četrtek, 21. marec 2013

KJE SE BO KONČAL POHLEP? KDAJ SE BO KONČALO ISKANJE IZGOVOROV?


Danes je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) objavila sporočilo medijem z naslovom »O ključnih gospodarskih vprašanjih ob nastopu nove vlade«. V tekstu lahko najdemo tudi naslednji del:

Ob tem se je treba lotiti nove ureditve študentskega dela in dela na črno. Zakonska ureditev, ki bi davčno stimulirala tako posameznike kakor tudi gospodarske subjekte, da bi korektno plačevali prispevke in davčne obveznosti, bi zagotovo zmanjšala interes za takšno delovanje.

Če si poskusimo razložiti slednji stavek, pridemo do naslednjega delodajalskega zaključka: dajte nam davčne stimulacije, pa bomo spoštovali zakonodajo, sicer bomo prisiljeni iti na trg sive ekonomije.

Tukaj pa moramo biti sami cinični – ali to torej pomeni, da bi se v primeru državnih davčnih stimulacij znižal terjan dolg delodajalcev iz naslova socialnih prispevkov, ki se je v prvi polovici leta 2012 povzpel za 21 odstotkov glede na isto obdobje leta 2011? Delodajalska logika je enostavna – znižajte nam davke in prispevke, pa jih bomo plačevali. Sicer se nam jih pač »ne splača«. A to ni logika. To je izsiljevanje. Ki pa že interesno deluje. Ne samo nekaj let. Temveč že skoraj nekaj desetletij. Spomnimo se prepolovitve delodajalske višine prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje leta 1996. Če pogledamo podatke za desetletje med 2000 in 2010, vidimo, da so delodajalci pri vplačevanju socialnih prispevkov privarčevali 6,247.537.872,86 EUR (preračun po: MF) In ne pozabimo zniževanja davka na dobiček in davčnih olajšav, kjer so delodajalci po nekaterih podatkih v istem času privarčevali 2,688 milijarde EUR. Skupaj so torej delodajalci v enem desetletju privarčevali iz naslova nižjih davkov in prispevkov ter davčnih olajšav 8,935.537.872,86 EUR.

In »kljub temu« imamo vsako leto večji aktivni dolg delodajalcev iz naslova socialnih prispevkov, kakor smo opozorili. In kljub temu imamo sivo ekonomijo, ki po nekaterih ocenah znaša med 17 in 25 odstotki BDP (MDDSZ) – kar po podatkih za 2012 pomeni znesek med 6 in 8,8 milijard EUR. Kar je več kot predvideni prihodki državnega proračuna za 2013 v višini 8,6 milijarde EUR (MF).

Delodajalska logika »prisilnega bega« iz pravne države je torej enostavno rečeno  - enosmerna interesna logika.

A tukaj se sprenevedanje in cinizem današnjega sporočila za medije GZS še zdaleč ne konča. V istem sporočilu za medije namreč najdemo naslednji stavek:

finančna stabilnost, vzdržna rast in obstoj številnih podjetij in delovnih mest je ogrožena zaradi nedelovanja pravne države in slabih poslovnih praks med podjetji.

 

Tako je – isti tekst, ki zaradi »ekonomskih interesov« spodbuja delodajalce k begu iz okvirja pravne države, govori o tem ,da je … obstoj številnih podjetij in delovnih mest ogrožen zaradi nedelovanja – pravne države.

Stavek sam po sebi je še kako resničen. A če ga postavimo ob bok zgoraj omenjenemu stavku, si ne moremo kaj, da si ne bi mislili, da nekdo zelo neiskreno uporablja argument pravne države.

 

Potegnimo že enkrat črto. Pravna država je. Ali pa je ni. Pravna država je ustavna, etična in normativna kategorija, ki se ne sme zvijati pod težo vsakodnevnih ekonomskih preračunavanj, kaj šele da bi se ti skrivali za njo.

A delodajalci očitno vedno znova pridno iščejo izgovore za svojo veliko odgovornost za porazno stanje slovenskega gospodarstva. Spomnimo se sporočila za medije GZS z dne 22. 1. 2013 z naslovom »Pozor: armada odpuščenih v gospodarstvu … javni sektor pa se še naprej bohoti«, kjer so napadli javni sektor na plečih brezposelnih. Pri čemer pa delodajalci »seveda« pozabijo povedati, da se je v zadnjih letih resnično razbohotil obseg obveznosti iz posojil nefinančnih družb, ki se je samo med leti 2006 in 2009 dvignil za 12,4  milijarde EUR (BS) (slika 1)
 
 
 
. In ki je sedaj pljusknil v zelo povečan dolg podjetij (slika 2).

 

Sporočila GZS so torej jasna. Vedno znova je kriv nekdo drug. Previsoki davki in prispevki. Prevelik javni sektor. Preveč rigiden trg dela. Prevelik obseg delavskih pravic (GZS v današnjem sporočilu »seveda« opozarja na nadomestilo za prevoz na delo in plačan odmor med delom).

Ali z drugimi besedami: To je računovodski razvojni preboj na plečih javnih sredstev in pravic delavcev.

