"MALEMU ČLOVEKU" DVIGUJEJO SOCIALNE PRISPEVKE - VELIKEMU KAPITALU DAJEJO MILIJARDE

Ljubljana, 29.1. 2013

 

Danes smo na ZSSS opozorili na problem dviga prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za nekatere skupine prebivalstva, ki je prišel preko več kot dvakratnega dviga zavarovalne osnove. Če se spomnimo – osebam, ki so prostovoljno vstopile v obvezno pokojninsko zavarovanje, se je s 1.1. 2013 zavarovalna osnova za obvezno pokojninsko zavarovanje povečala za več kot dvakrat. Tako te osebe sedaj plačujejo 185,8 EUR. Med temi osebami, ki so same doživele ta dvig, pa je kar nekaj tudi takšnih, ki jih bo dodatno udaril sorazmeren dvig prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje iz 14,17 EUR na 45,48 EUR.

Če je torej oseba, ki je prostovoljno vstopila v obvezno pokojninsko zavarovanje ter tudi sama plačuje zdravstveno zavarovanje za to (skupaj z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem) plačevala približno 100 EUR, se je sedaj cena dvignila na približno 260 EUR. Tako je – znesek, ki je enak znesku minimalnega osebnega dohodka, ki je osnova za izračun denarne socialne pomoči. Ali si sploh lahko predstavljamo brezposelno osebo, ki je pravkar izgubila pravico do denarnega nadomestila, obenem pa je brez drugih dohodkov, ko se bo soočila s takšnim zneskom?

 

No, finančni sistem očitno nima teh preživetvenih skrbi, saj se v okviru oblikovanja tako imenovane »slabe banke« predvideva štiri milijarde EUR državnih poroštev za obveznosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Sklada za stabilnost bank. Da ne pozabimo na milijardo EUR za dokapitalizacijo bank. Kakor pa je razvidno iz svežega predhodnega mnenja EK, ECB in IMF o zakonskih okvirjih, v katerih naj bi delovala slaba banka (priponka), pa so pripravljavci slovenske verzije »slabe banke« do teh številk prišlo kar tako, čez  palec. Predhodno omenjene tri institucije, bolj popularno imenovane »trojka« namreč vlado RS sprašujejo, ali je ta znesek dovolj in pa, kako so sploh prišli do tega zneska? Tako smo prišli v precej »zanimivo« situacijo, ko mednarodne institucije ponavljajo pomisleke in vprašanja o izvedbi slabe banke v Sloveniji, kot jih je recimo ves čas navajal sindikat KNG. S takšnim »čez palec« pristopom pa predlagatelji »slabe banke« očitno prav po mazohistično želijo ponoviti grobe napake slovenskega finančnega sistema, ki je v času gospodarske konjunkture velikodušno razdeljeval finančna sredstva gospodarskim subjektom (Posojila nefinančnih družb so se med 2005 in 2010 povečala za 82 odstotkov), in s tem v izdatni meri povzročil notranje pregrevanje gospodarstva, ki je sedaj eksplodiralo v njegovi izjemno visoki zadolženosti. Kajti vsi (ali pač ne?) vemo, kaj se je zgodilo na Irskem – z izvedbo slabe banke se je javni dolg s predkriznih osmih odstotkov pognal na 92 odstotkov.

 

Le zakaj nam vsakokratne strukturne reforme na trgu dela in socialnem področju skušajo vreči v obraz manjše pravice z večjimi obveznostmi in nadzorom, medtem ko strukturne reforme finančnega sistema ponavadi pomenijo čim več sredstev s čim manjšimi obveznostmi in nadzorom?  

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar P ZSSS

JAVNI SEKTOR V PRIMEŽU STIGMATIZACIJE

V zadnjem času smo priče precej neposrednemu napadu tako gospodarstva kot politične oblasti na javni sektor. V nadaljevanju si lahko preberete podatke in izjave o zgrešenosti teh napadov in pa učinke popolnoma zgrešenih javnih politik, ki so povezane (tudi) s stigmatizacijo javnega sektorja.

 

PRVI NAPAD: JAVNI SEKTOR JE »NEPRODUKTIVEN DEL EKONOMIJE«

273.000 uslužbencev javnega sektorja je v letu 2011 znašalo zgolj 25% vseh zaposlenih v Sloveniji, ustvarili pa so polovico BDP (..) Problem vzdržnosti zato ne gre iskati v javnem sektorju, temveč v razpadu zasebnega sektorja, ki je povzročil hud izpad davkov zaradi manjše potrošnje podplačanih in odpuščenih delavcev ter upokojencev z nizkimi pokojninami (Vindiš, 26.1. 2013).

Kaj naredi država? Še dodatno zniža davčne prilive z znižanjem osnove za davek na dohodek pravnih oseb.

