storiti z referendumom. Prepoved referenduma je skrita v »zlato fiskalno pravilo«, ki ga vlada vnaša v Ustavo RS, na podlagi katerega bo Ustavno sodišče pri vsakem referendumskem vprašanju na zahtevo Državnega zbora odločalo, če morda odločitev, ki bi jo na referendumu sprejeli ljudje, ne bi povzročila protiustavnega stanja in posledično bi referendum lahko prepovedalo. Mnenja glede takšnega načina prepovedi referenduma in s tem oddaljevanja ljudi od pravice, da neposredno odločajo o zadevah, ki še kako vplivajo na pogoje življenja v svoji državi, so različna. Tudi med političnimi strankami. Zanimivo je, da stranka Desus, ki je pred volitvami sporočala, da je edina socialna stranka v državi, ne nasprotuje zakonu, ki ostro reže v pravice ljudi, tudi upokojencev, niti ni proti predlaganim spremembam ustave. Zato bo ob napovedani nepodpori poslancev Pozitivne Slovenije ključno, kako se bodo opredelili poslanci Socialnih demokratov, saj za spremembe ustave niso dovolj glasovi vladajoče koalicije, potrebnih je 60 glasov poslank in poslancev. Referendum je edino učinkovito sredstvo za popravo predvolilnih prevar, ko mnogi politiki govorijo in ljudem obljubljajo eno, po volitvah pa počnejo povsem nekaj drugega. Je kdo od politikov pred volitvami govoril, da bo upokojencem odvzel vedno  tako pričakovani letni dodatek, da bo znižal nadomestilo za porodniško, čas in višino nadomestila za brezposelnost, uvedel plačilo za drugega otroka v vrtcu, znižal plače v javnem sektorju, odpravil regres za letni dopust,…? Izgovarjanje na krizo v tem primeru ne pride v poštev, saj smo pred volitvami bili že tri leta v njej. Zdaj, ko politika, brez mandata ljudi, spreminja družbeno pogodbo in razgrajuje socialno državo, je odprava referendumskega odločanja o socialnih pravicah še zadnje, kar ji je ostalo, da ljudi spremeni v številke in jih obravnava le še kot strošek, če kaj pričakujejo od svoje države. Ob spreminjanju ustave bo štel vsak glas in v ZSSS bomo poslankam in poslancem tudi tokrat gledali pod prste. In izvajali aktivnosti, ki jih od nas člani pričakujejo in zahtevajo.

Milan Utroša, sekretar ZSSS

ZAČELO SE JE !

Ljubljana, 4.4.2012

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je včeraj, 3. 4. 2012, obravnaval predlog sprememb in dopolnitev Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije. Predlog sprememb in dopolnitev zakona je vložil  Državni svet RS, pri čemer pa je pobudo za to podala ZSSS. Namen sprememb zakona je bilo zagotoviti vsaj minimum socialne varnosti delavkam in delavcem, ki več kot tri mesece zaporedoma za opravljeno delo od svojega delodajalca niso prejeli mesečne plače. Znesek, ki bi ga država nakazala delavcu, pa bi lahko le-ta izterjala od delodajalca s pomočjo pristojnega davčnega organa.

Praksa je namreč pokazala, da se izredno veliko število delavcev znajde v izredno težki situaciji, ko od svojega delodajalca ne prejmejo mesečnih plač, nad delodajalcem pa zaradi različnih interesov kapitala, bank ni uveden stečajni postopek oziroma uvedba tega traja izredno dolgo. Tako ti delavci ostanejo v delovnem razmerju in brez kakršnihkoli sredstev za preživljanje.

Mnenje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, katerega pa so povzeli tudi nekateri člani odbora, ki so člani koalicijskih parlamentarnih strank, je bilo, da lahko ti delavci v primeru ne prejema mesečnih plač sami podajo predlog za uvedbo stečajnega postopka (pri tem očitno pozabljajo, da je potrebno plačati sodne stroške v višini približno 3.700 EUR) ali pa svojemu delodajalcu podajo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, se prijavijo kot brezposelne osebe na zavodu za zaposlovanje in prejmejo denarno nadomestilo. S tem bi lahko, po njihovem mnenju, rešili  svojo ekonomsko in socialno stisko. Pri tem pa očitno namerno spregledajo absurdno situacijo, da ti delavci čutijo večjo varnost na zavodu za zaposlovanje, kot pa, da bi jim le-ta bila zagotovljena pri delodajalcu. Očitno pa so tudi »spregledali«, da terjatev delavcev (neizplačane plače, odpravnina,….) niso prednostno poplačane iz stečajne mase, če ti delavci sami, pred uvedbo stečaja, podajo odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Očitno za oblast neplačevanje mesečnih plač delavcem ni problem. Problem pa predstavlja pomoč države tem ljudem. Drugače namreč ne moremo razumeti sklepa odbora, ki je na obravnavi celo odločil, da spremembe Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu niso primerne za nadaljnjo obravnavo v parlamentu. Z drugimi besedami povedano: odbor je odločil, da bodo ti delavci še nadalje brez kakršnihkoli sredstev za preživetje. In to kljub temu, da so svoje delo pri delodajalcu vestno, pošteno in dobro opravili. Odločitev odbora gre v kontekst predlaganih varčevalnih ukrepov na področju socialne politike. Nesporno pa pomeni nadaljevanje klasične, trde, krute in do ljudi nepravične neoliberalne politike. Politike, katere edini namen je ustreči interesom izbranih na račun večine.

V ZSSS smo zato prepričani, da  je politika z včerajšnjo zavrnitvijo sprememb in dopolnitev Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS jasno pokazala, da je pozabila na vse predvolilne obljube in da ji je popolnoma vseeno za položaj in življenje ljudi. V paket predlogov po zniževanju letnega dodatka za upokojence, spreminjanju subvencioniranja dijaške in študentske prehrane, spreminjanju načina plačila vrtcev za drugega otroka, zniževanju otroških dodatkov, zniževanju denarnih nadomestil za čas brezposelnosti, zniževanju starševskih nadomestil,…. je dodala še brezskrbnost za delavce. Vsekakor pa se je začel poskus razgradnje socialne države in spreminjanja družbenih vrednot!

Andrej Zorko, izvršni sekretar za pravno področje v ZSSS