SPOROČILO ZA JAVNOST GLEDE DOGAJANJ V MESTNI OBČINI MARIBOR

P r e d s e d n i k

Ljubljana, 23.10.2012

 

 

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zgroženo spremljamo dogajanja glede odprtega pisma izvršnega odbora naše sindikalne organizacije v Mestni občini Maribor, ki je bilo naslovljeno mariborskemu mestnemu svetu in njegovi statutarno-pravni komisiji dne 18.6.2012. V navedenem pismu so bila zapisana stališča sindikata v zvezi z vsebino predloga odloka o letošnji reorganizaciji mestne uprave in postopkom njegove prve obravnave na seji mestnega sveta.

 

V treh mesecih niti s strani prejemnikov odprtega pisma niti s strani vodstva mariborske mestne uprave ni bilo niti enega odziva, ki bi pred drugo obravnavo omenjenega odloka postavil pod vprašaj v odprtem pismu zapisane ugotovitve in predlagane rešitve. Žal so se v mestni upravi odločili za drugačno ukrepanje in sicer tako, da je direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner podala kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zoper predsednika sindikata v Mestni občini Maribor. Predsednik sindikata, kolega Goran Rajič, naj bi z zapisanim v odprtem pismu izvajal mobbing nad neznanim številom zaposlenih  v mestni upravi in sicer v obliki ustrahovanja pred izgubo zaposlitve.

 

Da je resnični namen odprtega pisma ravno nasproten se lahko prepriča vsak, ki je prebral njegovo zaključno poglavje v katerem je (dobesedno) zapisano:

»Odločitev, da se v zvezi s predlogom odloka o novi reorganizaciji mestne uprave na mestne svetnike/svetnice  in članice/člane statutarno-pravne komisije obrnemo z javnim pismom, v izvršnem odboru naše sindikalne organizacije nismo sprejeli zaradi apriorne oponentske drže do mariborskega župana in vodstva mestne uprave, pač pa zato, ker želimo delati v razmerah njenega zakonitega in do vseh zaposlenih poštenega kadrovskega poslovanja. Že samo dejstvo, da je l predlogu akt, ki je izhodišče za pripravo ostalih dokumentov, od katerih so odvisne naše pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, možno podati toliko kritičnih ugotovitev (ki smo jih seveda pripravljeni kjerkoli in kadarkoli zagovarjati in dodatno pojasniti) dokazuje, da doživljamo nekaj povsem drugega.

Če bo mariborski mestni svet naša opozorila ignoriral, se upravičeno bojimo, kaj bo sledilo z novim aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Ali bodo v tem »delu« reorganizacije uresničene županove napovedi o odpuščanjih, potem ko se je kar nekaj let na veliko zaposlovalo po javno prepoznanih klientelističnih kriterijih, pogosto s predznakom negativne kadrovske selekcije? Ali bo sledil nov val z ničemer utemeljenih premeščanj vseh, ki niso po volji sedanjega vodstva mestne uprave, in drugih »ukrepov, ki bodo doleteli isto »ciljno skupino«? Ali se končno kdo vprašal, kako navedeno vpliva na počutje in delovno motivacijo zaposlenih, od katere je navsezadnje odvisna učinkovitostmestne uprave in njen ugled v širšem okolju?

Neodvisno od tega, kaj se bo dogajalo v zvezi z drugo obravnavo predloga odloka o reorganizaciji mestne uprave in z reorganizacijo »podprto« novo sistemizacijo delovnih mest, ponavljamo, da bomo za zaščito (morebiti ogroženih) pravic iz delovnega razmerja našega članstva, tako kot doslej, uporabili vsa legitimna sredstva in pri tem delovali tako, da bodo naša ravnanja lahko deležna presoje zainteresirane javnosti. Prepričani smo, da bomo pri teh prizadevanjih imeli tudi vso podporo vodstva naših sindikalnih central.«

 

Ravnanje direktorice mestne uprave Milice Simonič Steiner  razumemo kot skrajno sprevržen in obsojanja vreden poskus ustrahovanja. Prav tako kategorično in ostro obsojamo vsakršen poskus osebnega diskreditiranja. Nenazadnje se s takšnim ravnanjem posega v pravice glede sindikalnega delovanja, ki so določene in zagotovljene z Ustavo RS. Te pravice bomo, v kolikor bo potrebno, branili z vsemi sredstvi. 

 

Takšne prakse v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ocenjujemo kot zelo nevarne in nikoli ne bomo pristali na ustrahovanje in »povračilne ukrepe« zaradi sindikalnega delovanja. Glede ravnanja mestne uprave smo prepričani, da ima najmanj znake krive ovadbe, prav tako pa bi lahko takšna ravnanja ocenili kot kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime. Zato pričakujemo, da bo kazenska ovadba primerno sankcionirana in da bomo dobili zgled, da se pravice zaposlenih v javni upravi, kakor tudi povsod drugje, lahko branijo in ščitijo skladno s temeljnim poslanstvom vsakega sindikata.

 

Predsedniku sindikata Goranu Rajiču izražamo popolno podporo, saj se je takšnim dejanjem potrebno upreti.V kolikor bo potrebno, bomo s skupnimi močmi uporabili vsa legitimna sredstva, da se takšna ravnanja ne bodo več ponovila. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zato pozivamo vodstvo Mestne občine Maribor, da nemudoma preneha s podobnimi ukrepi in ravnanji, ter raje razmišlja kako s sindikatom kot socialnim partnerjem vzpostaviti konstruktiven in enakovreden odnos.

 

Mag. Dušan SEMOLIČ

Predsednik ZSSS 

Predsednik Janša se je sestal s socialnimi partnerji

Ljubljana, 17.10.2012

 

Predsednik vlade Janez Janša je včeraj opravil sestanek s socialnimi partnerji in vodji koalicijskih strank. Tema sestanka so bili vladni ukrepi v povezavi z javnofinančnim položajem države in predlogom proračunov države za leti 2013 in 2014. Celoten dogodek je bilo mogoče spremljati v neposrednem televizijskem prenosu, zato tokrat manj o poteku sestanka in nekaj več o tem, kaj sledi. Predsednik vlade je v uro in petnajst minut dolgem uvodu naštel vladne prioritete, socialni partnerji pa smo v razpravi opozorili na naše prioritete, ki se v nekaterih točkah pokrivajo z vladnimi, v nekaterih pa ne.

Teme, ki bodo predmet naših intenzivnih aktivnosti, so predvsem pogajanja o pokojninski reformi in reformi trga dela ter referendumske aktivnosti na podlagi zbranih in v državni zbor vloženih več kot 2.500 podpisov k pobudi za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma za Zakon o slovenskem državnem holdingu in za Zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (zakon o slabi banki).

V tem času še potekajo pogajanju o pokojninski reformi ter o reformi trga dela. Čeprav so pogajanja intenzivna in so celo dosežena nekatera približanja stališč, soglasij še ni. Kljub temu se je vlada odločila, da bo predloge zakonov sprejela na jutrišnji seji in jih poslala v obravnavo in sprejem državnemu zboru. V ZSSS smo proti takšnemu načinu socialnega dialoga protestirali, vendar zaman. Vladajoči pravijo, da se bodo pogajali tudi v času, ko bo v parlamentu potekala obravnava teh zakonov. Kakšen bo njihov rezultat, še ne ve nihče, še posebej, ker odslej lahko vlada morebitne spremembe uveljavi le z amandmaji na vložene zakone. Pri obeh reformah je še veliko nejasnosti in nedorečenih zadev. V ZSSS bomo svoj dokončen odnos opredelili, ko bodo zakoni sprejeti v državnem zboru, in se takrat odločili o naših nadaljnjih ravnanjih.

Druga velika tema včerajšnjega sestanka sta bili tudi obe vloženi referendumski pobudi naših dveh sindikatov, in sicer Sindikata delavcev dejavnosti energetike in Sindikata kemične, gumarske in nekovinske industrije. Iz tega razloga je predsednik Janša na sestanek povabil tudi njuna predstavnika Branka Sevčnikarja in Sonjo Kos, ki sta na seji jasno povedala, zakaj so se v teh sindikatih odločili za izvedbo referenduma. Čeprav sta oba zakona v državnem zboru že sprejeta in po izglasovanem odložilnem vetu v državnem svetu čakata le še na ponovno potrditev v državnem zboru, sta tako predsednik državnega zbora dr. Gregor Virant kot tudi predsednik Janša dala vedeti, da so se pripravljeni pogovarjati o morebitnih spremembah obeh zakonov. Proceduralno je to dokaj zahtevna naloga, saj so predmet pogovorov le morebitne spremembe obeh zakonov, ki pa jih lahko sprejme le državni zbor. Na drugi strani pa ima predsednik Virant po ponovnem izglasovanju zakonov le sedem dni časa, da določi začetek zbiranja 40.000 podpisov volivcev za razpis zakonodajnega referenduma. Teoretično bi oba sindikata lahko odpovedala pričetek zbiranja 40.000 podpisov, vendar le v primeru, če bi dobila trdna in zavezujoča pisna zagotovila, da bodo sprejete spremembe obeh zakonov v vsebini, ki bo dogovorjena s pobudnikoma referenduma. Za to pa je časa le nekaj dni od ponovne potrditve zakonov, saj v obeh sindikatih zatrjujejo, da se pogovorov na to temo ne bodo šli, ko se enkrat prične postopek zbiranja podpisov. Takrat bo čas za akcijo, ki jo bo v celoti podprla tudi ZSSS s svojo mrežo območnih organizacij. Da to znamo in zmoremo, smo dokazali ob lanskem referendumu o Svetlikovi pokojninski reformi.

Današnji dan je pomemben zaradi dveh drugih dogodkov, ki sta na svoj način še kako povezana z včerajšnjim sestankom s socialnimi partnerji.

V državnem zboru je danes potekala javna predstavitev mnenj o predloženih spremembah Ustave RS glede ureditve referenduma. Na njej so vladajoči politiki zagovarjali spremembe, ki omejuje ljudem že tako omejen vpliv na sprejemanje zakonov, med tem pa so predstavniki organizacij civilne družbe temu ostro nasprotovali. Dogodek je povezan z včerajšnjim sestankom v tem, da je predsednik Janša na njem napovedal spremembo, ki je do sedaj še nismo slišali. Rekel je, da bodo odpravili enoletni rok, v katerem o zakonu, ki ga volivci zavrnejo na referendumu, ni mogoče ponovno odločati v državnem zboru.

Danes je dan boja proti revščini in mediji so polni podatkov o naraščajočem številu revnih v naši državi. Tako Rdeči križ kot Karitas sporočata pretresljive zgodbe ljudi, ki živijo v revščini. Včeraj predsednik vlade in njegovi sodelavci niso govorili o teh ljudeh, govorili so o tem, kako se srečujejo z visokimi predstavniki inštitucij iz tujine, ki od njih zahtevajo reforme, ki bodo še bolj prizadele ljudi, za katere naj bi se vsi borili. Bo kdaj nastopil dan, ko bo v Slovenijo prišel kakšen tuj politik, ki bo zahteval, da zmanjšamo revščino, vzpostavimo delovanje pravne države in spoštujemo človekove pravice? Morda pa bo to storila trojka, ki jo ob vsakem obisku v Španiji ali Grčiji ljudje, ki so jih drugi pahnili v revščino, z ovacijami sprejmejo na trgih in ulicah.

 

Milan Utroša, sekretar ZSSS

OB ROB POLOŽAJU MLADIH NA MEDNARODNI DAN DOSTOJNEGA DELA: NIKOLI DOVOLJ FLEKSIBILNI, NIKOLI DOVOLJ PRILAGODLJIVI, NIKOLI DOVOLJ AKTIVNI

07.oktober 2012 je bil mednarodni dan dostojnega dela, ki ga bomo sindikati po celem svetu obeležili že petič. Letošnja tema mednarodnega dneva dostojnega dneva je namenjena zaposlovanju  mladih.

Tako je. Zaposlovanju mladih. Tema, ki je še kako akutna. A hkrati tema, ki jo Vlada po eni strani izrablja za PR namene, po drugi strani pa njeni predstavniki z svojimi izjavami dajejo jasno vedeti, da je zaposlovanje mladih pač problem – mladih. In da so v tem trenutku pač bolj pomembne druge, »bolj pomembne teme«. Vmes pa se mladim člen za členom, dan za dnem, z novimi in novimi ukrepi reže prihodnost.

Če gremo po vrsti: mag. Andrej Šircelj, vidni predstavnik SDS, je pred dobrim tednom v intervjuju za Večer povedal, da se »bodo mladi morali prilagoditi dejanskim razmeram na trgu dela in v življenju imeti oziroma se priučiti za več poklicev«. Te besede tudi krasijo naslovnico intervjuja, katerega si lahko preberete na spletni strani SDS.

Ali se mag. Šircelj zaveda, kakšna žalitev je to za vse mlade, ki se dan in noč še kako »prilagajajo« trgu dela, preko opravljanja avtorskih in podjemnih pogodb, preko vsiljenega statusa samozaposlene osebe, preko petinske pogodbe o zaposlitvi, itd? Za vse mlade, ki so že do svoje diplome preko študentskega dela zamenjali več kot deset poklicev – čistilca, natakarja, administratorja, gradbinca, raznašalca časopisov, delavca v proizvodnji, obiralca sadja in zelenjave, delavca v obratih hitre prehrane, prodajalca, blagajničarja, akviziterja, dispečerja, tržnika, anketarja, itd. Za vse mlade, za katere sploh več ne obstaja trg dela, temveč samo še trg storitev. Pri čemer je ta prehod ponekod postal že kar standardni poslovni model. Vprašajte Mika Farmerja, lastnika IT podjetja Leap2, ki je povedal da »se vse bolj premikamo k zastopniški ekonomiji, kjer vsakdo postaja agent ali ponudnik storitev namesto oseba, ki je zaposlena v podjetju«.

Precej žalostno je to, da se naj bi morali mag. Širclju mladi dokazovati, kako raztegljivi, fleksibilni in prilagodljivi so. Ali pa nam želi povedati, da je to nova norma? No, te skrbi mag. Širclja so odveč – mladi to že vedo. Tukaj priporočamo mag. Širclju ogled spletne strani Prekerni osir, kjer si bo lahko prebral vso razsežnost te nove norma-lnosti med mladimi.

Pravo vprašanje za mag. Širclja pa je naslednje – kaj boste naredili kot član vladajoče koalicije, da zgodbe, opisane na tej spletni strani ne bodo še bolj razširile? Ali jim boste pač ponudili samo še nove »začasne in občasne« oblike dela/ storitev, kjer se bodo morali počutiti domače? Recimo v opravljanju  - rednega nekajurnega začasnega in občasnega  - protestiranja pred slovenskim parlamentom, kjer naj bi zahtevali da se v ustavo vpiše zlato fiskalno pravilo, kot je to včeraj neverjetno cinično predlagal sam predsednik vlade v Piranu? Pri čemer pa naj bi, če povzamemo logiko, ki je pred dnevi povedal Zoran Kotolenko iz MDDSZ in sicer da je za »brezposelnega koristna vsaka oblika dela« in da je »boljša, kot če je ni« tovrstna dejavnost mladim tudi koristila, saj pomeni »stik z delodajalcem«, če nadaljujemo z citiranjem.

Kje je tukaj dostojnost dela? Očitno se je izgubila s prevodom na poti iz Mednarodne organizacije dela. In v zameno za to so mladi v Sloveniji poleg ponovnega predloga uvedbe malega dela dobili varčevalne / reformne / proračunske ukrepe, s katerimi se jim znižuje višina denarnega nadomestila (DN) v primeru brezposelnosti v prvih treh mesecih prejemanja DN; ukinja subvencije za mlade družine za reševanje stanovanjskega problema; znižuje starševsko nadomestilo; znižuje subvencija za bivanje pri zasebnikih; odpravlja študentska olajšava. Da ne govorimo o tem, da so se z zadnjim na vladi sprejetim proračunskim predlogom za 2013 in 2014 vlaganja v izobraževanja drastično znižala.

Po drugi strani pa si lahko v eni izmed zadnjih analiz Mednarodne organizacije dela preberemo primere socialnih garancij za mlade iz Švedske in Finske, s katerim se mora vsaki mladi osebi do 25 leta starosti in vsakemu aktualnemu diplomantu do 30 leta starosti omogočiti ponudbo dela, pripravništvo, študij, usposabljanje ali rehabilitacijo na trgu dela v času treh mesecev po nastanku brezposelnosti. Po oceni finskega zavoda za zaposlovanje je stopnja uspešnosti sheme garancij za mlade 83,5-odstotna. Ocena investicije, potrebne za zagon takšne sheme garancij za mlade v Sloveniji, bi znašala 104,56 milijona evrov in je narejena na podlagi švedskega primera sheme za garancije za mlade ter vključuje 6.000 EUR na brezposelno mlado osebo in 600 EUR administrativnih stroškov zavoda za zaposlovanje. Če se komu ta številka zdi ogromna - v naši državi smo na primer zaradi vladnega ukrepa znižanja davka na dobiček in dohodnine izgubili 200 milijonov evrov izpadlih prihodkov v javnofinančne blagajne (Bole, september 2012). Z drugimi besedami: Vlada RS je z enim ukrepom izgubila dvakratnik sredstev potrebnih za zagon dokazljivo visoko učinkovitih garancijskih shem za mlade.

Mladi »pač« niso na vrhu prioritet oblasti.

Ampak  - kakor je pred kratkim zapisal korejski ekonomist iz Cambridgea Ha Jong Chang (Vuksanović, 6. 10. 2012): »ali želimo družbo, kjer je npr 50 odstotkov mladih brezposelnih le zato, da bi primanjkljaj v treh letih padel iz 9 na 3 odstotke BDP«?

Goran Lukič

ZSSS