Čestitka ob 1. in 2. maju

Ne smemo pozabiti: prvič so praznovali mednarodni praznik dela, 1. maj,  v Sloveniji leta 1890. In potem vsako leto.

Praznik je preživel vojne, razpad držav in napovedi mnogih, ki niso videli pomena tega praznika.

Praznik dela je postal simbol delavk in delavcev, simbol našega boja za delavske in socialne pravice.

Praznik dela opozarja, da delavci niso blago – da imajo pravico živeti človeka vredno življenje.

Praznik opozarja, da nobena delavska pravica ni bila podarjena, ni večna, za prav vsako delavsko pravico se moramo boriti.

Praznik opozarja, da se moramo v času brutalnega neoliberalizma upirati le združeni in povezani.

 

In na kaj opozarjamo, kaj zahtevamo letos od države in delodajalcev?

Najprej od države.

Krize niso povzročili ne delavci in ne upokojenci, zato se mora ta kriza reševati na povsem drug način, kot se to počne pri nas in v Evropski uniji. Sedanja pot, ki je pot ekstremnega varčevanja in zniževanja standarda ljudi, je pot, ki uničuje gospodarsko rast, uničuje podjetja, povečuje brezposelnost in revščino.

Upreti se moramo pritiskom bonitetnih hiš, Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega monetarnega sklada, pritiskom institucij, ki vidijo glavni cilj doseganje takojšnje konsolidacije javnih financ, ne glede nato, kaj to prinaša ljudem.

Da, potrebno je sanirati bančni sistem, toda hkrati je potrebno rešiti podjetja, ki jim grozi uničenje: PEKO, CIMOS, MURA, LIVARNA MARIBOR - potrebno je rešiti podjetja, ki zaposlujejo na tisoče ljudi.

Glavna prednostna naloga, glavni cilj bi moral biti ustvariti razmere, da bi brezposelni dobili delo, da bi dobili kvalitetna delovna mesta in delo za nedoločen čas, da bi delavci na negotovih oblikah dela imeli več pravic, več varnosti.

Delavske pravice, plače in pokojnine niso sovražnik razvoja. V Sloveniji in v Evropski uniji morajo socialne pravice imeti prednost pred ekonomskimi pravicami. Politiki bi morali iskati izhod iz krize z več zaupanja v ljudi, z več neposredne demokracije in ne s spreminjanjem ustave, v katero žele postaviti še več ovir, zidov, da bi omejili ljudem pravico, da bi, če bi bilo to potrebno, z uporabo referenduma popravili slabe odločitev politikov. Politiki bi morali iskati izhod iz krize s krepitvijo pravne države, z zakoni, ki bi v prvi vrsti varovali najšibkejše, delavke in upokojence.

In kaj pričakujemo od delodajalcev?

Spoštovanje dostojanstva zaposlenih, spoštovanje kolektivnih pogodb, ustvarjanje pogojev za delovna mesta, na katerih bo varovano zdravje delavk in delavcev, sprejemanje takšnih poslovnih odločitev, ki bodo zagotavljala delo in dobre plače zaposlenim.

 

Skratka: v Sloveniji na odločitve ne smejo imeti odločilnega vpliva le bonitetne hiše in gospodje iz Bruslja, Slovenija smo tudi delavke, delavci, mladi in upokojenci in zato morajo biti odločitve, ki se sprejemajo pri nas, sprejete po naši meri. Zato moramo graditi Slovenijo predvsem po podobi, v kateri se bo upoštevala solidarnost in socialna pravičnost.

 

Vsem članicam in članom sindikatov, združenih v ZSSS, čestitam 1. maj! Da, in 2. maj, ki je tudi še naprej naš praznik!

 

mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS

Ob 1.maju, prazniku dela - nagovor sekretarja Območne organizacije ZSSS Podravje in Koroška

