PODPORA GIBANJU ZA PRAVNO IN SOCIALNO DRŽAVO!

 

 

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije že dalj časa opozarjamo slovensko politiko o napačnih pristopih k reševanju krize, saj zategovanje pasu državljanov dokazano ni pot iz nje. Je pa to pot, ki vodi ljudi v vedno večjo socialno bedo in ki povečuje možnost socialnih konfliktov. Na to smo nazadnje javno opozorili na množičnih demonstracijah 17. novembra, na katerih se je sindikatom pridružil velik del civilne družbe. Žal pa se je vlada odzvala podcenjujoče in z ignoranco ter popolnoma prezrla sporočilo demonstracij: »Dovolj nam je! Zahtevamo pravno in socialno državo«!

Te demonstracije in kasnejši protesti po celotni Sloveniji so ljudski odgovor na politiko krčenja socialnih in političnih pravic, ki se je pomešala z elementi represije. Neodzivnost oblasti do socialnega položaja, sporočil in zahtev ljudi, poskusi goljufanja z njihovimi podpisi pod referendumsko pobudo, se logično odražajo v vse večjem nezadovoljstvu, ki je iz prvotnih sindikalnih demonstracij preraslo v množično protestno gibanje, katerega cilji so enaki tistim, ki smo jih sporočali na demonstracijah 17. novembra. V ZSSS ugotavljamo, da je odziv vlade tudi tokrat ignorantski in podcenjujoč ter izkazuje odsotnost politike z realnostjo. Zlasti z realnostjo v kateri ljudje živijo. Ukvarjanje z vprašanji formalne prijave protestov, iskanjem njihovih organizatorjev ter poudarjanje izgredov posameznikov pa predstavlja namerno spregledovanje vzrokov, zmeraj večjega nezadovoljstva prebivalcev Slovenije in poskus preusmerjanja pozornosti od bistva problemov. 17. november 2012 in aktualni protesti po slovenskih mestih niso glas huliganov z ulic ali politično instrumentaliziran projekt, kakor jih skuša prikazati oblast. Vsi ti dogodki so skupen glas vseh nas, ki nam je preprosto – dosti. Dosti poniževanja. Tlačenja. Prevzemanja in odvzemanja. Ošabne zaslepljenosti oblasti. Nedelovanja pravne države. Umiranja socialne države.

Zato v ZSSS izrekamo podporo vsem, ki zahtevajo vzpostavitev pravne in socialne države in zaustavitev politične okupacije ljudstva. Politikom se ni zgodila ulica, kot sporočajo, zgodili so se jim ljudje. In prav je, da se politiki že enkrat končno zavedejo, da so bistven del države ljudje ter da njihova oblast v času mandata ni absolutna! Čim prej bodo to dojeli, tem bolje bo za njih in Slovenijo.
mag. Dušan Semolič
predsednik ZSSS

ORBANIZACIJA SLOVENIJE

Po informacijah iz kabineta predsednika Vlade RS se bo jutri na povabilo predsednika Vlade RS Janeza Janše na prvem uradnem obisku v Republiki Sloveniji mudil predsednik Vlade Republike Madžarske Viktor Orbán. Namen obiska je po besedah Kabineta predsednika vlade RS »krepitev odnosov med državama in poglabljanje gospodarskega sodelovanja. Posebna pozornost bo namenjena pomenu in odprtim vprašanjem manjšin, živečih v Sloveniji in na Madžarskem. Teme pogovorov bodo tudi gospodarska in finančna situaciji v regiji, sodelovanje držav v okviru EU in NATA, ter krepitev sodelovanja na regionalni ravni.«