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi

četrtek, 7. marec 2013

PONOVNI POZIV ZSSS K URGENTNEMU REŠEVANJU PROBLEMA DVIGA PRISPEVKOV ZA PROSTOVOLJNI VSTOP V OBVEZNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE TER OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE


Ljubljana

Datum: 7. 3. 2013

 

 

mag. Andrej Vizjak

Minister za delo, družino in socialne zadeve

Kotnikova 28

1000 Ljubljana


 

 

ZADEVA: Ponovni poziv ZSSS k urgentnemu reševanju problema dviga prispevkov za prostovoljni vstop v obvezno pokojninsko zavarovanje ter obvezno zdravstveno zavarovanje
 

 

Spoštovani!

 

21. januarja 2013 smo se srečali na skupnem sestanku, da bi podrobneje preučili našo pobudo iz začetka januarja 2013 za bolj postopen dvig prispevka, ki ga dolgotrajno brezposelni vsak mesec plačujejo za prostovoljni vstop v obvezno pokojninsko zavarovanje. Po 1. 1. 2013 se je namreč zaradi uveljavitve novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ta mesečni prispevek povečal z 58 € na 190 €. Številni člani sindikatov, povezanih v ZSSS, ki so delo izgubili zaradi stečajev ali poslovnih razlogov, in dela zaradi svoje starosti kljub večletnemu aktivnemu iskanju ne najdejo, so nas namreč opozorili, da takšnega zneska brez rednih dohodkov ne zmorejo več plačevati.

Na sestanku je bilo dogovorjeno, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) pridobi ustrezne podatke o številu in strukturi zavarovancev, ki so si doslej sami plačevali prispevek v višini 57 evrov na mesec, še posebej pa so izpostavili problem brezposelnih. Dogovorjeno je bilo, da ministrstvo v 14 dneh pripravi možne rešitve, s katerimi bi umilili učinek dviga prostovoljnega prispevka za najbolj ranljive skupine, kot so dolgotrajno brezposelni in starejši.

 

4. februarja 2013 smo na Ministrstvo za zdravje (MZ) poslali pobudo za spremembo prvega odstavka 54. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) po hitrem postopku tako, da bo za brezposelne osebe, ki so zavarovanci po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, zavarovalna osnova za odmero prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje osnovni znesek minimalnega dohodka v skladu z 8. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre, UL RS, št. 61/2010).

Ob tem smo ponovno opozorili na pereč položaj številnih brezposelnih oseb, ki so prostovoljno vstopili v obvezno pokojninsko zavarovanje. Ker 54. člen ZZVZZ določa isto zavarovalno osnovo tudi za prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, se jim je torej za enak odstotek zvišal tudi slednji s 14,17 € na 45,48 €. Te osebe brez rednih dohodkov so do decembra 2012 za pokojninsko, invalidsko ter obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje praviloma skupaj plačale približno 100 € (za obvezno pokojninsko zavarovanje 57,88 €, za obvezno zdravstveno zavarovanje 14,17 € in za dopolnilno zdravstveno zavarovanje odvisno od zavarovalnice od 27,76 € do 29,42 €). Od januarja 2013 dalje pa zaradi višje osnove za odmero prispevkov plačujejo za te tri vrste  zavarovanj mesečno približno 260 €. Gre za zelo velik dvig mesečne obveznosti, ki ga osebe brez rednih dohodkov, katerih je kar nekaj med brezposelnimi iskalci zaposlitve, ne bodo zmogle.

 

7. februarja 2013 smo s strani MZ dobili odgovor, s katerim nas obvešča, da se je prispevek za zavarovance iz 19. in 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ povečal zaradi spremembe osnove, od katerih se plača prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, kar je ZPIZ 2 uredil v prehodni določbi. MZ nadalje zapiše, da je potrebno našo pobudo nasloviti na MDDSZ, ki je ZPIZ 2 pripravilo.

 

12. februarja 2013 smo ponovno poslali poziv tako na MZ kot na MDDSZ, kjer pozivamo, da se urgentno skliče skupni sestanek, kjer bomo na učinkovit našli rešitev nastalega zelo perečega položaja.

 

14. februarja 2013 smo v medijih zasledili informacijo, da so na MDDSZ pripravili predlog novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem bo dvig mesečnega prispevka za obvezno pokojninsko zavarovanje, ki ga morajo plačati prostovoljno vključeni v zavarovanje, postopen (STA, 14. februar 2013).

 

Danes je 7. marec 2013. Od prvega sestanka z MDDSZ, na katerem je bilo dogovorjeno, da ministrstvo v dveh tednih pripravi rešitve na tem področju, je minilo več kot šest tednov. Formalnega predloga MDDSZ za rešitev, ki bi bil v zakonodajnem postopku, ni. Glede povezanega dviga prispevkov za zdravstveno zavarovanje še vedno ni predloga rešitev.