 Kaj povedati v teh časih ob prazniku dela. Zagotovo je nesporno dejstvo, da živimo v času, ki je zaradi krize, za delavstvo hudo neprijazen. Praktično dnevno se izgubljajo delovna mesta, stečaji se vrstijo en za drugim, socialna stiska pa je vedno večja. Vedno bolj se socialna stiska meša z besom, stisko in občutkom nemoči. Od leta 2009 do 2012 se je število stečajev v Podravju in na Koroškem povečalo za več kot 400 %, trend, ki  se žal vztrajno nadaljuje. Nadzor, ko govorimo o delavski pravicah je žal nezadosten. Delno zaradi “podhranjenosti” inšpekcijskih služb, delno zaradi strahu, ko ljudje enostavno ne upajo spregovoriti o krivicah, ki se jim dogajajo. Primeri, ko izvemo, da je nekdo delal 3 leta brez plače in šele po 3 letih prišel to povedati na sindikat, ali pa da so v eni družbi ljudje ostali 15 let brez regresa, so enostavno povedano, šokantni in še sami včasih ne moremo verjeti, da je to sploh možno. Zagotovo se soočamo z veliko težavo nezadostnega nadzora, vse skupaj pa nas pelje v neke čase, ki napovedujejo socialno katastrofo in razkroj družbe. Ljudi se pošilja na Rdeči križ, istočasno pa se jim ne plača za njihovo pošteno opravljeno delo. Pa praktično nihče ne odgovarja za to. Na ZSSS se po svojih najboljših močeh trudimo pomagati, vendar pristojnosti in moč sindikata se končajo na točki, ko bi morale nastopiti institucije, ki jih v tej državi nenazadnje plačujemo davkoplačevalci, pa te institucije svoje delo opravljajo nezadostno.

 

Ljudje si več ne upajo niti govoriti,  so popolnoma prestrašeni, saj se jih sistematično  ustrahuje, tako v sredinah, kjer delajo, kakor tudi praktično na dnevnih novicah in poročilih.

 

V tem trenutku očitno vsi, ki imajo možnost in predvsem moč kaj spremeniti na bolje in preprečiti krivice, raje ne vidijo in nočejo videti ničesar. Imajo pa vsi ti gospodje največjo odgovornost ravno do ljudi. Do ljudi, ki so jih volili, v dobri veri in zaupanju in prepričanju, da se bo kaj spremenilo. Realnost je žal drugačna. Vedno več krivic se dogaja, vedno več ljudi je v neopisljivi stiski in nikjer na obzorju ni neke svetle točke, ki bi  dajala upanje in prepričanje v to, da bo lahko bolje. Kapital in interesi meljejo, brezkompromisno....dokler bo to mogoče. Zgodovina se ponavlja, pravijo, žal se ljudje iz tega nič ne naučimo.

 

Res smo v Evropski uniji, res je, da smo podpisali Evropsko socialno listino, ki nas obvezuje. Politiki so polnih ust, da je Slovenija del razvite Evrope, toda vprašanje je, ali si lastniki podjetij v Nemčiji, Franciji dovolijo tako poniževati svoje delavce kot se to počne v Sloveniji ?  V Sloveniji je očitno res najpomembnejši kapital, pozablja pa se na delavca, na sočloveka. Sedaj smo na poti, da postanemo država revežev, medsebojni odnosi in kultura odnosov pa so postali hujši in bolj pokvarjeni kot kdajkoli prej. Toda – dokler ne prenesemo načel, obljub v življenje, niso načela in obljube nič drugega kot samo besede.

Večno poslušamo ene in iste besede, večno metanje peska v oči, blagajne so prazne, denarja ni, itd. Zakaj ne ustrezno prerazporedimo denarja, ki ga je več kot očitno dovolj. Za nekatere pač. Problem je transparentnost in interesi. Pa se spet lahko vrnemo na začetek, problem nadzora, volje, pripravljenosti in egoizma. Dostojanstvo ljudi je žal do konca poteptano.

 

In kako naj zaključim tale komentar ? Žal praznik dela danes nima več pravega pomena v smislu, da bi se ga veselili. Ljudje se bojijo za svoje službe, strah je vse preveč prisoten. Dejstvo pa je, da se vsaka kriza konča, tudi ta se bo enkrat. Kapital bo prav tako moral spoznati dejstvo, da sam iz sebe ne more rasti, ampak potrebuje ljudi, delavce. Delavstvo mora imeti moč in nenazadnje vso pravico, da je udeleženo pri ustvarjenem dohodku in dobrinah. Naj ljudje vsaj na praznik dela poskušajo pozabiti na težke čase in mislijo o tem, da bodo spet časi enkrat lepši. Potem pa naprej s pogumom, brez strahu opozarjati na krivice.  Treba se je dnevno boriti, vsak od nas, da bo svet v katerem živimo boljši, bolj prijazen. Zato ob tem prazniku ne smemo pozabiti na najbolj pomembne vrednote tega praznika in kot smo včasih rekli in že skoraj pozabili-  DELU ČAST IN OBLAST !