A tukaj si moramo biti jasni: jutri prihaja v Slovenijo na vabilo predsednika Vlade RS oseba, ki si zelo po svoje razlaga definicijo »pravne države« in ki je pred nekaj dnevi izjavil, da je »obdobje socialne države končano«. Če gremo po vrsti:
Pred tremi tedni je Evropsko sodišče v Luksemburgu razsodilo, da odločitev Madžarske, da zniža upokojitveno starost za sodnike, tožilce in notarje, predstavlja diskriminacijo na podlagi starosti. 
29 oktobra letos, torej pred slabim mesecem je madžarski parlament sprejel sporne spremembe Ustave, ki predvidevajo obvezno registracijo volivcev pred splošnimi volitvami. 
V začetku leta je Evropska komisija sprožila tri pravne postopke proti Madžarski, ker meni da bi lahko njena nova zakonodaja ogrozila neodvisnost madžarske centralne banke, sodstva in agencije za nadzor nad varstvom podatkov.
S 1. januarjem letos pa je začela na Madžarskem veljati nova medijska zakonodaja, ki določa enotno in strogo nadzorovano politično poročanje državnih medijev ter visoke kazni tudi za zasebne, če se bodo ti prekršili proti vrsti uradnih medijskih določil. Pri tem bo javne medije nadzorovalo vladno telo, v katerem so izključno predstavniki vladajoče stranke Fidesz, zasebnim pa so določili obveznost upoštevanja tako nejasnih določil kot neuravnoteženega poročanja, kršenje človekovega dostojanstva, prekrške proti javni morali in celo pomanjkljivo pokrivanje dogodkov v javnem interesu.
Pred nekaj dnevi, natančneje v četrtek, 22. 11. 2012 pa je Viktor Orban na finančni konferenci v Frankfurtu, ki jo je organizirala banka Sberbank, povedal, da je »obdobje socialne države končano«. Njegov glavni predstavnik za tisk Bertalan Havasi je prisotnim predstavnikom tiska povedal, da ima »Madžarska jasen odgovor – oblikovanje na delu temelječe družbe« in da »zato niso zgolj izvedli strukturnih reform, temveč prenavljajo Madžarsko«. Kako si madžarska vlada zamišlja takšno »delovno prenovo« Madžarske, je vidno iz programa javnih del, kjer je vključitev brezposelne osebe vanj nujna – v primeru, da ta oseba zavrne kakršno koli obliko javnih del, ni upravičena do socialnih prejemkov. 

Očitno pa tudi Slovenija dobiva zelo močne obrise avtoritarne orbanizacije. Zakaj?
Spomnimo se »izginulih« 36 listov s podpisi državljanov in državljank Slovenije za pobudo za razpis referenduma o Zakonu o t.i. »slabi banki«, za katere noben del oblasti noče prevzeti odgovornosti. Pri čemer se Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), oziroma sam minister za notranje zadeve dr. Gorenak vsak dan bolj zapletajo v nelogičnosti lastnih izjav. Tako na eni strani pojasnjujejo, da je bil »dopis, skupaj s poročilom, ki je odražalo število preverjenih podpisov do konca delovnega dne v petek, 26.10. 2012, dne 30.10. 2012 posredovan v Državni zbor. V poročilu o notranjem nadzoru MNZ glede izginulih podpisov pa je zapisano, da je »pristojen direktorat z dopisom 26.10. 2012 po kurirju posredoval celotno gradivo DZ«. 
Spomnimo se kriminalistične preiskave preverjanja istovetnosti nekaterih podpisov poslancev in poslank, ki so vložili pobudo za referendum o Slovenskem državnem holdingu. Zgodba se je začela, ko je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko dan po oddaji podpisov za referendum o SDH zahteval razpravo na kolegiju predsednika Državnega zbora, kjer je predlagal sklep, da »kolegij zaprosi generalno policijsko upravo, da se predhodno preverijo vsi podpisi«. Predlog se je zavrnil. Le 56 minut po koncu zasedanja kolegija pa se v nabiralniku elektronske pošte generalne policijske uprave pojavi s kazensko ovadbo zoper Župevčevo. Pošiljatelj je glavna pisarna MNZ (Mekina, 23.11. 2012). 
Spomnimo se načrtovanega vladnega dviga DDV na tisk, ki je zaskrbel tudi Evropsko komisijo in ki so ga sicer umaknili v zadnjem trenutku. Na drugi strani pa je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) pred kratkim objavilo rezultate razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev, kjer je bilo od večjih medijev uspešno le Delo, ki mu je ministrstvo 25.000 evrov dodelilo za nedeljske vsebine. Deset prijaviteljev v kategoriji splošno informativnih medijev je za financiranje programskih vsebin dobilo po 25.000 evrov. Med njimi je podjetje Časnik, ki izdaja spletno stran Časnik.si, »spletni magazin konservativne, katoliške in klasično liberalne usmeritve«. Pod enega od prispevkov se je podpisal Peter Lah, ki je predsedoval strokovni komisiji za ocenjevanje projektov tega medijskega razpisa. S 25.000 evri si bosta izhajanje v težkih časih olajšala tudi Reporter in Demokracija. S projektom Slovenija in izzivi časa pa je komisijo prepričalo podjetje Nova obzorja, katerega solastnika sta stranka SDS ter Dejan Kaloh, nekdanji odgovorni urednik provladnega portala Politikis in sedanji svetovalec ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka (SDS). 
Spomnimo se protesta pogodbenih sodelavcev RTV SLO pred dvema tednoma, ki so opozarjali, da bodo prav oni najbolj neposredno občutili vladno namero po zniževanju RTV prispevka za deset odstotkov, in sicer tako, da se jim s 1.1. 2012 pogodbe preprosto ne bo podaljšalo. Pri čemer pa je tudi Računsko sodišče RS ugotovilo, da bi 250 pogodbenih sodelavcev moralo biti nemudoma zaposlenih za nedoločen čas, saj je njihovo delo v bistvu prikrito pogodbeno razmerje. Na drugi strani pa je nekaj kadra iz RTV SLO prestopilo v nov velik para - državni medijski projekt Planet TV, katerega je ustanovilo podjetje TSmedia, ki je v stoodstotni lasti podjetja Telekom, to pa je v večinski državni lasti. Na tem mestu ne bi polemizirali z vsebinskostjo dela Planet TV. Je pa natančno pisal Jože Vogrinec v zadnji kolumni v Mladini, kjer je opozoril, da so novinarji nekaterih medijev, med njimi tudi Planet TV, ob poročanju o demonstracijah 17. 11. 2012 kršili temeljno pravilo, ki so si ga postavili sami: naj se poročanje o dogodku ne meša s komentiranjem istega dogodka (Mladina, 23.11. 2012). 
Spomnimo se številk, ki jih je 5. oktobra letos objavilo MIZKŠ ob pripravi proračuna za 2013 in 2014: osnovne in srednje šole lahko glede na drugo polovico leta 2012 pričakujejo okrog 10 % manj sredstev za stroške dela / javni zavodi s področja kulture lahko v letu 2013 računajo na 17 % manj denarja kot v letu 2011, od tega za 11 % manj sredstev za plače kot v letu 2011 oziroma 10% manj sredstev za stroške dela kot v celem letu 2012 / javni zavodi s področja znanosti lahko v letu 2013 računajo na 19 % sredstev manj kot leta 2011 oz. 8% manj kot 2012 ter univerze za uredbo okoli 16% sredstev manj kot v letu 2011 in 8% manj kot v 2012. Na drugi strani te varčevalne logike pa mediji opozarjajo na to, da bo isto MIZKŠ preko razpisov na milijone EUR podelilo manjšim »policentričnim« fakultetam, osebno povezanim z največjo vladno stranko. 