Kakšen je učinek? Davčni prihodek iz naslova davka na dohodek pravnih oseb se je v času med januarjem in oktobrom 2012 v primerjavi z istim časom prejšnjega leta znižal za 94,14 milijona EUR (iz 572,6 mio EUR na 478,465 mio EUR)

 

DRUGI NAPAD: JAVNI SEKTOR ŽIVI »LOČENO OD REALNE EKONOMIJE«

Javni sektor ne živi ločeno od ekonomskega sistema, nasprotno, je njegov integralni del in zanj veljajo ista določila prodaje in nakupa kot za privatni sektor. Razlika je v tipu storitev, ki jih prodaja, in načinu, ki jih plačujemo (Vindiš, 26.1. 2013)

Stigmatizacija javnega sektorja na račun zasebnega je popolnoma nepotrebna. Pri zasebni porabi namreč nakupujemo z lastnim denarjem (na primer televizor), pri javni pa kupujemo kolektivno prek zbranih davkov, ki jih namenjamo za plačilo določenega obsega javnih storitev (na primer šolstvo). BDP se poveča v obeh primerih. Razlika je zgolj v načinu plačila. Zaradi nerazumevanja tega inženirja v zasebnem podjetju povezujemo z ustvarjalnostjo in dodano vrednostjo. Učitelje, ki so skozi 15-letno izobraževalno obdobje poskrbeli za opremljenost inženirja z ustreznimi znanji, pa razumemo kot zajedavce na račun zasebnega sektorja. Čudna logika. Javni sektor tudi ni povzročil sedanje krize in odpuščanja v zasebnem. Mnogo bolj verjetno je, da bo zniževanje plač v javnem sektorju dodatno povečalo brezposelnost v zasebnem zaradi manjšega povpraševanja po njihovih storitvah in produktih. Brez kakovostnega javnega sektorja tudi ne bo mogoče doseči višje rasti. Večje investicije v javni izobraževalni sistem mnogo bolj povečujejo produktivno bazo družbe kot dosedanje vlaganje v beton in asfalt. V majhni državi, kot je Slovenija, je za aktivizacijo vseh človeških resursov ključen sistem javnega šolstva (Kešeljević, 25.1. 2013 )

Kaj naredi država? Zareže neposredno v sredstva javnega šolstva.

Kakšen je učinek? V proračunu 2013 se v primerjavi z zaključenim proračunom 2012 predvideva za 116,7 mio EUR manj sredstev za javno šolstvo – pri čemer se ne upošteva podatka MIZKŠ, da je »treba na področju predšolske vzgoje v letu 2013 privarčevati 28 milijonov EUR« in opozoril rektorjev Univerze v Ljubljani in Mariboru, da je za visoko šolstvo v letu 2013 za približno 5 milijonov EUR manj sredstev.

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar ZSSS

Poročil iz stavk

STAVKA IN SHODI SINDIKATOV JAVNEGA SEKTORJA: OKOLI 100.000 STAVKAJOČIH, SHODI PO 14 SLOVENSKIH MESTIH

Stavka in shodi javnega sektorja po 14 slovenskih mestih sta jasno sporočilo, da kot delavci ne bodo več trpeli enostranskih posegov v svoje pravice in da kot državljani nasprotujejo razvrednotenju socialne, pravne in pravične države. Če pogajanj ne bo in ne bo napredka pri reševanju stavkovnih zahtev, bodo svoj upor nadaljevali.

 

Stavka v javnem sektorju je povečini minila mirno na delovnih mestih, ponekod, zlasti v zdravstvu in javni upravi, pa so sindikalisti zaznali večje pritiske na tiste, ki so se odločili stavkati. Na različne načine je stavkalo okoli sto tisoč delavcev. Stavko so, razen zdravniškega sindikata Fides (ta se je na stavko odzval nesindikalno z njenim omalovaževanjem), organizirali vsi reprezentativni sindikati raznih dejavnosti javnega sektorja. Tako je lahko stavkala le desetina medicinskih sester, čeprav se  jih  je zanjo izreklo kar 80 odstotkov. Najbolj negativno prakso so sindikati zaznali v UKC Mariboru in Ljubljani, najbolj pozitivno pa na Jesenicah in na Golniku. V vzgoji in izobraževanju je stavkalo po podatkih Sviza 80 odstotkov vseh zaposlenih, sindikat Vir pa ugotavlja, da se je v zavodih, kjer imajo oni člane, stavki pridružilo kar 96 odstotkov vseh zaposlenih. Stavko je podprlo tudi veliko tistih, ki ne delajo v tem sektorju, po nekaterih šolah in vrtcih so solidarnost izrazili tudi sveti staršev. Cariniki so stavko začeli opolnoči in so stavkali v skladu z zakonodajo. Policisti so stavkali že 13. dan, stavkajo že od 11. januarja, okoli 900 se jih je pridružilo tudi shodom. Vseh 230 občinskih redarje je stavkalo od petih zjutraj do minute do polnoči. Na svoj položaj so opozorili tudi zaposleni na univerzah. Pred ljubljansko je bil shod z okoli tisoč udeleženci. Stavkalo je tudi okoli 80 odstotkov lekarniških farmacevtov in prav toliko poklicnih gasilcev. Ti so opravljali delo kot ga sicer med prazniki in ob nedeljah. V zmanjšanem obsegu so svoje delo v zaporih in v prevzgojnem domu Radeče. V javni upravi je bilo zaznati največ pritiskov, pravijo sindikalisti. V treh zavodih, kjer so, kot sami pravijo, v zadnjem času najbolj na udaru, zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavodu RS za zaposlovanje in zavodu za zdravstveno zavarovanje so delali v omejenem obsegu.

V 14 mestih (v Ljubljani, Celju, na Ravnah na Koroškem, v Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, Kopru, Murski Soboti, Krškem, Postojni, na Ptuju, v Slovenskih Konjicah, Škofji Loki in Velenju) so delavci javnega sektorja svoje nestrinjanje z ravnanjem svojega delodajalca izrazili tudi s shodi. Najštevilčnejši je bil v Ljubljani. Udeležilo se ga je blizu deset tisoč javnih uslužbencev, pridružili so se jim študenti, predstavniki različnih sfer civilne družbe, pa tudi posamezni predstavniki zasebnega sektorja.  Na improviziran oder je pred protestnike stopil tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki je pozval na skupen boj vseh slovenskih sindikatov proti krivicam.