Nagovor ob prazniku dela

28. april - svetovni dan varnosti in zdravja pri delu

Ljubljana, 25.4.2013

28. april 2013, mednarodni dan varnosti in zdravja pri delu, Mednarodna organizacija za delo (MOD-ILO) letos posveča poklicnim boleznim (http://www.ilo.org/safework/events/safeday/WCMS_204594/lang--en/index.htm). Na isti dan pa bomo pod geslom »Zaradi sindikatov je delo varnejše« sindikati z vseh kontinentov obeležili Mednarodni sindikalni dan žalovanja za delavci, umrlimi in poškodovanimi na delovnem mestu (http://www.ituc-csi.org/trade-unions-save-lives-a-message, http://www.hazards.org/wmd/). 

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije – ZSSS (www.zsss.si) je 25. aprila 2013 pripravila svojo tradicionalno tiskovno konferenco ob tem mednarodnemu dnevu. Med drugim na njej javnost vedno seznanimo tudi z uradnimi podatki IRSD o številu smrtnih nezgod pri delu v preteklem letu ter z oceno števila umrlih zaradi poklicnih bolezni. Namen je ozaveščanje javnosti o pomenu sistema zdravja in varnosti zaposlenih.

Ob mednarodnem dnevu varnosti in zdravja pri delu se ZSSS pridružuje opozorilom Mednarodne organizacije za delo za preprečevanje poklicnih bolezni. Ker pa se te že od leta 1990 v Sloveniji ne verificirajo, so kršene človekove pravice slovenskih delavcev!

Pozivamo ministra za zdravje, da pravočasno in že v letu 2013 v skladu z ZPIZ-2 pripravi nov predpis o poklicnih boleznih tako, da bosta postopka postavljanja suma in verifikacije poklicnih bolezni potekala finančno neodvisno od delodajalca.

ZSSS se prav tako pridružuje pozivom Evropske konfederacije sindikatov, da naj evropska komisija že v sedanjem mandatu pripravi novo strategijo EU za varnost in zdravje pri delu v obdobju 2013-2020 ter v njej predvidi učinkovite načine preprečevanja poklicnih bolezni (glej priponko).

 

SPOMINJAJ SE MRTVIH! BORI SE ZA ŽIVE !

IZRAŽAMO SOŽALJE SODELAVCEM IN DRUŽINAM NA DELOVNEM MESTU IN ZARADI POKLICNIH BOLEZNI UMRLIH DELAVCEV V LETU 2012!

 

ZA VAS SMO PRIDOBILI ODGOVORE NAJODGOVORNEJŠIH V SLOVENIJI.

NJIHOVI ODGOVORI SO V CELOTI OBJAVLJENI NA SPLETNI STRANI – obiščite jo:

http://www.sindikat-zsss.si/index.php?option=com_content&view=article&id=304&Itemid=162 :

 

POVZETEK NAJPOMEMBNEJŠIH DEJSTEV:

 

INŠPEKTORAT RS ZA DELO (IRSD):

1.       Delodajalci so v letu 2012 prijavili 10.091 nezgod pri delu (v tej številki prvič ni poškodb na poti na delo in z dela).

2.       V letu 2012 je bilo 21 smrtnih nezgod pri delu na delovnem mestu oziroma v delovnem okolju.

a.       Vsi umrli so bili moški,

b.      Štiri smrtne nezgode so se dogodile v tujini, kjer so delo opravljali slovenski delodajalci,

c.       Vzrok so bili v 38 % primerov padec težkega predmeta z višine na delavca, v 15 % padec delavca z višine, v 15 % prometna nesreča z vozilom, ostalo so prevrnitve predmeta na delavca, električni udar in udarci letečih predmetov.

d.      Največ nezgod je bilo v gradbeništvu in pri vzdrževalnih delih.

e.      Smrtno se poškodujejo predvsem starejši delavci. Več kot polovica jih je bila stara med 50 in 59 let.

f.        Petnajst smrtnih nezgod se je dogodilo izven sedeža delodajalca.

g.       Trinajst od umrlih je imela slovensko državljanstvo. Šest jih je bilo iz držav na območju bivše Jugoslavije. Dva sta bila državljana EU.

h.      Devet jih je imelo delovno razmerje za nedoločen čas, ostali pa za določen čas.

3.       Delodajalci v letu 2012 niso prijavili niti ene poklicne bolezni. IRSD ne ve, ali je zaradi posledic poklicne bolezni v letu 2012 kdorkoli umrl.

