sreda, 18. september 2013

ZSSS KOMENTIRA: SRAMOTNO: DELAVCEM SOCIALNO POMOČ, KAPITALU SOCIALNO KAPICO


VEČ KOT JE REVNIH  IN SOCIALNO IZKLJUČENIH …

V ponedeljek je Statistični urad RS objavil začasne podatke o kazalnikih dohodka in revščine za leto 2012. Podatki nam med drugim povedo naslednje:

V Sloveniji je živelo pod pragom tveganja revščine 13,5 % ali približno 271.000 oseb. Razpoložljiv neto dohodek, ki so živele pod pragom revščine, je bil nižji od 606 evrov na mesec.

19,6 odstotka oseb v Sloveniji je bilo v letu 2012 revnih ali socialno izključenih, kar pomeni, da je v letu 2012 pod pragom revščine ali v socialni izključenosti živelo 392.000 oseb. Leta 2009 je bilo takšnih oseb 339.000, oziroma 53.000 oseb manj.

Po istih informacijah se je stopnja tveganja revščine v delovno intenzivnih gospodinjstvih, tj. v takih, v katerih so bili vsi odrasli člani delovno aktivni in pri delovno aktivnih osebah glede na leto prej nekoliko zvišala.

 

Po informacijah STA se na Slovensko karitas s prošnjo za hrano, plačilo položnic in drugo pomoč mesečno obrne preko 5000 gospodinjstev. Ocenjujejo, da je letos 20 odstotkov več prošenj po finančni pomoči kot lani. Podobno ocenjujejo v Rdečem križu, kjer prejmejo največ prošenj za hrano. Lani sta organizaciji s hrano pomagali prek 270.000 socialno ogroženim ljudem.

 

Podatki ZPIZ kažejo, da je bilo v letu 2011 za izplačila varstvenih dodatkov namenjenih v povprečju 4.565.176,90 eurov na mesec. V letu 2012 pa je za izplačila varstvenih dodatkov na mesec bilo  v povprečju namenjenih le 1.623.514,17 eurov.

Ob koncu leta 2011 je varstveni dodatek k pokojnini prejemalo 46.752 oseb. V letu 2012 pa je bilo na osnovi odločb CSD na mesec povprečno 13.016 prejemnikov varstvenega dodatka. Če primerjamo podatka o številu prejemnikov varstvenega dodatka decembra 2011 (46.752) in decembra 2012 (10.386), lahko ugotovimo, da se je število prejemnikov zmanjšalo za dobre tri četrtine.

 

… BOLJ SE NAPADA SOCIALNO DRŽAVO


V tem dokumentu bi se naj zasledoval »cilj vzpostavitve boljšega poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva«

In kakšne ukrepe lahko med drugim najdemo v tem dokumentu, ki med drugim predstavlja tudi podlago Vladi RS in resornim ministrstvom za pripravo politik, strategij in programov za prihodnje finančno obdobje 2014-2020?

Št. 92: Nujno ponovno odprtje reforme dela

Št. 161: Čiščenje košarice pravic zdravstvenega zavarovanja

Št. 163: Omejitev socialnih prispevkov navzgor, uvedba socialne kapice pri izplačilu 36.000 EUR bruto zaslužka letno

 

Tukaj pa so še podcilji:

Ukinitev instituta "minulega dela" oziroma njegova preobrazba v "dodatek za stalnost"

Druga faza reforme dela

Povečevanje fleksibilnosti delovne sile

Analiza števila zaposlenih v javnem sektorju in njihova racionalizacija

 

Tako je – v času, ko narašča število revnih in socialno izključenih je je vladni mizi gradivo, ki išče rešitev za izhod iz krize v ponovnem odpiranju reforme trga dela (vsi vemo, v interesu koga); »čiščenju« košarice pravic zdravstvenega zavarovanja (vsi vemo, kaj to pomeni) in socialni kapici (v času, ko je zdravstvena blagajna nelikvidna že tretje leto zapored!) da ne govorimo o predlogu za ukinitev dodatka na minulo delo. Če uporabimo eno samo besedo – sramotno!