 

STAVKA SINDIKATA SKEI ZA VEČJE PLAČE

Stavka SKEI poteka po vsej Sloveniji. Delo so ustavili v 102 podjetjih, to je več kot v prejšnjih stavkah, kar kaže na naraščajočo zavest delavcev.

 

Pogajanja za kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo so sicer bila, vendar delodajalci po besedah predsednice sindikata SKEI Lidije Jerkič niso ponudili toliko, da bi SKEI lahko to sprejel. Lani so namreč realne plače v nekaterih dejavnostih padle za več kot štiri odstotke. Pogajanja za ti dve kolektivni pogodbi se bodo nadaljevala, od delodajalcev v kovinskih materialih in livarnah pa še ni bilo nobenega odziva. Ker so se partnerji po zakonu po napovedi stavke dolžni pogajati, bo SKEI od delodajalcev, ki se na stavkovne zahteve niso odzvali, zahteval, naj sodelovanje v stavki plačajo.

SKEI še zbira podpise za trajajočo stavko, ki bo trajala do izpolnitve zahtev. Do tega torka so v vodstvu SKEI imeli že 12.000 podpisov podpornikov, napoved trajajoče stavke še velja.

Kot je na novinarski konferenci 23. januarja ob 10.30 povedala Lidija Jerkič, so tudi dan pred stavko v številnih podjetjih potekala pregovarjanja, v bistvu pritiski na sindikaliste in zaposlene, da bi se stavki odpovedali. Od delavcev v nekaterih podjetjih so zahtevali, naj se pisno izjasnijo o tem, ali bodo 23. januarja prišli na delo. Z  zaposlenimi so manipulirali, jim grozili tudi z znižanjem plače, neizplačilom božičnice in še čem, zato so se nekateri upravičeno ustrašili.

Po obvestilih sekretarjev regijskih odborov SKEI je od 189 podjetij, kjer ima SKEI svoje člane, stavka potekala v 102 podjetjih, doma je ostalo kakšnih 14.000 zaposlenih, večinoma članov SKEI-a. V kovinski in elektroindustriji je delo ustavila več kot polovica zaposlenih, v kovinskih materialih in livarnah pa le 30 odstotkov. Če naštejemo zgolj nekaj podjetij, kjer se stavka: Preis, TPV, Iskra Semič, Resistec, Metalna, Adria Mobil (tokrat prvič z delno udeležbo), ETI Izlake, Proplast, Elektromehanika, Sijaj (Hrastnik), Forstec, Kovinoplastika Lož, Alu in Livarna Komen, Rotomatika (bivši Tomos), Ydria Motors, Cimos,  Hella Saturnus, Gorenje, Carrera Optyl, Impol, Lenthrem, Cimos Tam, Surovina, Palfinger, Varstroj, Elektromaterial,Kutsenits, Ikett, Tko, Elrad, Agisove Zavore, Plastificirnica... Podjetja, kjer se je z delodajalci najtežje dogovoriti, bo SKEI dal na črno listo, je še povedala Lidija Jerkič.

 

O stavkah sindikatov javnega sektorja in sindikata SKEI bomo obširneje poročali tudi v Delavski enotnosti, glasilu ZSSS ter na naši spletni strani www.zsss.si.

 

Poročilo pripravili:

Delavska Enotnost, glasilo ZSSS

Goran Lukić, izvršni sekretar ZSSS 

SRAMOTNO SKRIVANJE GZS ZA BREZPOSELNIMI: KAJ S TEM GZS ZARES SPOROČA?

Včeraj je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) objavila sporočilo medijem z zelo pomenljivim naslovom: »Pozor: armada odpuščenih v gospodarstvu … javni sektor pa se še naprej bohoti«. V njem GZS opozarja na dvoje stvari in sicer, da so bremena krize v tem času neenakomerno porazdeljena in da ni realne osnove za kakršnokoli panožno ali sektorsko povečanje plač.

Z drugimi besedami: GZS napada javni sektor na plečih brezposelnih. S tem se skušajo nosilci gospodarstva prozorno distancirati kakršne koli odgovornosti za 118.061 registrirano brezposelnih, koliko jih je bilo decembra 2012 po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje.  A kdo je povzročil to številko? »Preobilni« javni sektor? Delavke in delavci, ki si želijo pravičnega plačila in spoštovanja delovno pravne in socialne zakonodaje? Kaj pa če – je k temu botrovalo izjemno netransparentno poslovno okolje, katerega nosilci so zasledovali kratkoročne zasebne interese na račun srednje – in dolgoročnega vlaganja v razvoj?

 

Če raziščemo odgovor na zadnjo tezo.

Številke so neusmiljene – in te številke pravijo, da podjetja in v končni točki delavke in delavci v Sloveniji plačujejo ceno netransparentne posojilne bonanze v letih med leti 2004 in 2008. Če pogledamo publikacijo Banke Slovenije  z naslovom »Stabilnost slovenskega bančnega sistema«, ki kaže dolg posameznih gospodarskih sektorjev v % BDP med 2004 in drugim četrtletjem 2012, vidimo da se je dolg podjetij povečal iz 59 odstotkov BDP v letu 2004 na 91 odstotkov BDP v letu 2008. Po podatku iz Pregleda finančnih računov Slovenije 2006 – 2011 (Banka Slovenije, 2011) pa se je obseg obveznosti iz posojil nefinančnih družb samo med leti 2006 in 2008 dvignil iz 20,9 na 33, 3 milijard EUR – torej za 12,4 milijard EUR.