 

INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE - IVZ:

 

1.       V 60-ih letih prejšnjega stoletja je prijavljanje poklicnih bolezni naraščalo in doseglo leta 1968 skoraj 2000 primerov, kar je predstavljalo incidenco skoraj 300 na 100.000 delavcev. Največ primerov je bilo pri delavcih iz kovinske industrije, približno v polovici primerov je šlo za okvare sluha, pogoste pa so bile tudi zastrupitve. V različnih državah EU je danes pogostnost od 3 do 180 na 100.000 delavcev.

2.       Zadnji objavljeni podatki v Zdravstveni statističnem letopis IVZ so iz leta 1988 (303 poklicne bolezni od tega 162 poklicnih okvar sluha in 90 kožnih obolenj). Po letu 1990 podatkov niso več zbirali.

3.       Leta 2010 je IVZ izvajal razvojni projekt za ponovno vzpostavitev statistike poklicnih bolezni, ki bi poleg domačih potreb pokril tudi zahteve regulative Evropske komisije za statistike zdravja in varnosti pri delu, ki jih zbira Eurostat. V tem sklopu je IVZ pilotno pridobil nekajletne podatke ZPIZ invalidskih komisij o obravnavanih prvih invalidnosti, kjer je glavni razlog poklicna bolezen (34 v letu v  2008 in 23 v letu 2009). Prav tako je analiziral statistiko bolniških odsotnosti zaradi razloga poklicna bolezen. Gre za zelo majhno število primerov bolniške odsotnosti, saj za njihovo opredelitev velja določilo iz Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (ZZZS), ki določa, da je bolniška odsotnost zaradi razloga poklicne bolezni lahko predpisana le v primeru, če oboleli svojemu izbranemu zdravniku predloži ekspertizo specialista medicine dela, ki potrjuje poklicno bolezen. V obdobju 2003-2012 je bilo letno bolniško odsotnih od 23 do 77 delavcev z diagnozo poklicna bolezen.

4.       IVZ ugotavlja, da brez sprememb v sistemu socialnega in zdravstvenega zavarovanja, ni možno pridobiti relevantnih statističnih podatkov o poklicnih boleznih.

 

KLINIČNI INŠTITUT ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN ŠPORTA (KIMPDŠ):

 

Podatek o deležu poklicne patologije v okviru 5 letne izvedenske obravnave na KIMDPŠ (2007-2011) na podlagi ekspertiz, ki jih pošljejo v obravnavo sodišča ali redki posamezniki in tu pa tam kak primer sindikat:

 

1.       skupaj je bilo diagnosticiranih 12 poklicnih bolezni, 15 sumov na poklicno bolezen in 15 bolezni povezanih z delom. Med poklicnimi boleznimi  3 primeri vibracijske bolezni, 2 primera poklicne pljučne tuberkuloze, 2 poklicna ekcema, 2 poklicni zastrupitvi s svincem,...

2.       Pri poklicnih azbestnih boleznih pa je drugače, te redno verificiramo. Od 1.1. 1990 - 28. 2. 2013 smo verificirali:

a)           azbestoz: 448

b)           pljučnega raka: 52

c)            mezotelioma: 128

d)           plevralnih plakov: 1189

e)           raka grla: 2

f)            raka debelega črevesa: 2

 

MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE (MZ):

 

S spremembo pokojninske in invalidske zakonodaje, ki je stopila v veljavo v začetku leta 2013, mora ministrstvo za zdravje v dvanajstih mesecih – torej do konca leta 2013, pripraviti pravilnik, ki bo urejal poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni. Zavedamo se, da področje do sedaj ni bilo celovito urejeno, zato upamo, da se bo s spremembo zakonodaje in pripravo podzakonskih aktov navedena materija bolje in predvsem sistemsko uredila. Predpis o poklicnih boleznih sodi v delokrog Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje.

 

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS

Vlada mora vsem zaposlenim v javnem sektorju v celoti izplačati lanski regres!

Višje delovno in socialno sodišče je v kolektivnem sporu zoper Vlado RS zaradi kršitve kolektivne pogodbe v delu, ki zadeva izplačilo regresa za letni dopust, razsodilo v prid sindikata in določilo, da mora tožena stranka članom sindikata izplačati lanski regres v celoti, skupaj s pripadajočimi obrestmi.

Ta sodba daje jasno vedeti, da mora država kot delodajalec izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti.

