četrtek, 30. avgust 2012

Kako je kapital sistemsko ugrabil državo in kako račun za to plačujemo delavci in brezposelni


V Ljubljani je bila v okviru festivala Mladi levi 23. 8. 2012 predstava Was ist Maribor, ki prikazuje vzpon in propad TAM-a. Celotna zgodba podjetja, v katero so vkljucene tudi osebne izpovedi nekdanjih delavcev TAM-a, ponuja zelo grenko sliko financnega izcrpavanja podjetja, ki ni doivelo sodnega epiloga, je pa e kako doivelo socialni epilog  v obliki nekaj tisoc delavcev, ki so izgubili zaposlitev. S tem pridemo do stavka, nedavno zapisanega v clanku v Delu z naslovom Skupni cut za vrednote, ki se glasi: V sedanji ekonomiji zmaguje tisti, ki igra umazano.

S taknim razmiljanjem se na koncu koncev postavi logicno vpraanje kdo v bistvu zmaga? Poglejmo samo znamenito obdobje lastninskega preoblikovanja drubenih podjetij v Sloveniji, za katerega preiskovanje je kriminalisticna policija uvedla posebno republiko akcijo z nazivom Strelec. Kriminalisticna policija je po nekaterih podatkih  iz leta 2002 od zacetka leta 1993 do zakljucka akcije Strelec pristojnim dravnim toilstvom podala 490 kazenskih ovadb, v katerih so ovadili skupno 649 osumljencev zaradi utemeljenega suma storitve 908 razlicnih kaznivih dejanj, s sumom okodovanja drubenega premoenja v viini 16,6 milijarde SIT (69.270.572 ). In kakni so bili koncni ucinki teh akcij? Po dostopnih virih  je bilo izreceno le okoli 20 obsodilnih sodb, in e to v vecini le pogojnih.

 

Smo v letu 2012 in nelegalno vedenje v gospodarstvu je postalo skoraj nekaj normalnega. Kapital je pod krinko odprave administrativnih ovir ugrabil dravo, leta 1994 je bila na primer ukinjena Sluba drubenega knjigovodstva (SDK). Od takrat dalje strmo naraca znesek neplacanih socialnih prispevkov, ki je po zadnjih podatkih za 31. 12. 2011 enak 380,5 milijona EUR (aktivni dolg!) ne pozabimo, da se ti isti neplacniki socialnih prispevkov in davkov skrivajo za Zakonom o davcnem postopku, ki jim zagotavlja davcno tajnost.

Postopki za ustanavljanje podjetij so se zaradi odprave administrativnih ovir v zadnjih letih poenostavili do takne skrajnosti, da so postali vzvod za proizvodnjo slamnatih podjetij in vec milijonskih davcnih utaj.

 

In tako se je regulacijo kapitala preneslo v regulacijo prebivalcev.  Prejemniki socialnih transferjev so avtomatsko postali brezdelne osebe, ki zlorabljajo prejemke in jih je zato potrebno nadzorovati. In tako se je  v sploni razpravi v parlamentu na temo novega paketa socialne zakonodaje 25. maja 2010  beseda zlorab pojavila kar 59-krat.  In tako ta ista nova socialna zakonodaja predvideva 44 razlicnih podatkovnih baz za pregled stanja prosilca za denarno socialno pomoc. In tako je bilo v prvih pol leta 2012 iz evidenc ZRSZ zaradi kritev obveznosti izbrisanih 10.036 oseb kar je dvakrat vec od istega casa prejnje leto (5.460 oseb).

 

Pred nami se torej izrisuje slika, kjer se na eni strani menederji propadlih podjetij v soju arometov slikajo pred sodici in sproceno zbirajo kazenske ovadbe, na drugi strani pa se v tiini administrativnih postopkov vse bolj pritiska in nadzoruje (nekdanje) delavke in delavce. Ob vsem tem pa na MDDSZ lei nekaj tisoc pritožb oseb, ki zaradi novega nadzornega sistema E-sociala e nekaj mesecev niso dobili odlocbe o prejemu socialnih transferjev.

 

Goran Lukic,

samostojni svetovalec za socialno področje, zaposlovanje ter migracije

torek, 21. avgust 2012

Odziv predsednika ZSSS, mag. Dušana Semoliča, na izjavo premiera Janeza Janše, da je zaposlenih v javnem sektorju preveč oziroma, da bodo potrebni dodatni posegi v maso plač v javnem sektorju


INFORMACIJA ZA JAVNOST!



Za revijo Reporter je premier Janez Janša nedavno izjavil, da je v administraciji in v javnem sektorju glede na primerjavo s stanjem pred 10 ali 15 leti vsaj 15 odstotkov zaposlenih preveč ter da bodo potrebni dodatni posegi v maso plač v javnem sektorju. Ta izjava postavlja pod vprašaj kredibilnost vlade, saj se v svobodnih sindikatih sprašujemo, ali se je sploh smiselno še naprej dogovarjati z vlado, ki ne namerava spoštovati pred nekaj meseci podpisani stavkovni sporazum s sindikati javnega sektorja. 



V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije razumemo njegovo izjavo kot napoved odpuščanja zaposlenih v javnem sektorju v prihodnjem obdobju oziroma kot možnost ponovnega zniževanja plač javnim uslužbencem, čemur ostro nasprotujemo! 



Morebitno ponovno zniževanje plač zaposlenim v javnem sektorju ter zniževanje števila zaposlenih bo nedvomno vplivalo na kakovost javnih storitev ter še bolj znižalo njihovo kupno moč, kar ne bo prispevalo k oživitvi gospodarske rasti. Vlado opozarjamo, da se bo zaradi tega še bolj ujela v navzdol usmerjeno spiralno past, saj bo zaradi znižanih plač manj prilivov iz dohodnine na prihodkovni strani državnega proračuna in bodo zaradi tega potrebni novi varčevalni ukrepi. Poleg tega bo zaradi znižanih plač manj prilivov v zdravstveno in pokojninsko blagajno, kar bo vplivalo na finančno stanje teh blagajn, posledično pa na kakovost zdravstvenih storitev ter zagotavljanje še večjega deleža sredstev iz proračuna za pokojnine. Da je ta pot napačna, dokazuje tudi to, da se kljub napovedim vlade, da se bo s sprejetjem Zakona o uravnoteženju javnih financ privarčevalo med 700 in 800 milijoni evrov v državnem proračunu, bonitetne hiše niso pozitivno odzvale na to napoved. Zato vlado ponovno pozivamo, naj za zmanjševanje proračunskega primanjkljaja okrepi prihodkovno stran proračuna, ter z boljšim izkoriščanjem evropskih sredstev ter javnimi naložbami spodbudi zaposlovanje in gospodarsko rast.  



Napovedano odpuščanje zaposlenih v javnem sektorju pa bo ne samo še povečalo število brezposelnih v naši državi ter obremenilo sredstva za izplačevanje nadomestil za čas brezposelnosti, ampak pomenilo tudi poslabšanje ekonomskega in socialnega položaja zaposlenih v javnem sektorju in njihovih družin ter dodano obremenilo odhodkovno stran državnega proračuna. Zato v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije odpuščanju nasprotujemo in pozivamo vlado, da o takšnih ukrepih niti ne razmišlja.



Mag. Dušan SEMOLIČ

Predsednik ZSSS