 

Spoštovani minister, kljub temu, da smo, kakor vidite in veste, kar nekajkrat pozvali in opozorili na čim prejšnjo  rešitev teh dveh velikih problemov, smo na žalost še vedno v točki, ko vas moramo ponovno javno pozvati ne k čim prejšnji, ampak takojšnji rešitvi. Verjamemo, da razumete, da ni potrebe po ponavljanju razlogov za urgentnost, ker so očitni. Je pa nujno omeniti, da bodo v mesecu marcu zavarovanci ponovno prejemali položnice z visokimi, previsokimi zneski iz tega naslova.

 

Ali če zapišemo jasno in enostavno: problemi so še kako znani. Potrebujemo ustrezno rešitev. Takoj. 

 

 

 

 

 

Mag. Dušan Semolič,

   predsednik ZSSS

sreda, 6. marec 2013

POZIV ZSSS: KONEC SLEPEGA VARČEVANJA – K NOVI PROTIKRIZNI POLITIKI

V ZSSS smo pripravili dokument »KONEC SLEPEGA VARČEVANJA – k novi protikrizni politiki«, katerega smo poslali mag. Alenki Bratušek, mandatarki za sestavo nove Vlade RS.

V dokumentu smo pripravili seznam konkretnih predlogov na različnih področjih družbe, za katere upamo, da se bodo v čim večji meri vsebinsko povzeli tako pri pripravi nove Koalicijske pogodbe kot tudi pri samem vsebinskem delu nove Vlade RS.
Objavljamo vsebino:


Ljubljana, 6.3. 2013

 

KONEC SLEPEGA VARČEVANJA.

K NOVI PROTIKRIZNI POLITIKI.

 
 
Za:

 

Mag. Alenka Bratušek

Mandatarka za sestavo nove Vlade RS

 

 

 

Spoštovana!

 

24. marca 2012 je vlada socialnim partnerjem poslala Izhodišča za uravnoteženje javnih financ. Z različnimi varčevalnimi ukrepi je želela Vlada RS privarčevati skoraj 1,8 milijarde EUR. Predvideni varčevalni ukrepi so zadevali otroške dodatke, nadomestila za brezposelne, letni dodatek za rekreacijo upokojencev, pa tudi pet sklopov varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, ki so napovedovali znižanje plač javnim uslužbencem za 15 odstotkov.

In kakšni so rezultati takšne enosmerne fiskalne politike po skoraj enem letu? od maja 2012 do januarja 2013 se je število registrirano brezposelnih povečalo iz 106.796 na 124.258. Evropska komisija nam v zadnji zimski ekonomski napovedi predvideva dvoodstotno krčenje gospodarske rasti v letu 2013. Število začetih stečajev v januarju 2013 (90) je rekordno. Vlada RS je v drugi polovici aprila 2012 z željo po spodbudi gospodarstva dodatno znižala stopnjo davka na dohodek pravnih oseb. A kakor kaže, je edini učinek tega ukrepa dodatno nižanje davčnih prilivov (prihodek iz tega naslova se je od januarja do decembra 2012 glede na enako obdobje 2011 znižal iz 667,64 mio EUR na 576,89 mio EUR, torej za 90,8 mio EUR. Gospodarska zbornica Slovenije sicer v zadnjem sporočilu za javnost trdi, »da bi bilo brez tega ukrepa zdaj že nekdanje vlade, brezposelnih v prihodnji letih še več«. A prihodnost nas je že doletela. Z zgornjimi podatki.

Zato ni več časa za čakanje, da bodo protivarčevalni in »spodbujevalni« ukrepi zdaj že nekdanje Vlade RS po enem letu intenzivnega izvajanja čudežno pokazali pozitivne rezultate. Dejstvo je eno samo - trenutna protikrizna politika Slovenije je popolnoma zgrešena. Zato je čas za radikalni obrat – od varčevanju k investiranju. Od kratkoročnega iskanja profitov do dolgoročnega trajnostnega razvoja. Od stihijske deregulacije poslovanja do stabilnega poslovnega okolja. Ob vsem tem pa zavedanje o

1) pomembnosti socialnega dialoga, katerega učinkovita uporaba zagotavlja največjo mero širše kredibilnosti strukturnih sprememb,

2) nujnosti omogočanja uveljavljanja pravice do referendumskega odločanja, pri čemer pa naj se ta pravica v rokah poslank in poslancev omeji, sicer kaj hitro postane orodje političnega obračunavanja.

3)  tem, da javne storitve, kot so javno zdravstvo in šolstvo, nega in varstvo, kulturne storitve, poštne storitve, oskrba z energijo, vodo, zbiranje in predelava odpadkov in podobno, ne smejo postati predmet tržnih zakonitosti, privatizacije in liberalizacije.

 

V nadaljevanju smo zato podali konkretne predloge prav v tej smeri.

 

Ker nikakor nočemo, da bi ti predlogi obstali na papirju, temveč se v čim večji meri realizirali, pa predlagamo, da takoj po oblikovanju nove Vlade RS realiziramo skupni sestanek, kjer bi vam natančno predstavili dokument in predloge, zapisane v njem.   

 

Mag. Dušan Semolič

Predsednik ZSSS

 

GOSPODARSKA POLITIKA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

o    Potrebno je olajšati črpanje Evropskih sredstev, še posebej pri večjih projektih na področju okoljske in prometne infrastrukture, kjer se kaže podpovprečno črpanje teh sredstev.

o    Na podlagi  jasnih razvojnih prioritet je potrebno spodbuditi javne infrastrukturne investicije, kot so izgradnja razvojnih osi, železniške (izgradnja drugega tira Koper-Divača), elektro in druge infrastrukture.

o    Potrebno je odpraviti oziroma zmanjšati administrativne ovire (prostorske, okoljske in druge), ki preprečujejo zagon večjih investicijskih projektov (hidroelektrarne na srednji Savi in spodnji Savi, postavitev vetrnih elektrarn, itd.) in drugih investicijskih projektov.

o    Definirati Nacionalni energetski program, ki bo podal nadaljnje razvojne usmeritve energetike in ponudil odgovore na vprašanje prihodnjih investicij v proizvodnjo za dosego čim večje samooskrbe, ob upoštevanju nacionalnih okoljskih ciljev, ukrepov učinkovite rabe energije in razvojnih možnosti obnovljivih virov energije, razpoložljivih finančnih sredstev in ekonomske smotrnosti z namenom zmanjševanja specifične proizvodnje in porabe energije na enoto družbenega proizvoda.

o    Ohranjati vodno bogastvo in kakovost voda, kakor tudi preprečevati onesnaževanje površinskih voda in podtalnice, dosledno izvajati ukrepe pred škodljivim delovanjem voda (poplave) s sonaravnim načinom vračanja v njihova naravna okolja in struge.

o    Spodbujati učinkovitejšo rabo naravnih virov z večanjem deleža ponovne uporabe materialov in recikliranja odpadkov ter izboljšati celovitost upravljanja z nastalimi odpadki.

o    Spodbujati eko-inovacije na tehnološkem in netehnološkem področju ter okolju prijazno oblikovanje za hitrejše uvajanje novih tehnologij z namenom povečanja energetske in snovne učinkovitosti gospodarstva in zapiranja snovnih zank ob istočasnem povečanju dodane vrednosti.

o    Potreben je sprejem spodbud za povečano investiranje v razvoj zelenih tehnologij in zelenih projektov. Oblikovati se mora ustrezno podporno okolja za ustvarjanje novih zelenih delovnih mest v gradbeništvu in lesarstvu, predvsem iz naslova energetske obnove zgradb (povečati in poenotiti je potrebno spodbude in ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti javnih in zasebnih nepremičnin); pripraviti in implementirati se morajo spodbude za učinkovito rabo energije in obnovljive vire (hidro in sončne elektrarne, biomasa, geotermalna energija itd.). Pristopi naj se k strategiji na področju lesarstva, kjer naj se ustvari pogoje za gospodarno predelavo lesa v različne namene  ter se pristopi k projektu od hloda do končnih izdelkov. Les naj postane surovina nacionalnega pomena.

o    Pospešenemu investiranju v razvoj zelenih tehnologij in zelenih projektov naj sledi izobraževalni sistem s pripravo posebnih izobraževalnih programov na tem področju, ki naj bodo pripravljeni v tesni povezavi s socialnimi partnerji.

o    Zagotoviti podporno okolje za razvoj socialnega podjetništva, ki se kaže kot učinkovit ekonomski model tudi v času krize. Za zagon programov socialnega podjetništva na lokalni, regionalni in nacionalni ravni se naj zagotovijo ustrezna sistemska finančna sredstva na ravni države ter iz strukturnih virov socialnega podjetništva (»EC Social Business Iniciative«).

o    Sprejeti ukrepe za zmanjšanje sive ekonomije (uvedba davčnih blagajn, vsak račun šteje, itd.).

o    Z namenom povečanja transparentnosti, učinkovitosti in prihrankov naj se zagotovijo skupna javna naročila za ves sektor država, ob tem da pozivamo Vlado RS, da čim prej ratificira MOD konvencijo št. 94, ki govori o javnih naročilih  in pravicah delavcev.

o    Sprejetje ukrepov za večji davčni nadzor in krepitev inšpekcijskih služb z namenom zmanjšanja davčnih utaj in odlivov v davčne oaze.

o    Sprejeti ukrepe za zmanjšanje davčnega dolga (aktivnega in pasivnega), ki po zadnjih podatkih DURS znaša  1,53 mrd EUR in čim prejšnjo objavo kršiteljev na tem področju.

o    Sprejeti zakon o davku na finančne transakcije.  

o    Izboljšati je potrebno upravljanje z državnim premoženjem v skladu s smernicami OECD, ob hkratni zahtevi, da naj država ohrani lastništvo v najbolj vitalnih delih gospodarstva (v gospodarskih javnih službah ter javnih zavodih), ki so nujni za delo in življenje vseh prebivalcev Slovenije. Klasifikacijo naložb Slovenskega državnega holdinga (SDH) je potrebno opredeliti na podlagi opredeljenih sektorskih politik in strategije ter ocenjenih učinkov, ki bodo nastali zaradi odprodaje teh deležev na posamezni sektor, regijo oziroma državo.

o    nujno je potrebno najti primerno rešitev za sanacijo bančnega sistema in s tem odpraviti kreditni krč.

o    Onemogoči naj se sovražne prevzeme podjetij, še posebej pa prevzeme podjetij s strani posameznikov in podjetij brez referenc in brez kapitala. 

o    Uravnotežena fiskalna politika prispeva h gospodarski rasti in trajnostnemu razvoju. Ciljni primanjkljaj v višini 3 % BDP naj se doseže na srednji rok, saj ima prehitra konsolidacija, ki temelji le na odhodkovni strani prevelike negativne učinke, ki se že močno odražajo tudi v Sloveniji (zmanjšanje potrošnje in investicij).

o    Oceni naj se učinke znižanja stopnje davka na dohodek pravnih oseb. Stopnja tega davka je bila prvič znižana 2006, in sicer postopno iz 25 % od osnove na 20% od osnove v letu 2010. Nato pa še v letu 2012 iz 20% od osnove (postopoma do 2015) na 15%. Vprašanje, ki se postavlja je ali je to znižanje v tem obdobju imelo pozitivne fiskalne in gospodarske učinke?  V primeru, da se to ne izkaže, naj se nemudoma zviša osnova davka na dohodek pravnih oseb.

 

POLITIKA IN SISTEM PLAČ

o    V Zakonu o minimalni plači naj se spremeni definicija minimalne plače. Predlagamo, da se iz definicije minimalne plače postopno izvzamejo dodatki in delovna uspešnost. Sedanja definicija minimalne plače povzroča uravnilovko, saj delodajalci tudi do četrtega plačnega razreda doplačujejo razliko do polne minimalne plače.

o    Spremeni naj se Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, ki naj uvede obvezno delitev dobička med zaposlene, saj dobiček ni le rezultat vloženega kapitala temveč tudi vloženega dela. s tem namenom naj se omogoči podjetjem, da se lažje (davčno ugodneje) odločijo za udeležbo zaposlenih na dobičku in jih na ta način nagradijo in spodbudijo k doseganju delovne odličnosti.

 

 

TRG DELA, DELOVNA RAZMERJA IN ZAPOSLOVANJE

o    Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami Evropske unije izredno veliko število agencij za zagotavljanje dela drugemu delodajalcu – po zadnjih podatkih 182. Enostavnost ustanavljanja agencij za posredovanje dela ima za posledico nižanje možnosti učinkovitega pregleda nad njihovim delovanjem. Zato naj se takoj po sprejetju sprememb Zakona o urejanju trga dela (ZUTD – A) odprejo tisti deli zakona, ki se dotikajo delovanja agencij, s čimer se bo omogočila boljša sistemska regulacija, recimo s povečanjem osnovnega kapitala.

o    Stalno vlaganje v znanje zaposlenih mora biti integralen proces oblikovanja poslovne odličnosti. Podjetja, ki stalno vlagajo v znanje zaposlenih, imajo po nekaterih raziskavah (Coller, W., Green, F. Young Bae, K., 2007) 2,5 nižjo verjetnost stečaja v primerjavi s podjetji, ki tega ne počnejo. Zato se nujno morajo zagotoviti sredstva za intenzivna vlaganja v izobraževanja zaposlenih, še posebej nižje kvalificiranih in starejših, in za prilagoditev organizacije dela, saj bo to v končni točki pomenilo večjo avtonomijo dela zaposlenih in višjo dodano vrednost na zaposlenega v podjetju. Pri tem pa morajo svojo vlogo odigrati tudi delodajalci, ki se morajo zavedati, da uspešna gospodarska okolja ne stavijo na bitko za ceno dela, temveč na bitko za talente.

o    Kljub stalnemu kadrovskemu deficitu Inšpektorata RS za delo (leta 2011 je 88 inšpektorjev nadzorovalo 185.585 pravnih oseb) je potrebno spremeniti način organizacije dela inšpektorata RS za delo. Zato se mora spremeniti Zakon o inšpekciji dela, predvsem v smeri večanja pristojnosti inšpektorjev, uvedbo »rotacije« inšpektorjev za delo, večji poudarek nenajavljenim in nenadnim inšpekcijskim pregledom ter povečevanju vpliva socialnih partnerjev, zlasti sindikatov, na delo, učinkovitost in usmeritve inšpektorata

o    Spoštovanje delovnopravne zakonodaje naj se zagotovi tudi z dopolnitvijo kazenske zakonodaje. Zgolj prepoved zaposlovanja in izrek denarne sankcije (tudi njihova višina) ne dajeta zadovoljivih rezultatov na področju spoštovanja pravic delavcev, k temu pa še dodatno pripomore neučinkovitost pristojnega davčnega organa pri izterjavi izrečenih denarnih sankcij. Tako se mora uvesti dodatne pravne podlage in sankcije, ki bodo imele vpliv predvsem na poslovanje delodajalca oziroma na stabilnost poslovnega okolja, v katerem ta deluje (npr. prepoved dodelitve sredstev iz javnih naročil in sredstev državne pomoči v primeru pravnomočne oziroma dokončne ugotovitve kršitve pravic delavcev). Obenem pa se mora dopolniti pravne podlage, ki ne  zagotavljajo učinkovitega sodnega pregona.

