V
ponedeljek, 3. 12. 2012, so se zaključila tristranska pogajanja med vlado, delodajalskimi
organizacijami in sindikalnimi zvezami in konfederacijami o predlogu zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (s kratico ZPIZ-2). Želimo vas
obvestiti o najpomembnejših rezultatih teh pogajanj. Ker nam ni uspelo zapreti
vsaj dveh na pogajanjih odprtih vprašanj (višina pokojnin in prehodno obdobje),
na koncu ni bilo pripravljenosti za hitri podpis dogovora o usklajenosti. Smo
pa sindikati pripravili seznam vsega, o čemer je na pogajanjih tekla beseda, a
se je nanašalo na druge zakone. Seveda gre predvsem za vse, kar je nujno za
polnjenje pokojninske blagajne in omogoča ljudem, da najdejo delo. Nočemo, da
gre v pozabo in zato smo ministru predlagali, da vse to v naslednjih tednih
vnesemo v socialni sporazum/dogovor. Kar je bilo na pogajanjih doseženo, je
minister v obliki amandmajev na predlog ZPIZ-2 vložil v Državni zbor RS. V
torek, 4. 12. 2012, je ta potrdil amandmirani ZPIZ-2.
Vlada je v
predlog ZPIZ-2 že septembra 2012 vgradila ključno zahtevo ZSSS iz pogajanj leta
2010 o na referendumu zavrnjenem ZPIZ-2, da mora biti 40 let čiste pokojninske dobe brez
dokupov dovolj za starostno pokojnino brez malusov. Toda,
da bi reforma postala znosnejša, smo zaradi predlaganega dviga splošne
upokojitvene starosti sklenili nanjo zahtevati dodatne olajšave. Pogajali smo
se tudi za dostojne pokojnine. Za polnih 40 let pokojninske dobe je namreč
zajamčena višina pokojnine zgolj še 439 €! Večina upokojencev prejema pokojnino
nižjo od 613 €! Nizke pokojnine težko preprečijo revščino upokojencev.
Pogajanja
so potekala od septembra do decembra 2012 pod vtisom zaskrbljujočega padanja
bruto domačega proizvoda, visokega števila brezposelnih in napovedi o
skokovitem naraščanju števila upokojencev iz najbolj številčnih generacij,
rojenih po drugi svetovni vojni. V Sloveniji z 2 milijonoma prebivalcev je
letos že 593.000 upokojencev. Na enega upokojenca je zgolj še 1,5 zavarovanca,
ki mora s prispevki od svoje plače zagotoviti denar za pokojnine. Zaradi
gospodarske krize pa baje prav za pokojnine zmanjkuje dodatnega proračunskega
denarja.
Pokojninske
reforme na pogajanjih nismo mogli preprečiti. Smo pa dosegli, da bodo upokojitveni pogoji ugodnejši
od sprva predlaganih. Uspeli smo zvišati olajšave na upokojitveni
starosti 60 in 65 let. Posebej
dragocena je olajšava na račun zavarovalne dobe žensk in moških pred njihovim
18. rojstnim dnevom. Zaradi nje tistim, ki so se zaposlili že
kot najstniki, ne bo treba delati za starostno pokojnino bistveno dlje kot po
ZPIZ-1. Po junija 2011 na referendumu zavrnjenem ZPIZ-2 bi namreč morali delati
tudi do 45 let.
Po lani na
referendumu zavrnjenem ZPIZ-2 se bi moški namreč smel starostno upokojiti nič
prej kot pri starosti 60 let (olajšav ni bilo) v kombinaciji z najmanj 43 leti
čiste pokojninske dobe brez dokupov. Po
letošnjih pogajanjih se bo mogel upokojiti že po najmanj 40 letih čiste
pokojninske dobe brez dokupov v kombinaciji z na račun olajšav znižani starosti
s 60 let na največ 58 let. Na katere olajšave sme računati
moški? Uveljavlja lahko olajšavo na račun dveh tretjin obveznega vojaškega roka
in na račun vse zavarovalne dobe pred svojim 18. rojstnim dnevom. Pogojno sme
uveljaviti celo olajšavo na otroke.