 

Ta posojilni balon pa se ni preoblikoval v poslovno okolje z višjo dodano vrednostjo. Kvečjemu obratno. Posojilni balon se je prenesel v lastniško konsolidacijo podjetij, ki so zaradi tega investicijsko obstala.

Gospodarska kriza se je nato vzajemno krepila z dolžniško krizo, kjer se je podjetjem po eni strani zviševalo negativno razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom (»finančni vzvod«), po drugi strani pa le-ta zaradi nizkega domačega in tujega povpraševanja še manj investirajo, kar v kombinaciji z nizko gospodarsko aktivnostjo in pričakovanimi dohodki zmanjšuje njihovo kreditno sposobnost. Po raziskavi dr. Janeza Prašnikarja iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani iz leta 2011 se je med letoma 2006 in 2009 tako dolg podjetij, v katerih je bil izveden menedžerski prevzem, zvišal za skoraj tri četrtine, leta 2008 jim je dobiček padel za 99 odstotkov, leta 2010 pa so poslovala z izgubo.

Podjetja tako poslujejo v okolju visoke plačilne nesposobnosti zaradi česar izgubljajo konkurenčnost v primerjavi s konkurenco iz bližnjih, bolje delujočih finančnih sistemov. Po zadnjih podatkih AJPES se je znesek dospelih neporavnanih obveznosti pravnih oseb med novembrom 2007 in 2012 povečal iz 120.690.273 EUR na 727.074.000 EUR.

A tukaj se še zdaleč ne konča zgodba o slovenskem »poslovnem modelu« - kajti lastniško konsolidacijo je spremljal tudi zelo močan trend povečanega obsega kršenja delavskih pravic in ekspanzije gospodarskega kriminala. Med leti 2005 in 2011 se je po uradnih podatkih Inšpektorata RS za delo (IRSD) število kršitev delovne zakonodaje skorajda podvojilo - iz 3.333 na 5.986; v letih med 2005 in 2010 se je ocenjena škoda po podatkih Generalne policijske uprave (GPU) gospodarskega kriminala povečala za več kot sedemkrat.

In kakšne so posledice vsega tega? Naslednje številke: 1.780 začetih stečajev med leti 2009, 2010 in 2011 (AJPES, 2013). Število registrirano brezposelnih se je med leti 2008 in 2012 zvišalo iz 66.239 na 118.061 (ZRSZ, 2013). Vmes pa imamo vse več delavcev, katerih mesečnih prejemek je tik nad ali že pod površjem stopnje tveganja revščine (600 EUR za enočlansko gospodinjstvo za leto 2011). Po podatkih sindikata SKEI več kot 60 odstotkov njihovih članov prejema plačo, nižjo od 1000 EUR bruto.

»Seveda« je za te številke in nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva kriv »preobsežen« javni sektor, pač slepo sledeč logiki sporočila za javnost GZS. A poglejmo številke; izdatki v sektorju država so v Sloveniji leta 2008 znašali 44,2 odstotka bruto družbenega proizvoda in so bili med nižjimi v uniji, lani pa so znašali 50,7 odstotka bruto družbenega proizvoda ali za 1,7 odstotne točke več od povprečja EU. Pred nami so recimo Danska, Francija, Finska, Belgija in Švedska. V Sloveniji so v zadnjih treh letih izdatki javnega sektorja kot delež BDP-ja hitro rasli glede na EU - saj nam je BDP padal še bolj kot večini drugih držav (Košak, 2012). In če pogledamo položaj Danske, Francije, Belgije in Švedske na Globalni lestvici konkurenčnosti (GCI) Svetovnega ekonomskega foruma WEF), vidimo, da kljub »preobsežnemu« javnemu sektorju zasedajo zelo spodobna mesta: Finska je 3.; Švedska je 4.; Danska je 12.; Belgija je 17.; Francija je 21. Medtem pa je Slovenija na 56 mestu.

 

Zato nam tukaj ne preostane nič drugega, kot da z drugimi besedami ponovimo izhodiščno trditev – s tem ko gospodarstvo (GZS) napada javni sektor na plečih brezposelnih, ki jih je samo ustvarilo, le sporoča, da se je njihov nizkocenovni / visoko zadolžen »poslovni model« izpel v svoji kratkoročnosti.

In zato mora usodo njihovega propadlega konjukturnega eksperimenta deliti tudi javni sektor, kajne? Če smo malce cinični.

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar P ZSSS

Zadnje aktivnosti ZSSS na področju prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko zavarovanje

Ljubljana, 22.1.2013

Spoštovane članice in člani sindikatov, povezanih v ZSSS!

 

Obveščamo vas, da se je v ponedeljek, 21. 1. 2013, predsednik ZSSS Dušan Semolič srečal z ministrom za delo Andrejem Vizjakom, da bi ga podrobneje seznanil s pisno pobudo ZSSS iz začetka januarja 2013 za bolj postopen dvig prispevka, ki ga dolgotrajno brezposelni vsak mesec plačujejo za prostovoljni vstop v obvezno pokojninsko zavarovanje. Po 1. 1. 2013 se je namreč zaradi uveljavitve novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ta mesečni prispevek povečal z 58 € na 186 € ali za 320 odstotkov. Številni člani sindikatov, povezanih v ZSSS, ki so delo izgubili zaradi stečajev ali poslovnih razlogov, in dela zaradi svoje starosti kljub večletnemu aktivnemu iskanju ne najdejo, so nas namreč opozorili, da takšnega zneska brez rednih dohodkov ne zmorejo več plačevati. Prisiljeni bodo izstopiti iz pokojninskega zavarovanja in s tem se jim odmika datum upokojitve in zmanjšuje socialna varnost na starost.

 

Služba za odnose z javnostmi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je takoj po pogovoru javnost obvestila z naslednjimi besedami: »Na sestanku je bilo dogovorjeno, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pridobi ustrezne podatke o številu in strukturi zavarovancev, ki so si doslej sami plačevali prispevek v višini 57 evrov na mesec, še posebej pa so izpostavili problem brezposelnih. Dogovorjeno je bilo tudi, da ministrstvo v 14 dneh pripravi možne rešitve, s katerimi bi umilili učinek dviga prostovoljnega prispevka za najbolj ranljive skupine, kot so dolgotrajno brezposelni in starejši.«

 

Po pogovoru z ministrom pričakujemo, da bo državni zbor na njegov predlog že na zasedanju marca 2013 določil večletno prehodno obdobje za bolj postopen dvig prispevka dolgotrajno brezposelnih za prostovoljen vstop v obvezno pokojninsko zavarovanje. Dolgotrajno brezposelnim članom svetujemo, da odložijo odločitev o prekinitvi pokojninskega zavarovanja, dokler ne bodo znane rešitve, ki jih bo državnemu zboru predlagal minister.

 

ZSSS se z ministrom in delodajalskimi organizacijami pogaja za izboljšanje položaja dolgotrajno brezposelnih tudi na pogajanjih o spremembah zakona o urejanju trga dela. Ugotavljamo namreč, da so zaradi krize na trgu dela in v veliki večini negativnega delodajalskega odnosa do starejših praktično nezaposljivi, zato tekom pogajanj vedno znova izpostavljamo nujnost zagotavljanja ustrezne socialne varnosti brezposelnih ter potrebo po takojšnjem zagonu učinkovitih programov aktivne politike zaposlovanja za starejše. Po zadnjih podatkih Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) je med  registrirano brezposelnimi kar 50,2 odstotkov tistih, ki so brezposelni več kot 12 mesecev. Število starejših brezposelnih pa se je v obdobju med decembrom 2008 in 2012 skorajda podvojilo na nekaj več kot 40.000!

 

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS

Za uveljavitev pravice po ZPIZ-2 do 20 % pokojnine je potrebno izpolniti obrazec - pravica ni avtomatska

S to E-novico ZSSS vas opozarjamo na nov obrazec, s katerim je mogoče uveljaviti povsem novo pravico, ki jo je prinesel novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2). Ker je to pravico mogoče uveljaviti zgolj s tem obrazcem (ni avtomatska), vas nanj opozarjamo zato, da ne bi kdo od članov v ZSSS povezanih sindikatov, ki je upravičen do te pravice, brez nje ostal zaradi nepoučenosti.

 

Pošiljamo vam povezavo na nov obrazec Zahteva za izplačilo dela starostne / predčasne pokojnine, s katerim lahko v skladu z ZPIZ-2 član/zavarovanec obveznega pokojninskega zavarovanja, ki je že izpolnil upokojitvene pogoje ali po ZPIZ-1 ali po ZPIZ-2 in se vseeno še ne namerava upokojiti, zahteva, da mu Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ) najdlje do svojega 65. rojstnega dneva izplačuje 20 % pokojnine. Gre za pravico - začasni bonus, katerega namen je spodbuditi k prostovoljni odložitvi datuma upokojitve tiste, ki že izpolnjujejo upokojitvene pogoje.

 

Pomembno je naslednje:

1.       20 % starostne ali predčasne pokojnine bo v povprečju znašalo 122 €, ki ga bodo upravičenci od ZPIZ prejemali poleg svoje plače in drugih dohodkov do datuma svoje upokojitve oziroma najdlje do svojega 65. rojstnega dneva. Konkretni znesek bo seveda višji ali nižji odvisno od pokojnine, do katere bo upravičen vsak posameznik.

·         Poleg tega začasnega bonusa pa si lahko istočasno z odložitvijo upokojitve prislužite tudi trajni bonus – trajno povišanje starostne pokojnine za vsake dodatne tri mesece zavarovanja. Trije dodatni meseci vam prinesejo povišano odmero pokojnine, za katero je sicer treba delati skoraj celo leto. Za največ tri leta podaljšanja si tako lahko prislužite višjo odmero, za katero bi sicer morali delati skoraj 10 let. To pa se že zelo pozna pri višini pokojnine!

2.       Pravico do 20 % starostne ali predčasne pokojnine je mogoče uveljaviti samo z vložitvijo vloge na tem obrazcu. Zavod ZPIZ torej pravice ne priznava avtomatsko.

3.       Pomembno za tiste, ki upokojitvene pogoje izpolnjujejo tudi po ZPIZ-1 in se zato v skladu s 391. členom ZPIZ-2 smejo tudi po 1. 1. 2013 še vedno upokojiti po ZPIZ-1: Kdor lahko izbira med upokojitvijo po ZPIZ-1 ali po ZPIZ-2, se bo moral odločiti. Če bo uveljavljal pravico do 20 % pokojnine, ki je pravica iz ZPIZ-2, se bo moral odreči upokojitvi po ZPIZ-1. Zato se splača to vlogo vložiti predvsem tistim, ki se nameravajo upokojiti šele čez dolgo časa. Pri odložitvi upokojitve zgolj za nekaj mesecev, pa se najbrž bolj splača upokojitev po ZPIZ-1. Vsekakor si naj da tak posameznik na ZPIZ izračunati, kolikšno pokojnino lahko uveljavi po obeh zakonih in se šele nato odloči.

4.       Kdor je že izpolnil upokojitvene pogoje in se je prostovoljno odločil odložiti datum upokojitve, mu zato ne zapade pravica do upokojitve. Kadarkoli se sme premisliti in se takoj upokojiti.

5.       Po ZPIZ-2 pa se lahko tisti, ki že izpolnjujejo upokojitvene pogoje, po dogovoru s svojim delodajalcem odločijo tudi za delno upokojitev. Ker se bodo s tem izognili malusom, bo to najbrž najbolj zanimalo tiste, ki že izpolnjujejo pogoje za predčasno pokojnino, ne pa še tudi za starostno pokojnino. V tem primeru delajo lahko najmanj 4 ure na dan oziroma 20 ur tedensko (možno torej tudi delo zgolj 3 dni na teden a polni delovni čas). V tem primeru jim bo ZPIZ avtomatsko k delni pokojnini prištel začasni bonus v višini 5 % polne pokojnine. V primeru delne upokojitve morajo na ZPIZ oddati vlogo na obrazcu Zahteva za priznanje pravice do delne starostne / predčasne pokojnine .

 

Oba obrazca Zahteva za izplačilo dela starostne / predčasne pokojnine in Zahteva za priznanje pravice do delne starostne / predčasne pokojnine  sta objavljena na spletni strani http://www.zpiz.si/wps/wcm/connect/zpiz+internet/zpiz/prvastran/uveljavljanjepravic/obrazcivlog/obrazci .

Na isti spletni strani so objavljene tudi uradne ure in kontaktni naslovi vseh območnih enot ZPIZ, na katerih lahko oddate izpolnjeni obrazec.

 

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS

Najetim delavcem Žita slovaške pogodbe

 

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/prek-slovaske-agencije-v-zitu-delavcem-ponujali-327-evrov-place/299399

http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2013010405869817

 

http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2013/01/najetim_delavcem_zita_slovaske_pogodbe.aspx

http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/zalitev-ljudi-in-v-posmeh-slovenski-zakonodaji-

http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/najeti-delavci-zita-prejeli-pogodbe-v-slovascini.html

 

http://www.dnevnik.si/poslovni-dnevnik/poslovni/novice/najetim-delavcem-zita-slovaske-pogodbe

 

http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2013010305869629

 

http://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenski-delavci-v-sloveniji-podpisujejo-slovaske-pogodbe.html

 http://www.zurnal24.si/pogodbe-za-zito-po-slovaskih-zakonih-clanek-178297

 

 

http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2013010405870259

 

http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/vizjak-inspekcija-glede-spornih-pogodb-v-zitu-ze-na-delu-sledili-bodo-ukrepi

http://www.24ur.com/novice/slovenija/zito-zeli-da-agencija-spremeni-pogodbe.html

http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/inspektorat-v-zitu-ugotovil-krsitve.html

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/primer-zita-je-gasenje-pozara-kje-pa-so-vzroki-zanj/299486

http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2013/01/v_zitu_prekinili_sodelovanje_s_slovasko_agencijo.aspx

Drugače pa – ZDR v Sloveniji je jasen (spodaj). Resnično smešno ali tragikomično – napotijo slovenskega državljana na delo iz Slovaške v Slovenijo….

 

213. člen ZDR

(položaj napotenih delavcev)

 

(1) Delavec, ki ga tuji delodajalec napoti na začasno delo v Republiko Slovenijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu, opravlja začasno delo v Republiki Sloveniji pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo delo in zaposlovanje tujih državljanov.

 

(2) Delavcu iz prejšnjega odstavka mora delodajalec zagotoviti pravice po predpisih Republike Slovenije in po določbah kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačo, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev in zagotavljanje enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje.

 

(3) V primeru začasnih začetnih del, ki so sestavni del pogodbe o dobavi blaga, ki ne trajajo več kot osem delovnih dni in jih opravljajo strokovni delavci dobavitelja, se ne uporablja določba prejšnjega odstavka v delu, ki se nanaša na minimalni letni dopust in plačo.

 

(4) Določba drugega odstavka tega člena se ne uporablja v delu, ki se nanaša na plačo, če opravljanje začasnega dela napotenih delavcev ni daljše od enega meseca v posameznem koledarskem letu.

 

(5) Določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo za dejavnosti, ki so registrirane v okviru gradbeništva.

 

(6) Zavod za zaposlovanje spremlja in obvešča o pogojih zaposlovanja in dela delavcev, ki opravljajo delo v Republiki Sloveniji po prvem odstavku tega člena.

 

 

 

PISMO MARKA GOLOBA

21. decembra

vsi na protestni shod!