Kaj pa socialna država? Vprašajte, kaj si o njej misli nekaj več kot 26.000 upokojencev, katerim se je z uveljavitvijo Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) znižalo pokojnine; ali pač starše, ki zaradi nižjega plačnega praga za upravičenost do subvencije, ki ga je uvedel ZUJF, ne zmorejo plačevati šolske malice. Zagotovo pa vemo, da je minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrej Vizjak tudi sam pristaš mantre o »zlorabljanju socialnih transferjev«, kar je tudi omenil na predstavitvi na matičnem odboru DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide februarja letos. No, in prav ta mantra je proizvedla primere, ko je posameznik zaradi tega ker se je moral iz objektivnih razlogov zateči po humanitarno pomoč, upravičen do opazno nižjih socialnih transferjev. Kot da lahko plačaš račun za elektriko s paketom rdečega križa…

Dr. Borut Rončevič, sicer v.d. generalnega direktorja direktorata za visoko šolstvo na MIZKŠ je pred časom napisal esej z naslovom Politična tehnologija za drugo republiko v katerem govori o sistematični preobrazbi Slovenije v drugo republiko, kjer se v tretjem koraku »ponotranji vrednote in ideje druge republik«, v četrtem koraku pa bo »treba sistematično odstraniti vse, kar nasprotuje spremembi Slovenije v družbo znanja in odprtosti. Retrogradne prakse bo treba izkoreniniti. Skoraj tako odločno, kot je bila denacifikacija v Nemčiji po drugi svetovni vojni…«

Orbán govori o preobrazbi družbe. Slovenska oblast govori o drugi republiki. Jutri bo lep dan na poti v preobrazbo v drugo republiko. Dobrodošli v hrabri novi svet orbanizacije na slovenski način. 

Goran Lukič
ZSSS

Vlada ma nas rada ?

Medtem ko smo se zbirali na trgu, je vladni PR stroj poslal novinarjem obvestilo (prebrali ga boste spodaj), da ni nobenega razloga za trditve, da nismo socialna država.


In kaj je realnost ? Kako lepo deluje statistična manipulacija dokazujemo na tem mestu.