o    Število delavcev, ki kljub opravljenemu delu ne prejmejo plačila, zlasti pa položaj teh delavcev pred stečajem delodajalca, ko ne prejmejo plačila po več mesecev, zahteva sistemsko spremembo. Zato se naj spremeni Zakon o jamstvenem in preživninskem skladu RS, in sicer tako, da bi se uvedel institut nadomestila neizplačanih oz. premalo izplačanih plač. S tem bi zaposlenim delavcem v mesecih pred stečajem podjetja omogočili vsaj minimum socialne varnosti.

o    V kontekstu varstva terjatev oz. ekonomskih pravic delavcev se naj spremeni Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Poplačila terjatev delavcev iz stečajne mase naj imajo prednost pred vsemi drugimi upniki. Z uvedbo tovrstne spremembe bi se bistveno povečala možnost poplačila terjatev delavcev (vsekakor pa višina njihovega poplačila) iz stečajne mase.

o    Z namenom povečanja učinkovitosti dela stečajnih upraviteljev, zmanjšanja dolgotrajnosti stečajnega postopka, večanjem možnosti, da bi stečajni dolžnik (ali pa vsaj njegov del) pod drugim lastnikom nadaljeval z opravljanjem dejavnosti, s čimer bi se skrajšalo obdobje brezposelnosti posameznih delavcev, ki so izgubili delo zaradi uvedbe stečajnega postopka, hitrejšega poplačila delavcev upnikov v stečajnem postopku, zmanjševanja stroškov stečajnega postopka se naj spremeni Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju tako, da bi se določilo maksimalno trajanje teka stečajnega postopka, ki pa ne sme presegati 24 mesecev od dneva sprejetja sklepa o uvedbi stečajnega postopka.

o    Čim prej naj se uvede sistem Jamstev za mlade, po katerem morajo države članice EU izvesti ukrepe za zagotovitev, da mladi do 25. leta starosti v štirih mesecih po tem, ko so se prenehali izobraževati ali so postali brezposelni, prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Pri čemer pa naj se kot ciljno skupino doda tudi diplomante do 30 leta starosti (med 29.399 registrirano brezposelnimi starimi do 29 let je starih do vključno 24 let 11.303, medtem ko je starih med 25 in 29 let 18.096).

o    Zagotovi naj se možnost, da bo tudi Slovenija lahko črpala sredstva iz posebnih sredstev EU za zaposlovanje mladih v višini 6 milijard EUR.

o    Uvede naj se nacionalna shema pripravništva za mlade v kombinaciji z rotacijo na delovnem mestu in mentorsko shemo, ki bo na enem koncu ponujala mladim vstop na trg dela, na drugem koncu pa zaposlenim možnost poklicnega napredovanja preko dodatnega izobraževanja.

o    Pospešenemu vlaganju v nacionalne projekte z močno sektorsko komponento trajnostnega razvoja naj sledijo posebni programi aktivne politike zaposlovanja (APZ) za izobraževanje, svetovanje ter preusposabljanje na področju prehoda v zeleno ekonomijo.

 

SOCIALNA POLITIKA

o    Realizira naj se sklad prehodnih najemnih stanovanj. Mladi bi glede na število otrok in finančno stanje prehajali iz enosobnih v večsobna stanovanja, pri čemer bi se fond vedno znova obnavljal. Nujno povečanje obsega najemnega stanovanjskega sklada se mora stimulirati tudi z davkom na nepremičnine in progresivnim davkom na stanovanja, ki so prazna več kot 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih.

o    Pospešijo naj se javna vlaganja v dolgotrajno oskrbo, in sicer na način, da bo to širša socialna investicija, ki zagotavlja tako kvalitetno storitev kot tudi obilo novih delovnih mest. Po projekcijah dr. Jakliča (2008) bi bilo potrebno samo za vzdrževanje sedanjih deležev vključenosti starejših  v institucionalne oblike dolgotrajne oskrbe zagotoviti 5.500 novih postelj v domovih za starejše do leta 2010 ter skoraj 3.000 novih vključitev v pomoč na domu, seveda če se struktura oblik dolgotrajne oskrbe (razmerje med oskrbo v domovih in oskrbo na domu) ne spremeni. Skupaj potrebujemo takoj 8.470 novih ponudbenih kapacitet, kasneje pa potrebujemo povečevati število vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe za ostarele za skoraj 1.000 na leto do leta 2020.

o    Minimalni osebni dohodek (MOD), ki je osnova za izračun denarne socialne pomoči, naj se postopoma vrne na raven, ki bo prejemnikom pomoči omogočal dostojno življenje. Varčevalni ukrepi so zamrznili višino MOD na višini 260 EUR vse do konca 2014, medtem ko matični Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) to višino določa na 288,81 EUR.

o    Spodbuja naj se razvoj verificiranih socialno-varstvenih programov, razvojnih ter eksperimentalnih in dopolnilnih programov socialnega varstva, ki izhajajo iz ugotovljenih konkretnih potreb uporabnikov iz posameznih ciljnih skupin in za prenos uspešnih eksperimentalnih programov v redno izvajanje,

 