 



Marko Golob piše Mihaelu Prevcu ·



Javno pismo vodji poslanske skupine SLS

g. Mihaelu Prevcu

Spoštovani g. poslanec,

v časopisu Demokracija ste 14. novembra 2012 (Članek: SLS: Imenovanje Goloba v pogajalsko skupino o slabi banki je politizacija problema) izrekli vrsto navedb in obtožb, ki s svojo neresničnostjo in zavajanjem grobo posegajo v moje dobro ime. Da se razumemo; ne moti me Vaše politično mnenje, ne moti me Vaša ostrina. Navsezadnje, če v nekaj verjameš, je prav, da to tudi z vsem žarom zagovarjaš. Je pa tudi prav, da se pred javnim nastopom o dejstvih prepričaš. Tu pa nisem prepričan, da ste ravnali ravno profesionalno. Dovolite mi, da Vam situacijo predstavim iz prve roke. Nisem nikakršen pogajalec Sindikatov in nimam nikakršne formalne vloge ali pristojnosti. Moja vloga je, samo da postavljam vprašanja in vrednotim odgovore. In v tem, ima časnik Demokracija popolnoma prav, ko govori, da je Golob zaostril. Veste, v svojem 20 letnem stažu kot finančni direktor za vrsto multinacionalnih podjetij, sem se navadil na drugačen način argumentacije. Tak, kjer se argumente podkrepi s številkami. Priznam, da sem izrazito alergičen na politično nalaganje, zavajanje s polresnicami in površno argumentacijo. Žal, in na žalost to pri tej ekipi Ministrstva za finance še zdaleč ni prvič. Mladi gospodje brez izkušenj, ki zasedajo sekretarske in direktorske položaje niso mogli v bran svoji poziciji predstaviti NITI ENE ŠTEVILKE!!!

Govorimo o milijardah, o tem, da namerava minister Šuštaršič v naslednjem letu zadolžiti Slovenijo za potrebe bančne sanacije za dodatnih 11,3% BDP !!!, oz. povečati dolg države iz trenutnih 50% BDP na 70% BDP!!!! (glej navedbo v: IMF Country Report No. 12/319, November 2012). Pri tem pa vsa strokovna javnost, vključno z Banko Sloveniji taki rešitvi nasprotuje. Potreben obseg sredstev se razlikuje glede na predpostavke in sicer je od nekaj več kot pol milijarde evrov (prof. dr. Ivan Ribnikar, dolgoletni član Sveta guvernerjev Banke Slovenije), do 800 milijonov (Aljoša Tomaž, vodja ekipe pri Združenju Bank Slovenije, ki se je ukvarjala s problemov slabih terjatev), do 1,2 milijarde evrov (interna ocena AUKN, podobna je menda tudi ocena Banke Slovenije). Se Vam ne zdi,da bi nekdo moral za 4 milijarde evrov razlike, svojo pozicijo zelo dobro argumentirati? S številkami!!! Vam pa povem, da je bilo neprijetno. Potem, ko se je vsa njihova argumentacija sesula kot hiša iz kart (dobro informiranemu profesionalcu se pač ne da tako lahko blefirati), ko so se ob njihovi zadregi predstavniki sindikata začeli krohotati, prisotni tujci (Hamilton, Papallardo) pa v nelagodju obmolknili, se je začela znana grožnja z bruseljsko trojko. Vam zveni znano? So tudi Vam povedali isto zgodbo? No resnica je precej drugačna. (Priporočam Vam v branje „The 2012 Euro Plus Monitor“ - Lisbon Council Policy Brief Vol IV (No 4) 2012, ISSBN 2031 0943, Published 29 November 2012). Tam nekje piše, da je Slovenija „ Small, dynamic catching-up economy with above-average scores on fundamental health. Fiscal and banking problems should be manageable once political consensus is found“ . Piše tudi, da je glavni razlog :“.. the example of Slovenia shows that even a relatively small banking sector can get a country into trouble if banking supervision fails“.




Zadnje govori o tem, da Janša, Bajuk in Kranjec v tistem norem pijanem obdobju zadolževanja od 2005 do 2008 niso imeli pojma kaj delajo? Ali pa so?! Potem bo šele hudo! Namreč, če so vedeli, potem je to scenarij Doktrine šoka po pospešenem scenariju. Najprej z zadolževanjem brez primere sesuješ eno od makroekonomsko najtrdnejših ekonomij v Evropi (rezultat 15 let previdne in trezne makroekonomske politike levih vlad, kjer je določen pozitiven prispevek dala mimogrede tudi Vaša SLS), nato pa v času krize, le-to stopnjuješ, da do konca prestrašiš prebivalstvo (izgleda da tudi neuke poslance Državnega zbora), ki potem v grozi za lastno eksistenco privolijo v razprodajo lastnega (državnega) premoženja. Slaba banka je naravnost idealno orodje za to vrhunsko krajo. So tudi Vam kaj ponudili? Ni Veliki skopuh nič ponudil? Ali pa so vas koalicijske partnerje kot teličke poslali v prve vrste, ne da bi pravzaprav vedeli kaj počnete? Se Vam ne zdi, da bi za 4 milijarde oz.11,3 % BDP imel interes tudi kot navaden državljan, ki mu ni vseeno v kakšni državi bodo živeli njegovi štirje otroci?
Za odgovornost za slabe terjatve naj bi šlo? Ali res? Dajmo, poglejmo, kakšne možnosti imamo trenutno. Trenutno lahko po štirih poteh pridemo do vsake posamezne kreditne mape v državnih bankah. In sicer preko KPK (deluje, hitro, Vam povem iz lastne izkušnje), preko BS (deluje, ampak zelo počasi), preko tožilstva in policije (traja kar nekaj časa, ampak potem gre zelo odločno) in končno preko nadzornih svetov bank.

E, tu pa ne deluje. Če so nadzorniki preveč uspešni pri razkrivanju barabij, potem jih je potrebno zamenjati (primer nadzornikov Vide Lebar in Darjana Petrič-a v NKBM iz junija 2012). Ali pa jih sploh ne imenuješ, kot je primer trenutne vlade, ki namenoma pušča 3 nadzorniška mesta v NLB prazna. Tako, da banko, ki je 2/3 v lasti države, upravlja KBC (ki nima pravice niti do enega nadzornika) oz. tujci, ki bodo imeli po sklicani skupščini NLB očitno od 8 članov v nadzornem svetu NLB 5 članov oz. absolutno večino. Se zavedate spoštovani poslanec, da vlada in še posebej Ministrstvo za finance s tem, ko se mimo določb delniškega sporazuma odpoveduje pogodbenim pravicam, krši Zakon o javnem financiranju in da je s tem stvar zrela za prijavo na Računsko sodišče. Ali pa na kazensko. Se zavedate svoje odgovornosti kot koalicijskega partnerja za to izdajo interesov slovenske države? Kreditne mape boste gledali? Ali pa je glavni namen, da se jih skrije in s posledično prodajo terjatev dokončno umakne izpred oči organov pregona? Kdo je že upravljal banke v času nore rasti (2004-2008) kreditiranja slovenskih bank, v času ko ste koalicijski partnerji dovolili razprodajo slovenskih firm domačim tajkunom? Posojila, ki so postala sedaj slaba posojila, pa so odobravali na nadzornih svetih nadzorniki, ki jih je nastavila koalicija tedanje desne Janševe vlade in v primeru NLB tudi tujci (5 tujih članov od 11 v nadzornem svetu), ki naj bi bili zdravilo za vse naše težave? Pravite: „ da si državljani zaslužijo vedeti kam je šel njihov denar, kot tudi kam gredo novi milijoni“ .Točno tako, spoštovani poslanec Prevc, točno tako. Za to gre.

Na koncu, pa v tipično desničarski maniri, še ad hominem. Pa ravno mene ste našli. Pa da vidimo, kako držijo Vaše navedbe. Menda naj bi neuspešno upravljal AUKN, kljub temu, da se je uspešnost portfelja zboljšala za 3% točke, donosnost pa je končno postala pozitivna. Ministrstvo za finance se s tem ne strinja, menda so izračunali drugačne številke. Tako, da so neponderirano izračunali stopnjo donosa. Državni sekretar dr. Krušec je na seji Odbora za nadzor proračuna dejal, da so „enostavno neponderirano izračunali“.(glejte magnetogram). Sancta simplicitas, neponderirano izračunali!!!Za tak izračun dobiš cvek v 8 razredu osnovne šole, ti ljudje pa vodijo državo. Ni čudno, da potem nimamo nobene številke, ko gre za 4 milijarde in 11,3% BDP. Menda naj bi izdajal tajne podatke. Ker sva s kolegom Grašičem iz javnih podatkov naredila logični sklep in o tem obvestila Vas spoštovane poslance. Iz javnih zato ker naju je minister



Šušterič sistematično in nezakonito izločil iz vseh aktivnosti v zvezi z dokapitalizacijo NLB. Sekretar Vlade Predalič je podal kazensko prijavo, v policijski preiskavi pa se je pokazalo, da dokumenti, ki naj bi jih izdala, nikoli niso prišli na AUKN oz. nama nikoli niso bili predani. Ste dali ovadbo kar na pamet? Veste, da se gre za te stvari sedet? Več mesecev naj bi zavajal javnost. Tako, da v javnem pismu opozorim na nezakonito postavljanje nadzornikov v slovenske sistemske banke in direktno kršenje smernic EBA (European Banking Authority) in dobre poslovne prakse. To je bil razlog za mojo razrešitev. Potem pa nekaj mesecev zatem Banka Slovenije zahteva izredne skupščine NLB in NKBM in zamenjavo neustreznih nadzornikov. Veste kaj to pomeni?!. To je ravno tako kot, da bi v obmejnem sporu vrgli atomsko bombo!!! Vrhunska evropska blamaža te vlade, te koalicije in njenega kadrovanja. Brez primere. Zakaj že ste naju zamenjali? Ker sva povedala neprijetno resnico o naravi koalicijskega kadrovanja? Ampak veste, tako kot v Anderssonovih Cesarjevih novih oblačilih, se na koncu vedno najde nekdo, ki pove, da je cesar nag. Boli, pa boli, to Vam rad verjamem. Spoštovani poslanec, hočem verjeti, da ste pošten in načelen človek in da so Vam postregli z zelo enostranskimi in zavajajočimi informacijami. V AUKN smo Vaši poslanski skupini SLS večkrat ponudili, v tem kot tudi v prejšnjem sklicu, da bi Vam podrobneje predstavili problematiko oz. odgovorili na katerokoli vprašanje. Žal se niste odzvali. Sem pa imel več zelo korektnih razgovorov z Vašim predsednikom Žerjavom, ministrom Bogovičem, pa tudi Vaš spoštovani poslanec g.Pukšič nas je prijazno sprejel. Ni izgledalo, da bi jim bile naše informacije in ocene odveč. Ravno nasprotno. Spoštovani poslanec, zato Vas prijazno vabim na kavo in sem Vam na voljo za kakršnakoli vprašanja v zvezi z mojim delom v AUKN, reševanjem bančnega sistema ali upravljanja državnega premoženja. Mislim, da je to bolj konstruktivno, še posebej v tej razgreti situaciji kot, da Vas vlačim po sodišču zaradi namerne razžalitve.

Lepo Vas pozdravljam, Vaš Marko Golob

TAKIM STE ZAUPALI SVOJE USODE IN SKUPNO PREMOŽENJE ! OB BRANJU TEGA PISMA BI MORALE DRŽAVLJANOM V GLAVAH TULITI SIRENE , NE LE ZVONITI ALARMNI ZVONCI !

Toda ali se bo sploh kdo ZBUDIL ?