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi

četrtek, 12. september 2013

Grozijo, režejo, ukinjajo, znižujejo... Dosti je! Stopimo skupaj!


Ljubljana, 12.9.2013

Spremembe zakona o dohodnini ukinjajo avtomatično usklajevanje neto letnih davčnih osnov iz davčne lestvice in davčnih olajšav z inflacijo. Ukrep zamrznitve lestvice in olajšav je popolnoma neprimeren in pomeni neposreden napad na neto plače delavk in delavcev.

Delodajalci so pričeli z odpovedovanjem vseh kolektivnih pogodb dejavnosti. Pričeli so z odpovedjo kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo ter za gradbene dejavnosti.

Nekateri delodajalci celo na glas razmišljajo o ukinitvi minimalne plače oziroma njenem znižanju na 400 evrov.

Vlada razmišlja o ukinitvi letnega dodatka upokojencem s prejemki do 622 evrov.

Javni zdravstveni sistem je v kolapsu zaradi interesnih lobijev in političnih blokad. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je tako že tretje leto nelikviden.

Ministrstvo za finance ne želi uvesti davčnih blagajn.

V prvih šestih mesecih letošnjega leta so bili proračunski prihodki iz naslova davka od dohodka za 218 milijonov evrov nižji kot v istem času prejšnje leto.

 

Po drugi strani…

 

… v Sloveniji kar 67 odstotkov zaposlenih prejema plačo nižjo od slovenskega povprečja, neto minimalna plača pa je še vedno pod pragom tveganja revščine;

…  je škoda gospodarskega kriminala med 2009 in prvim polletjem 2013 po oceni Generalne policijske uprave nekaj več kot milijarda evrov;

…  se je po uradnih podatkih Inšpektorata RS za delo število kršitev na področju plačila za delo med leti 2008 in 2012 povečalo za več kot štirikrat;

… je 56,7 odstotka upokojencev v juliju 2013 prejemalo pokojnino, ki je nižja od 600 evrov;  

… veliko oseb z nekaj tisoč evri mesečnih prejemkov za zdravstvo plačuje sramotno nizkih 14 evrov;

… se z davkoplačevalskimi milijardami evrov brezpogojno rešuje banke, ki so jih izčrpali tajkunski krediti. Vlada RS je maja ocenila, da bo potrebno banke dokapitalizirati v znesku do 900 milijonov evrov, poleg tega bo država odkupila za več milijard evrov teh istih tajkunskih posojil;

… imamo ocene, da bi uvedba davčnih blagajn v Sloveniji ob primerjavi z njenimi učinki iz Hrvaške prinesla 380 milijonov evrov več letnih prihodkov iz DDV (Modic, 2013);

.…  pa se je v zadnjem letu stopnja davka na dohodek znižala iz 20 na 17 odstotkov, kar je povzročilo velik izpad proračunskih prihodkov;

… delodajalci kar naprej ponavljajo, da ne bodo prenesli dodatnih davčnih obremenitev, pri tem pa pozabljajo, da za razliko od velike večine evropskih držav plačujejo dvakrat nižji prispevek za pokojninsko blagajno kot delavci.

 

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pravimo: dovolj je groženj, rezanja, ukinjanja, zniževanja! In ja – dovolj je sprenevedanja!

Zato 23. septembra pričenjamo s terenskimi posveti s sindikalnimi zaupniki in našim članstvom, kjer se bomo dogovorili za aktivnosti, s katerimi bomo naredili vse, da preprečimo nadaljnje uničenje Slovenije kot pravne in socialne države.

 

O vseh aktivnostih vas bomo sproti obveščali, vas pa že zdaj vabimo, da se nam pridružite v čim večjem številu.

Goran Lukič, izvršni sekretar v ZSSS

sreda, 11. september 2013

ODPRTO PISMO VLADI RS TER POSLANKAM IN POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA RS


Ljubljana, 11. 9. 2013
 
Mag. Alenka Bratušek, predsednica Vlade RS

Poslanke in poslanci Državnega zbora RS

 

KAJ PA DOKAPITALIZACIJA ZDRAVJA?!

 

Vlada RS in Banka Slovenije sta v petek, 6. septembra z dvema ukrepoma začeli izvajati ukrepe na podlagi Zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB). S prvim ukrepom je Republika Slovenija izdala poroštvo za zagotavljanje likvidnosti in solventnosti dveh bank in sicer Factor banke d.d. in Probanke d.d. Z drugim ukrepom pa je Banka začela postopek nadzorovanega prenehanja poslovanja Factor banke in Probanke  ker sta to banki, ki dolgoročno nista sposobni preživeti na trgu (Vlada RS, 6. 9. 2013).

V istem sporočilu za javnost Vlade RS je tudi zapisano, da je Republika Slovenija izdala poroštvo v višini 490 milijonov evrov za Probanko in 540 milijonov evrov za Factor banko. Skupaj torej nekaj več kot milijardo evrov poroštev. Obe banki sta sicer zasebni.

 

Vse to se je dogajalo prav na isti dan kot nadaljevanje razprave o zaostrovanju razmer pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na ekonomsko socialnem svetu (ESS), kjer je bil ponovno izpostavljen zelo resen finančni položaj zdravstvenega sistema v Sloveniji. Glede na podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je skupen prenos zapadlih obveznosti ZZZS v leto 2014 namreč že okoli 84 milijonov evrov (ZZZS, 13. 8. 2013).

 

Država je v letu 2009 povečala državna poroštva za 2,2 milijarde evrov, od česar je šlo za državna poroštva bankam dve milijardi evrov (Kovač, 2009).

Evropska komisija je 2. julija 2012 začasno odobrila dokapitalizacijo NLB Skupine v višini 382,9 milijona EUR za ohranitev njene finančne stabilnosti (EK, 2. julij 2012).

Na podlagi pregleda aktive bank in izvedenih obremenitvenih testov s strani Banke Slovenije Vlada RS ocenjuje da bo potrebno banke dokapitalizirati v znesku do 900 mio evrov (MF, maj 2013).

Obseg prenesenih slabih terjatev v bankah na Družbo za upravljanje s terjatvami bank (DUTB) znaša 3,337 milijarde evrov, po prenosni vrednosti 1,147 milijarde evrov, kar predstavlja povprečno ceno prenosa 38% (MF, maj 2013).

 

Pravica do zdravstvenega varstva je medtem ustavno zapisana kategorija.

A ZZZS  bo po lastnih besedah že tretje leto zapored nelikviden – ne bo sposoben poravnavati svojih obveznosti ob zapadlosti. Znesek zapadlih obveznosti, ki se prenaša v naslednje leto, se iz leta v leto povečuje – v leto 2012 je bilo prenesenih 41 milijonov evrov, 64 milijonov evrov v leto 2013 in 84 milijonov evrov v leto 2014  (ZZZS, 13. 8. 2013).

 

Spoštovana Vlada RS, spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora RS, zato vas sprašujemo:

Zakaj se z enako zavzetostjo kot finančni sistem ne (z)more »dokapitalizirati« zdravstvenega sistema v Sloveniji?

Zakaj se z enako vnemo kot varovanje zdravja finančnega sistema v Sloveniji ne varuje zdravja prebivalcev Slovenije?

Zakaj se dopušča, da je reševanje zdravstvenega sistema postalo plen interesnih lobijev in politične blokade, kot se je zgodilo prejšnji teden, ko je politična stranka Državljanska lista zavrnila predlog interventnega zakona za zdravstvo?

 

V pričakovanju odgovorov in ukrepanja v korist prebivalk  in prebivalcev Slovenije

 

Mag. Dušan Semolič

Predsednik ZSSS