 

A ta sodba dokazuje tudi to, da je ustavno sodišče pogrnilo na izpitu najmočnejšega varuha ustavnosti. Kajti, medtem ko je Ustavno sodišče RS izredno hitro razsodilo v primeru referendumskih pobud glede državnega holdinga in slabe banke (obe referendumski pobudi je presenetljivo zavrnilo), pa še do danes ni odločalo o zahtevi za presojo ustavnosti določb Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki se nanašajo na regres za redni letni dopust za leto 2012 za zaposlene v javnem sektorju. Gre za tisti regres, v katerega sta prejšnja Vlada RS in Državni zbor RS z omenjenim zakonom grobo posegla, in to na način, da  se je med socialnimi partnerji dogovorjeni znesek regresa za letni dopust enostransko/enostavno znižal.  

 

Ker smo v ZSSS bili in smo še prepričani, da je takšen poseg v regres za letni dopust za leto 2012 nezakonit in da je zakonska določba, na podlagi katere je Vlada RS to storila, protiustavna, smo skupaj s sindikati javnega sektorja, ki delujejo znotraj ZSSS, vložili zahtevo za presojo ustavnosti. Upali in verjeli smo, da bo Ustavno sodišče RS zadevo obravnavalo prednostno in da bo tako hitro razsodilo. S hitro razsodbo bi namreč tako s stroškovnega kot tudi s časovnega vidika bila to najhitrejša pot. Pa tudi delovna in socialna sodišča bi bila manj obremenjena in bi se lahko posvetila sojenju v drugih zadevah. Navsezadnje bi tudi poplačilo članov sindikata bilo hitrejše in enostavnejše. Sploh če bi ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo takojšnjo odpravo protiustavnosti.

Ampak očitno je interes Ustavnega sodišča RS drugačen od interesa javnih uslužbencev. Namesto, da bi v tej zadevi razsodilo hitro, pa vložena zahteva za presojo ustavnosti pri Ustavnem sodišču RS še dandanes ni prišla »na vrsto« za odločanje. In to kljub dejstvu, da je to isto sodišče odločilo, da bi se naj zahteva za presojo ustavnosti obravnavala absolutno prednostno in nam to odločitev tudi dostavilo.

Za delovanje pravne države, zaupanja vanjo in za delovanje ustavnega sodišča je nesprejemljivo, da je vprašanje utemeljenosti zahtevka po dogovorjeni višini regresa za letni dopust za leto 2012 dobilo prej pravnomočen odgovor od Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani kot pa od Ustavnega sodišča RS. In to kljub dejstvu, da se je na sodišču o kolektivnem sporu odločalo na dveh stopnjah - v dveh zaporednih postopkih.

Sicer pa smo na ZSSS takšno odločitev tako Delovnega in socialnega sodišča kot tudi Višjega delovnega in socialnega sodišča v pričakovali. Hitrost odločanja ter sama odločitev kažeta, da je pravo vsaj v enem delu pravne države še vedno nad raznimi političnimi in drugimi interesi.

 

In kaj prinaša sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča? Prinaša odgovor na pravno vprašanje, ali je delavec, ne glede na to član katerega sindikata je, upravičen do denarnega zneska v višini razlike med izplačanim regresom za redni letni dopust za leto 2012 in med socialnimi partnerji dogovorjenim zneskom v višini 692 evrov bruto. In odgovor sodišča je, da je delavec upravičen do te razlike!

Tako je sodba pomembna za vse zaposlene v javnem sektorju, pri čemer pa ni pomembno, član katerega sindikata je delavec. Dejstvo je namreč, da je problematika premalo izplačanega regresa za letni dopust za leto 2012 skupna celotnemu javnemu sektorju in da ima vsak zaposleni pravico zahtevati izpolnitev obveznosti od svojega delodajalca. Sklicevanje na predmetno sodbo in njena uporaba je tako povsem upravičena in utemeljena za vse. Zlasti v duhu mirne rešitve spornih razmerjih z delodajalcem in nižjih stroškov postopka. In to ne glede na to, član katerega sindikata je delavec.

 

Zaradi navedenega tako pričakujemo, da Vlada RS ne bo nadaljevala tega postopka na Vrhovnem sodišču RS ter da bo obračunala in izplačala razliko v regresu za redni letni dopust za leto 2012, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, vsem zaposlenim v javnem sektorju. V kolikor temu ne bi bilo tako, nam takoj sporočite, saj bomo v tem primeru v ZSSS, tudi s pomočjo naših strokovnih delavcev v območnih organizacijah ZSSS, sprožili vse potrebne postopke, s katerimi bomo dosegli poplačilo.

 

Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS