VEČ
KOT JE REVNIH IN SOCIALNO IZKLJUČENIH …
V ponedeljek je
Statistični urad RS objavil začasne podatke o kazalnikih dohodka in revščine za
leto 2012. Podatki nam med drugim povedo naslednje:
V
Sloveniji je živelo pod pragom tveganja revščine 13,5 % ali približno 271.000
oseb. Razpoložljiv neto dohodek, ki so živele pod pragom revščine, je bil
nižji od 606 evrov na mesec.
19,6
odstotka
oseb v Sloveniji je bilo v letu 2012 revnih ali socialno izključenih, kar
pomeni, da je v letu 2012 pod pragom revščine ali v socialni izključenosti
živelo 392.000 oseb. Leta 2009
je bilo takšnih oseb 339.000, oziroma 53.000 oseb manj.
Po
istih informacijah se je stopnja tveganja revščine v delovno intenzivnih
gospodinjstvih, tj. v takih, v katerih so bili vsi odrasli člani delovno
aktivni in pri delovno aktivnih osebah glede na leto prej nekoliko zvišala.
Po
informacijah STA se na Slovensko
karitas s prošnjo za hrano, plačilo položnic in drugo pomoč mesečno obrne preko
5000 gospodinjstev. Ocenjujejo, da je letos 20 odstotkov več prošenj po
finančni pomoči kot lani. Podobno ocenjujejo v Rdečem križu, kjer prejmejo
največ prošenj za hrano. Lani sta organizaciji s hrano pomagali prek 270.000
socialno ogroženim ljudem.
Podatki
ZPIZ kažejo, da je bilo v letu 2011 za izplačila varstvenih dodatkov
namenjenih v povprečju 4.565.176,90 eurov na mesec. V letu 2012 pa je za
izplačila varstvenih dodatkov na mesec bilo v povprečju namenjenih le
1.623.514,17 eurov.
Ob
koncu leta 2011 je varstveni dodatek k pokojnini prejemalo 46.752 oseb. V letu
2012 pa je bilo na osnovi odločb CSD na mesec povprečno 13.016 prejemnikov
varstvenega dodatka. Če primerjamo podatka o številu prejemnikov varstvenega
dodatka decembra 2011 (46.752) in decembra 2012 (10.386), lahko ugotovimo, da
se je število prejemnikov zmanjšalo za dobre tri četrtine.
…
BOLJ SE NAPADA SOCIALNO DRŽAVO
Ravno
tako v ponedeljek je na vladnih spletnih straneh pristal dokument z dolgim
naslovom »Predlog
Enotnega dokumenta za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja
ter dvig konkurenčnosti z ukrepi po področjih in sklep o ustanovitvi in
imenovanju članov stalne vladne delovne skupine za zagotovitev boljšega
poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti«
V
tem dokumentu bi se naj zasledoval »cilj vzpostavitve boljšega poslovnega
okolja in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva«
In
kakšne ukrepe lahko med drugim najdemo v tem dokumentu, ki med drugim
predstavlja tudi podlago Vladi RS in resornim ministrstvom za pripravo politik,
strategij in programov za prihodnje finančno obdobje 2014-2020?
Št.
92: Nujno ponovno odprtje reforme dela
Št.
161: Čiščenje košarice pravic zdravstvenega zavarovanja
Št.
163: Omejitev socialnih prispevkov navzgor, uvedba socialne kapice pri
izplačilu 36.000 EUR bruto zaslužka letno
Tukaj
pa so še podcilji:
Ukinitev
instituta "minulega dela" oziroma njegova preobrazba v "dodatek
za stalnost"
Druga
faza reforme dela
Povečevanje
fleksibilnosti delovne sile
Analiza
števila zaposlenih v javnem sektorju in njihova racionalizacija
Tako
je – v času, ko narašča število revnih in socialno izključenih je je vladni
mizi gradivo, ki išče rešitev za izhod iz krize v ponovnem odpiranju reforme
trga dela (vsi vemo, v interesu koga); »čiščenju« košarice pravic zdravstvenega
zavarovanja (vsi vemo, kaj to pomeni) in socialni kapici (v času, ko je
zdravstvena blagajna nelikvidna že tretje leto zapored!) da ne govorimo o
predlogu za ukinitev dodatka na minulo delo. Če uporabimo eno samo besedo – sramotno!
Goran Lukič
Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja,
migracije in odnose z javnostmi