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

o    Uvede naj se učinkovitejši inšpekcijski nadzor z uveljavitvijo standardov MOD o potrebnem številu inšpektorjev za delo na 10.000 delavcev in na 1000 delodajalcev.

o    Uvede naj se diferencirana prispevna stopnja delodajalca tako za invalidsko kot zdravstveno zavarovanje poklicnih bolezni in poškodb pri delu. Kriteriji za diferenciranje, določeni s soglasjem socialnih partnerjev v Ekonomsko-socialnem svetu, ne smejo poslabšati položaja delovno intenzivnih v primerjavi s kapitalsko intenzivnimi panogami.

o    Preuči naj se možnost uvedbe novega obveznega poklicnega zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

o    Sprejme naj se nov pravilnik o poklicnih boleznih s soglasjem socialnih partnerjev v ESS. Seznam poklicnih bolezni kot njegova priloga mora biti usklajen z najnovejšimi priporočili evropske komisije.

o    Financiranje izvedenskih postopkov postavitve suma in verifikacije poklicne bolezni mora postati finančno neodvisno od delodajalca, zato naj ga prevzame obvezno poklicno zavarovanje poklicnih bolezni in poškodb pri delu.

 

 

MIGRACIJE

o    Koncept tako imenovanih krožnih migracij, ki se ga skuša vpeljati v državah zahodnega Balkana, je zgrešen, saj onemogoča polno vključitev migrantov v družbo. Sporazum o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine, ki je pravkar stopil v veljavo, tako med drugim vsebuje določilo, ki govori o tem, da se delavcu migrantu, državljanu BiH, po preteku delovnega dovoljenja za tri leta sicer omogoči vrnitev v državo zaposlitve, vendar šele po najmanj šestmesečni prekinitvi zakonitega prebivanja v državi zaposlitve, tj. Sloveniji

o    Na področju napotovanja delavcev v tujino se morajo razpoložljive kazni in nadzor okrepiti. Pristojni organi naj pričnejo redno opravljati nadzore nad podjetji, registrirani v Sloveniji, ki napotujejo delavce.  

o    Slovenija naj podpiše in ratificira Konvencijo združenih narodov o pravicah delavcev migrantov in članov njihovih družin. Združeni narodi so 18. decembra 1990 sprejeli Konvencijo ZN o pravicah delavcev migrantov in članov njihovih družin. Kljub pozivu Evropskega ekonomsko socialnega odbora (EESO) iz leta 2004 to konvencijo ni sprejela prav nobena EU država.

o    Slovenija naj podpiše in ratificira Konvencijo Mednarodne organizacije dela (ILO) št. 189 o gospodinjskih pomočnicah (2011). Ta konvencija med drugim zagotavlja gospodinjskim pomočnicam pravice, opredeljene v tej konvenciji, onemogoča prisilno delo in otroško delo; prepoveduje diskriminacijo pri zaposlovanju; določa minimalno starost za zaposlitev in možnosti za nadaljnje šolanje mlajših od 18 let; ščiti pred nasiljem in nadlegovanjem; dostojne delovne in življenjske razmere; pogodba o zaposlitvi mora biti nedvoumna in pisna

o    V najkrajšem času naj se pristopi k pripravi in izvajanju čim večih bilateralnih meddržavnih sporazumov med pristojnimi delovnimi inšpekcijami o medsebojni izmenjavi informacij na področju pregona kršitev delavskih pravic in dela na črno. Na takšen način bi se namreč zelo učinkovito in tudi preventivno lahko borili proti kršitvam delavskih pravic v mednarodnem okviru oziroma v okviru migracijskih tokov

o    Nemudoma in v sodelovanju s socialnimi partnerji naj se pripravijo konkretni ukrepi na regionalni in nacionalni ravni za omejitev bega možganov. S prvim majem 2011 je bilo konec sedemletnega prehodnega obdobja, v katerem so lahko stare članice EU omejevale prost pretok delavcev iz Slovenije ter sedmih vzhodno- in srednjeevropskih držav, ki so se uniji pridružile maja 2004. Od maja 2011 se je število (dnevnih) migrantov v smer Avstrije zelo povečalo, prav tako se povečuje povpraševanje po delu recimo v Avstraliji. Vse to povzroča odliv kvalificiranih delavcev v tujino, s čimer se znižujejo razvojne možnosti Slovenije.

o    Na področju socialnega zavarovanja se mora končno spremeniti Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Makedonijo (BMKSZ), po kateri se bo Makedonskim državljanom z začasnim bivanjem končno omogočila pridobitev pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v Sloveniji.

torek, 5. marec 2013

Danes je bila sprejeta reforma trga dela


Ljubljana, 5.3.2013

Reforma trga dela je sprejeta! Državni zbor RS jo je sprejel z veliko večino. Celo več, nobenega glasu proti ni bilo.

 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)  bo pričel veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu RS, torej v prvi polovici aprila. Namen novega ZDR je, da naj bi na eni strani povečeval fleksibilnost delovnega razmerja, po drugi strani pa odpravljal tako imenovano segmentacijo trga dela. Medtem ko je bila za delodajalsko stran prioriteta zmanjševanje stroškov dela (odprava dodatka za delovno dobo, plačanega odmora za malico, povračila potnih stroškov,….), je bilo za sindikalno stran najpomembneje vpeljati ukrepe, ki bodo zmanjševali segmentacijo trga dela in povečevali pravno varnost. Fleksibilnost delovnega razmerja se v novem ZDR kaže v postopkih zaposlovanja in odpuščanja, pri čemer pa pravna varnost delavcev ni zmanjšana. V bistvu so spremembe na tem področju predvsem uzakonile že oblikovano sodno prakso.

 

Kaj smo dosegli?

 

Na novo se uvaja

odpravnine za določen čas,

… solidarna oziroma subsidiarna odgovornost delodajalcev za terjatve delavcev, ki so napoteni k drugemu delodajalcu,

… kvota agencijskih delavcev pri uporabniku in povečuje pravna varnost agencijskih delavcev,

… nov sistem delovnega razmerja za določen čas - potreba po delu za določen čas se bo po novem presojala zgolj po potrebi po delu in ne več tudi po delavcu,

… možnost, da delavec, ki je zaradi bolezni z dela odsoten več kot 30 dni, od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno zahteva izplačilo nadomestila plače, s čimer se želi preprečiti, da bi delodajalec nadomestilo plače zadrževal oziroma ga ne bi izplačal delavcu,

… možnost, da delavec, ki mu delodajalec ne bo v celoti plačal socialnih prispevkov, poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (z vsemi pravicami na zavodu za zaposlovanje in odpravnino), delodajalec pa bo imel zgolj tri delovne dni časa, da kršitev odpravi,

… določilo, da bo neplačevanje plač in regresa za letni dopust najstrožje sankcionirano,

…  institut plačilne liste kot izvršilnega naslova - delavec bo v primeru neizplačane plače, na podlagi izdane plačilne liste (izdaja plačilne liste je namreč obveznost delodajalca) neposredno vložil izvršilni predlog. Povedano z drugimi besedami: v primeru neizplačane plače ne bo več potrebno vlagati tožbe, temveč se bo lahko neposredno in takoj zahtevalo plačilo plače s pomočjo izvršbe, tudi z blokado transakcijskega računa delodajalca; podobno kot lahko npr. ponudnik mobilne telefonije na podlagi izdane položnice zahteva plačilo neposredno s transakcijskega računa uporabnika storitve),

… razširjena pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje za brezposelne osebe, ki so dopolnile 57 let ali ki imajo 35 let zavarovalne dobe – ti so upravičeni do plačila PIZ, če jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka največ dve leti.

 

Ureja se

… položaj ekonomsko odvisnih delavcev.

 

Povečuje se

… vloga predstavnikov zaposlenih pri urejanju delovnega časa,

… dostop mladih do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti,

… obseg pravic volonterskih pripravnikov (povrnjeni potni stroški in stroški za malico).

 

Ostaja

… plačan odmor za malico, dodatek za delovno dobo in povračilo potnih stroškov,

… nespremenjen sistem nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela,

… nespremenjen sistem določanja dolžine letnega dopusta, pri čemer zgornja meja dolžine dopusta (kar so zahtevali delodajalci) v zakonu ni določena,

… nespremenjena višina denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.

 

Na kaj opozarjamo?

 

Varstvo starejših delavcev se spreminja zgolj in izključno v delu, ki se nanaša na varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Po novem bodo pred odpovedjo varovani tisti delavci, ki bodo imeli 58 let starosti ali pa jim bo do polne upokojitve manjkalo 5 let pokojninske dobe. Opozoriti velja, da tisti delavci, ki danes uživajo zaščito pred odpovedjo, le-to obdržijo (za njih se ne spremeni nič), saj je prehod na 58 let starosti postopen in se zaključi v letu 2017.

Odpovedni roki se z novim ZDR sicer skrajšujejo, predvsem za tiste delavce, ki so pri delodajalcu zaposleni več kot 25 let (80 dni odpovednega roka), vendar pa je s kolektivno pogodbo dejavnosti možno ta rok tudi podaljšati ali skrajšati (vsekakor pa ne more biti nižji od 60 dni). Nadomestilo plače za čas čakanja na delo doma se iz sedanjih 100 % znižuje na 80 %, prav tako delavec, ki bo pri delodajalcu zaposlen manj kot pet let, ne bo upravičen do odpravnine ob upokojitvi (delodajalska stran je celo zahtevala ukinitev odpravnine ob upokojitvi v celoti, torej ne glede na obdobje, ki ga je delavec preživel pri posameznem delodajalcu).

Uvaja se začasno in občasno delo, in sicer za upokojence. Omejitve začasnega in občasnega dela so sicer postavljene v dokaj realne okvirje, a to področje bo potrebno zelo natančno spremljati, kar je tudi predvideno v reformi trga dela.

 

V ZSSS bomo v najkrajšem možnem času pričeli z izobraževalnimi seminarji o reformi trga dela po območnih organizacijah ZSSS. Nanje bomo vabili predsednike sindikatov v podjetjih, sindikalne zaupnike,….. pa tudi delavce, člane sindikatov.

 

Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS