Ob bok nedavnim kriminalnim dogodkom - ropom,
ki so se zgodili na večih bencinskih servisih, po večini v lasti družbe OMV, po
Sloveniji, Svobodni sindikat Slovenije poziva družbo OMV ter njihove najemnike
bencinskih servisov - delodajalce, da v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju
pri delu (ZVZD-1) poskrbijo za ustrezno varnost zaposlenih. Tu mislimo predvsem
na razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo,
organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega
okolja.
Delavci na bencinskih servisih so mnogokrat
žrtve nasilnih dejanj, saj delovni prostor ni posebej zavarovan v primeru
nasilja tretjih oseb. Delodajalec je na delovnih okoljih, kjer obstaja večja
nevarnost za nasilje tretjih oseb, dolžan poskrbeti za tako ureditev delovnega
mesta in opremo, ki tveganje za nasilje zmanjšata in ki omogočata dostop pomoči
na ogroženo delovno mesto.
Delodajalce pozivamo, da dosledno
spoštujejo tudi določila zakona, ki se nanašajo na psihofizično zdravje
zaposlenih, še posebej žrtev nasilnih dejanj. Vsak delodajalec je zavezan sprejeti ukrepe za preprečevanje,
odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in
drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo
zdravje delavcev.
Odzivi naših članov namreč jasno nakazujejo
na kršitve zakonodaje oz. njeno neizvajanje. Zaposleni so prepuščeni samim sebi
in lahko le upajo, da bencinski servis na katerem delajo ne bo deležen ropa v
času njihove prisotnosti. Za varnost je poskrbljeno zelo slabo. Poznamo
bencinske servise, ki obratujejo preko cele noči, delo v nočni izmeni
opravljajo nemočne ženske, so brez varnostnikov, varnostne kamere so
razporejene slabo, povrhu vsega pa ob delovnem pultu nimajo niti monitorja,
preko katerega bi lahko spremljali sumljiva dogajanje oziroma bili nanje opozorjeni.
Poznamo primere, kjer med 20:00 in 22:00 uro na delovnem mestu ostane sama
nemočna ženska, …
V zadnjem času je bilo v vse pogostejših
ropih OMV-jevih servisov, več uslužbencev tudi fizično poškodovanih. Namesto
sočutja in nudenja hitre strokovne pomoči, so bili večinoma deležni
raznovrstnih pritiskov. Postavljala so se jim vprašanja o tem, ali se sploh
čutijo primerne za tovrstno zaposlitev, ali ne bi bilo bolje, če bi dali
odpoved in si poiskali drugo službo, … in ne nazadnje, je delodajalcem povsem
normalno, da po preživetem oboroženem ropu in policijskem zasliševanju, namesto
obiska urgentnega zdravnika, ostanejo sredi noči na delovnem mestu, vse do
prihoda sodelavcev iz naslednje izmene.
Na žalost tudi uspešna slovenska podjetja
dokazujejo, da jim človek ne pomeni praktično nič, predstavlja jim le strošek
in oviro na njihovi poti do čim večjega dobička-bogastva.