Po lani na
referendumu zavrnjenem ZPIZ-2 se bi smela ženska najprej upokojiti pri starosti
58 let (olajšav ni bilo) v kombinaciji z najmanj 41 let čiste pokojninske dobe
brez dokupa. Po
letošnjih pogajanjih se bo leta 2013 smela upokojiti pri čisti pokojninski dobi
brez dokupov 38 let in 4 mesece (v prehodnem obdobju do 2019 postopoma dvig na
40 let) v kombinaciji z na račun olajšav znižani starosti s 60 na
največ 57 oziroma 56 let. Na
katere olajšave sme računati ženska? Uveljavlja lahko olajšavo na račun vse
zavarovalne dobe pred 18. rojstnim dnevom in na otroke. Za enega otroka znaša
olajšava 6 mesecev, za dva 16 mesecev, za tri 26 mesecev, za štiri 36 mesecev
in za pet otrok 48 mesecev.
Uspelo
se nam je pogoditi tudi za olajšave na upokojitveno starost 65 let, ki velja za
tiste, ki nikoli ne dosežejo 40 let pokojninske dobe. Najpogosteje se to dogaja tistim,
ki so se dolgo šolali. V kombinaciji z vsaj 38 let (neuspešno smo predlagali 30
let) čiste pokojninske dobe brez dokupov bo mogoče olajšave uveljavljati na
račun otrok do starosti največ 61 let in na račun vojaškega roka do starosti
največ 63 let. Ne pozabimo še na prehodno obdobje, v katerem se bodo tisti brez
dopolnjenih 40 let pokojninske dobe še vedno lahko upokojevali pri starosti
63,6 oziroma 61,6 let v kombinaciji z vsaj 20 let pokojninske dobe (ti dve
starosti se v prehodnem obdobju postopoma dvigata po 6 mesecev na leto). Na
pogajanjih smo sicer neuspešno predlagali drugačna prehodna obdobja, da se
položaj tistih brez 40 let pokojninske dobe ne bi preveč spremenil. To je prva
pomembna neusklajena točka pogajanj.
Tisoči
brezposelnih na zavodu za zaposlovanje prijavljenih na dan 31. 12. 2012, ki
bodo upokojitvene pogoje po ZPIZ-1 dopolnili v času trajanja pravic iz
zavarovanja za primer brezposelnosti, se bodo na podlagi naših pogajalskih
zahtev mogli upokojiti po ZPIZ-1 tudi po začetku veljave ZPIZ-2. Največ
klicev na pomoč smo namreč med pogajanji prejeli prav od njih.
Pogodili
smo se za bistveno izboljšanje pravic zavarovancev obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja,
ki je pred 11 leti nadomestilo nekdanjo beneficirano delovno dobo. Po novem se
bo to zavarovanje imenovalo poklicno zavarovanje. Proračun bo pokrival razliko
do polne višine poklicne pokojnine tistim, ki jim ne bo uspelo privarčevati na
svojem osebnem pokojninskem računu dovolj sredstev za poklicno pokojnino v
višini vsaj 90 % starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo. V naslednjih
letih se bo zaradi tega lahko poklicno upokojilo na tisoče delavcev na
najtežjih delovnih mestih. Brez tega pa bi bili prisiljeni, da svoje delo
podaljšajo kar za nekaj let.
Novost,
ki jo prinaša ZPIZ-2, bo sprememba odmernega odstotka pri odmeri pokojnine od
pokojninske osnove.
V preteklih letih so številni novi upokojenci protestirali zaradi
valorizacijskega količnika v ZPIZ-1, ki je razvrednotil na videz visoko odmero.
Izražal je namreč nižanje pokojnin zaradi interventnega proračunskega
omejevanja usklajevanja pokojnin v preteklih letih. V letu 2012 ta količnik
znaša le še 0,732. ZPIZ-2 ga končno odpravlja in omejitve usklajevanja
zato ne bodo več dodatno nižale ravni pokojnin. Da bi ga odpravili, je bila
dosedanja bruto lestvica nadomeščena z neto odmerno lestvico. Zaradi tega pa
končni znesek odmerjene pokojnine zanesljivo ne bo prav nič drugačen. Za
40 let pokojninske dobe je za ženske na primer bruto odmera 82,0 % množeno z
0,732 isto kot 60,25 % neto. Neto lestvico vsi pozdravljajo, ker odpravlja
zablode, kakšne pokojnine nas v resnici čakajo. Odmera za 40 let za moške pa je
zgolj 57,25 %. Da niso bili sprejeti naši predlogi za zvišanje nad 60 % niti v
prehodnem obdobju, ostaja pomembna neusklajena točka.
Ker so
pokojnine prenizke predvsem zaradi proračunskega omejevanja njihovega
usklajevanja v preteklih letih, smo na pogajanjih zahtevali njihovo zvišanje.
ZSSS je pripravila predlog preračuna bruto lestvice v neto, ki bi najmanj
izničil znižanje pokojnin vsaj iz zadnjih dveh let. Predlagali smo tudi njihovo
dodatno postopno zviševanje na podlagi izjemnih uskladitev v letih s pozitivno
rastjo BDP. Zaradi proračunskega varčevanja nam ni uspelo. Uspelo pa se nam je pogoditi vsaj za
skrajšano obdobje za odmero pokojninske osnove in štetje v pokojninsko osnovo
polne plače namesto nižjega nadomestila za čas odsotnosti z dela.
S sklicevanjem na prehodno obdobje po ZPIZ-1 smo za ženske v prehodnem obdobju
do leta 2019 precej izboljšali odmero pokojnine za prvih 40 let pokojninske
dobe. Ni pa nam uspelo, da bi jo v enaki meri izboljšali tudi za moške (že
omenjena pomembnejša neusklajena točka na pogajanjih). Namesto tega smo morali
sprejeti ponujene visoke trajne bonuse na odmero za 41., 42. in 43. leto
pokojninske dobe (za ženske do leta 2019 tudi za 39. in 40. leto)! Za vsake
dodatne 3 mesece (kar je ugodno) nad 40 let dobe se bo odmera povišala za 1 %
oziroma za leto podaljšanja za kar 4 % (neto odmera za 1 leto je sicer zgolj
1,25 %). To pomeni, da bo možno za tri podaljšana leta dela iztržiti odmero, za
kakršno bi sicer bilo treba delati skoraj 10 let! In ne le to! Kdor bo
prostovoljno podaljšal delo, bo od pokojninskega zavoda do najdlje svojega 65.
leta starosti prejemal kar 20 % svoje pokojnine kot dodatek k plači. Imel bo
torej bistveno več denarja v žepu tako pred kot po upokojitvi. ZSSS je na pogajanjih namreč
zagovarjala stališče, da je treba dvig dejanske upokojitvene starosti treba
doseči z nagradami in ne s kaznimi pri višini pokojnine.
Pogajali
smo se tudi za boljše usklajevanje pokojnin. Dosegli smo, da se, prvič,
uskladijo z najmanj 50 % inflacije, da bo, drugič, uskladitev v obsegu 50 mio €
že v letu 2013 in da bo, tretjič, izredna uskladitev pokojnin vsako leto s
pozitivno rastjo BDP ali če bo rast pokojnin dve leti zapored nižja od
inflacije. Zaradi proračunskega varčevanja nam ni uspelo več.
Sindikat na
pogajanjih uspe, kadar delavci njegove zahteve podprejo na demonstracijah ali
stavki.
Pogajalci
se zato zahvaljujemo vsem, ki ste ojačili naše pogajalske zahteve na
referendumu leta 2011 in na demonstracijah 17. 11. 2012 v Ljubljani!
Lučka Böhm,
izvršna sekretarka ZSSS