Srečno 2014 !

Spoštovane članice in člani!

 

Res je – ne gredo prehitro dnevi, prehitro gredo leta.

Leto, ki se izteka, je bilo neprijazno do delavk, delavcev, upokojencev in mnogih drugih. To je leto, ko so usodno zaznamovale življenje vseh nas odločitve, ki so bile sprejete po meri finančnih institucij oziroma kapitala. Na simbolni ravni je to leto zaznamovala zloglasna trojka, bonitetne hiše in tisti naši politiki, ki so postali ujetniki vrednot teh institucij.

Sprejete so bile odločitve, ki omejujejo uporabo referendumov kot sredstva neposredne demokracije in sprejeto je bilo fiskalno zlato pravilo. To je bilo potrebno zato, da bi kapitalu olajšali pritisk na delavske in socialne pravice – da bi olajšali pot do večjih dobičkov.

Tudi od naše demokracije in suverenosti ni ostalo kaj dosti – dobili smo demokracijo kapitala.

Prihaja do razprodaje vsega državnega premoženja, ki še nekaj daje vsem nam, ki živimo v tej državi. To je proces, ki bo zagotovo uničil številna delovna mesta in tako povečal brezposelnost ter revščino.

 

Da, leto 2014 je že v številki lepše leto. Lahko bo bilo; je pa to odvisno tudi od nas.

Morda pa je prav leto 2014 tisto, da krenemo po drugačni razvojni poti – po poti, ki bo upoštevala vrednote socialno-tržnega gospodarstva, poti, ko je cilj gospodarskega razvoja predvsem bolj pravična porazdelitev bogastva te družbe, nova delovna mesta in prizadevanja za ohranitev obstoječih. Nova pot, ki bo prinesla boljše življenje delavkam, delavcem, upokojencem in mladim.

 

Morda – le vdati v usodo se ne smemo. Vsak od nas je lahko močan, toda skupaj smo močnejši.

Da, zato vam želim vesele praznike, lepše novo leto, zdravja in povrhu še kaj sreče!

 

mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS

Odprto pismo Sašu Stanovniku iz skupine Alta: Podatki, in ne mnenja!

Za:

Sašo Stanovnik, skupina Alta

info@alta.si

 

V vednost: medijem

 

Spoštovani!

 

Na spletni strani Reuters-a se je 11. decembra 2013 ob 19:01 znašel članek z naslovom »Fallen star Slovenia to reveal cost of bank clean-up« (če poskušamo prevesti: »padla zvezda Slovenija bo razkrila stroške čiščenja bank«). V tem prispevku ste med drugim navajani tudi vi. In sicer ste podali izjavo da »so v veliko slovenskih podjetjih zaposleni, ki ne delajo in dobijo plačilo – večina izmed njih bo odpuščena po privatizaciji«. V nadaljevanju članka se novinarka sklicuje na vas, ko zapiše da ste izjavili, »da bi lahko tuji kupci imeli pomisleke pri nakupovanju tudi zaradi lokalne zakonodaje, tudi tiste, ki prisiljuje delodajalce da vsem zaposlenim plača odmor med malico in prevoz stroške vsak dan«

 

Vsi vemo da je Reuters globalna medijska referenčna točka, kar pomeni, da se veliko mednarodnih medijev neposredno navezuje na te vire. To se je zgodilo tudi v tem primeru, saj lahko vidimo navezavo na članek v Reuters-u tudi v Guardianu. Kar še tem bolj pomeni, da mora biti prav vsaka medijska izjava še kako utemeljena, sicer je to nič drugega kot globalno posploševanje osebnega mnenja, kar verjamem, da razumete, da v najmanjši meri ni profesionalno, kaj šele objektivno dejanje.

 

In prav z vidika utemeljenosti vaših izjav podanih za Reuters vam postavljamo naslednja vprašanja:

1)    Ali razpolagate s konkretnimi podatki, koliko je v Sloveniji zaposlenih, ki ne delajo in dobijo plačilo? Če da, bi vas prosili, da nam posredujete te podatke in seveda navedete njihov vir. Pred vašim odgovorom vam lahko recimo v pomoč postrežemo s podatki, ki gredo v smer koliko oseb v Sloveniji dela in ne dobi plačila: po uradnih podatkih Inšpektorata RS za delo se je število kršitev na področju plačila za delo med 2008 in 2012 povečalo iz 843 na 3.488. V pomoč so vam lahko tudi podatki Evropske fundacije EUROFOUND: v zadnji raziskavi o delovnih pogojih v 31 državah je bilo tudi vprašanje »ali ste v zadnjih 12 mesecih delali, medtem ko ste bili bolni«. Medtem ko je v EU27 pritrdilno na to vprašanje odgovorilo 39,3 odstotka vprašanih, je v Sloveniji ta delež 59,2 odstotka.

2)    Ali ste pomislili, da obseg neposrednih tujih investicij ni odvisen zgolj od stroškov dela, temveč tudi od razvojne in inovativne stopnje podjetij v Sloveniji? Verjamemo, da ste seznanjeni z raziskavo TehnoCentra Univerze v Mariboru, po kateri se je med 6.5000 podjetji v Podravju zgolj 250 izmed njih uvrstilo med tiste, ki so inovativna, ker torej imajo lastne izdelke, vlagajo v razvoj, iščejo dodatni denar za te izdatke na javnih razpisih. Kakšen razvojni model, podprt z neposrednimi tujimi investicijami torej promovirate? Takšnega, ki spremeni državo v nizkocenovno podjetje s posledično nizko inovativno in razvojno kapaciteto? Ali takšnega, ki temelji na stalnem vlaganju v raziskave, razvoj in inovacije? Kakšno je potemtakem vaše mnenje o »nenavadnem« poslovnem modelu Steklarne Hrastnik, kjer je nova uprava dvignila plače in iz več kot 5 milijonov EUR izgube v letu 2009 prišla na skoraj milijon evrov čistega dobička leta 2011?

 

Spoštovani, pričakujemo vaše konkretne odgovore. V primeru da le-teh ne pridobimo do srede, 18. 12. 2013 pa vam lahko zgolj ponovimo, to kar že sami veste: »brez podatkov si zgolj še ena oseba z mnenjem«. Z drugimi besedami – v primeru da od vas ne pridobimo konkretnih, s podatki podprtih odgovorov, bomo vaše izjave za Reuters razumeli kot demagoški nastop, ki ne temelji na dejstvih in podatkih ter temu primerno zahtevali ustrezen popravek. 

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi

ZSSS komentira: bankam se daje preko enih posebnih zakonov, ljudem se jemlje preko drugih posebnih zakonov

ZSSS komentira: bankam se daje preko enih posebnih zakonov, ljudem se jemlje preko drugih posebnih zakonov

Ljubljana, 12.12.2013

Na današnji redni seji Vlade RS sta minister za finance Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec predstavila rezultate stresnih testov bančnega sistema v Sloveniji. Ob tem ZSSS poudarjamo, da so prav vsa ta dogajanja okoli finančnega sistema pokazala jasne prioritete politike, ki je nič drugega kot preslikava prioritet finančnega sistema. Tako je država na eni strani pripravila 4,7 milijarde evrov za dokapitalizacijo bank in sprejela novelo zakona o javnih financah, ki to omogoča. Na drugi strani pa se je državljanom že pred časom servirala Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je med drugim znižal najvišjo višino denarnega nadomestila, spremembe socialne zakonodaje v 2011 in 2012, ki so skrčile dostop do varstvenega dodatka ter Zakon o izvrševanju proračuna za 2014 in 2015, ki je zamrznil pokojnine. Ali kakor piše v programu ekonomskega partnerstva , ki ga je Slovenija pred kratkim poslala Bruslju: pokojnine se za leti 2014 in 2015 zamrznejo, dodatek za rekreacijo je znižan. Prihranek zaradi neuskladitve pokojnin je za leto 2014 ocenjen na 46,1 milijona evrov. Sredstva za transferje posameznikom in gospodinjstvom so bila pomembno znižana; z rebalansom 2013 so se znižala za 113 mio EUR glede na realizacijo 2012 (več kot 8%), restriktivna politika se nadaljuje tudi v 2014 in 2015. Med transferji je od sredine leta 2013 omejena tudi višina porodniškega nadomestila, po tem ko so bila že v letu 2012 omejena starševska nadomestila ter nekateri drugi socialni prejemki in štipendije.
Prioritete države so torej jasne: ubogaj finančni sistem. In tako imamo ne eni strani preplačane revizorje, ki ocenjujejo koliko milijard evrov mora iti v banke in na drugi strani vse daljše vrste prebivalcev Slovenije, ki čakajo pred Rdečim križem in Karitasom za pakete osnovnih življenjskih potrebščin. Te perverznosti se morajo nehati. Od tega trenutka morajo priti v ospredje prizadevanja za ustvarjanje pogojev za blaginjo ljudi, za nova kvalitetna delovna mesta, za več solidarnosti, za učinkovito premagovanje korupcije ter delovanje pravne države.