Za bolj realen vpogled (ne pozabimo na znižanje davka na dobiček, ki ima negativen vpliv na proračun 2013 v višini 273 mio EUR / na dejstvo, da je med 2009 in 2011 število oseb, ki živijo pod pragom tveganja revščine naraslo za 50.000).

 

	Realizacija proračuna 2011 (1)	Rebalans proračuna 2012 (2)	Predlog proračuna 2013 (3)	Predlog proračuna 2014 (4)	Razlika med realizacijo proračuna 2011 in  predlogom 2013	Razlika med predlogom 2013 in 2014
100701 Denarna nadomestila brezposelnim	331.179.471	295.516.491	268.842.291	242.340.750	- 62.337.180	- 26.501.541

 

	Realizacija proračuna 2011 (1)	Rebalans proračuna 2012 (2)	Predlog proračuna 2013 (3)	Predlog proračuna 2014 (4)	Razlika med realizacijo proračuna 2011 in  predlogom 2013	Razlika med predlogom 2013 in 2014
2002 Socialne pomoči in nadomestila neposredno upravičencem	255.273.615	306.185.211	273.156.409	259.633.507	+ 17.882.794	-13.522.902
200201 Denarna socialna pomoč	148.479.724	208.851.851	185.858.987	175.783.489	+ 37.379.263	-10.075.498
200203 Pravice po vojni zakonodaji	78.865.394	68.800.000	58.748.200	55.262.700	-20.117.194	-3.485.500
2003 Socialno varstvene storitve	86.943.428	88.311.301	80.198.633	78.597.935	-6.744.795	-1.600.698
200301 Centri za socialno delo	42.807.933	46.016.459	39.737.068	39.636.667	-3.070.865	-100.401
200302 Varstveno delovni centri	29.440.558	28.178.702	26.690.226	25.690.047	-2.750.332	-1.000.179
2005 Družinski prejemki in starševska nadomestila	697.528.820	648.154.342	607.195.108	600.623.120	-90.333.712	-6.571.988
200501 Družinski prejemki in starševska nadomestila	697.528.820	648.154.342	607.195.108	600.623.120	-90.333.712	-6.571.988

In kako statistično manipulira Vlada RS v svojem sporočilu za javnost ?

PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA ZAGOTAVLJANJE USTREZNE RAVNI SOCIALNE DRŽAVE ZADNJE DESETLETJE NARAŠČALA

Ena od ključnih prioritet vlade je zagotavljanje ustrezne ravni socialne države, kar izhaja tudi iz predloga proračuna za leto 2013. Za primerjavo so v tabeli zbrani podatki o posameznih postavkah s področja sociale iz leta 2002 ter iz predloga proračuna za leto 2013, ki je trenutno v parlamentarni proceduri. Iz podatkov je razvidno, da se je ob 46 odstotnem povečanju davčnih prihodkov glede na leto 2002 višina socialnih postavk iz proračuna povečala nadproporcionalno. Tako bodo prispevki za brezposelne ob slabi desetini višji brezposelnosti v letu 2013 znašali kar dva in polkrat več oziroma za 143 odstotkov več kot so znašali leta 2002. Sredstva za socialno varnost so se v zadnjem desetletju podvojila in znašajo skoraj 300 mio EUR, za 55 odstotkov pa bodo višja tudi sredstva za izvajanje družinske politike.

Podrobnejši podatki so priloženi v tabeli:

Iz navedenega izhaja, da Vlada RS s predlaganim proračunom 2013 še naprej posveča poseben poudarek vprašanju socialne države. Da bi v Sloveniji ta cilj lahko zasledovali tudi v prihodnje, je treba sprejeti nujne reforme. Reformni paket poleg pokojninske reforme in reforme trga dela zajema tudi zakon o slovenskem državnem holdingu, zakon o stabilizaciji bančnega sistema ter posamezne pakete za spodbujanje ugodnejšega poslovnega okolja z manj administrativnimi bremeni. Le s pravočasno uveljavitvijo vseh naštetih ukrepov bo mogoče spodbuditi gospodarski razvoj ter posledično porast zaposlenosti, zaustaviti trend padanja pokojnin ter mladim omogočiti nova ter varnejša delovna mesta.


Prijazen pozdrav,
_____________________________________

Urad Vlade RS za komuniciranje
Gregorčičeva ul. 25
SI - Ljubljana

T: +386 1 478 26 30
F: +386 1 251 23 12
E: info.ukom@gov.si

Za solidarno in socialno Slovenijo - Izgube bank naj poravnajo tisti, ki so jih okradli

1.

V teh dneh potekajo zadnje priprave za izvedbo demonstracij Za solidarno Slovenijo, na katerih bomo tri sindikalne centrale (ZSSS, KSJS in KNSS) izrazile javno in odločno nasprotovanje ukinjanju socialne drave in delovnih mest ter za ljudi povsem nesprejemljivim varčealnim ukrepom. V času, ko so tudi najbolj neoliberalni ekonomisti v Mednarodnem monetarnem fondu ugotovili in javno priznali svojo napačno oceno, da so ostri varčevalni ukrepi dobra pot iz krize, naši vladajoči pod pritiskom Evropske komisije nadaljujejo s politiko, ki račun za krizo izstavlja ljudem, ki krize niso povzročili. To politiko jasno kae tudi njihov predlog proračuna za leti 2013 in 2014, kjer se drastično znižujejo sredstva za področje trga dela (88 milijonov eurov manj), socialne varnosti (94 milijonov eurov manj) in pokojninskega varstva (167 milijonov eurov manj), obenem pa so z znianjem davka na dohodek pravnih oseb vsako leto lastnikom kapitala poklonili preko 250 milijonov eurov, ki bi sicer pristali v dravnem proračunu. Politika vlade je torej jasna: kaznovati revne in nagraditi kapital. Naim sobotnim protestom se pridruuje vedno več organizacij, ki zastopajo različne generacije in interesna področja. Na sobotnih demonstracijah bodo z nami tudi: Zveza drutev upokojencev Slovenije, tudentska organizacija Slovenije, Dijaka organizacija Slovenije, drutva in zveze Koordinacijskega odbora kulture Slovenije, Gibanje za dostojno delo in socialno drubo, Združenje študentov Iskra, Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije in veliko drugih nevladnih organizacij in različnihh zdruenj državljanov, ki se upirajo ukinjanju socialne drave Slovenije. Tisti člani naših sindikatov, ki se elite udeleiti sobotnih demonstracij v Ljubljani in tega e niste sporočili svojim sindikalnim zaupnikom, lahko o svoji udelebi e v sredo, 14. 11., obvestite kolege in kolegice vaih območnih organizacij ZSSS. Kontaktne naslove najdete na spletni strani:  http://www.zsss.si/index.php?option=com_content&view=article&id=49&Itemid=12

Dobrodoli vsi v soboto ob 11. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer bomo odločno in s ponosom branili socialno dravo in dostojanstvo njenih prebivalcev.

 

2.

Po neuspelem poskusu velike goljufije s podpisi pod pobudo za razpis referenduma o zakonu o slabi banki, ki so jo vloili kolegi iz naega Sindikata KNG, je predsednik dravnega zbora končno določil 35-dnevni rok za zbiranje podpisov na upravnih enotah. Zbiranje podpisov se prične v ponedeljek, 19. 11. 2012. In zakaj je na sindikat vloil pobudo za ta referendum? Predvsem zato, da z uspenim referendumom lahko preprečimo, da bi davkoplačevalci plačali velike izgube naih bank, ki so s pomočjo političnih botrov pomagale tajkunom pri prevzemanju podjetij. Ti so za prevzeme najemali kredite pri bankah, ki jih nikoli niso vrnili, sedaj pa se s tem zakonom tudi za te goljufije pošilja račun dravljanom. In edino prav je, da sami odločijo, če bomo ta račun poravnali državljani, ali pa so za ta dejanja krivci nekje drugje. Politiki so prehitro pozabili, da smo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije julija 2011 na poslance dravnega zbora naslovili zahtevo, da sprejmejo zakon, na podlagi katerega bi opravili revizije vseh tajkunskih prevzemov podjetij v Sloveniji in zaplenili na ta način pridobljeno premoženje vsem, ki so se na ta način okoristili. Vendar politične volje ni bilo, ne pri poziciji ne pri opoziciji. Vse je ostalo nekaznovano, račun pa vladajoča elita izstavlja državljanom. To je edina resnica tega referenduma in zato je prav, da ga podpremo in oddamo svoj podpis, kljub gronjam vladajočih o evropskih policistih, ki naj bi prili v Slovenijo. Strah politikov pred odločanjem ljudi je brezmejen, zato lahko tudi sedaj pričakujemo, da bo vlada najela najdraje agencije, ki bodo za davkoplačevalski denar vodile kampanjo proti ljudem, ki te davke plačujejo. Na upravnih enotah potrjene obrazce bodo od ponedeljka naprej zbirali na sedeih naih območnih organizacij, lahko pa jih tudi pošljete po poti na naslov: Sindikat KNG, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana.

 

Milan Utroša, sekretar ZSSS