Spoštovana
bralka, spoštovani bralec,
v četrtek
je Vlada RS potrdila izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti Banke Celje. Če smo natančnejši: Vlada RS je na seji na
podlagi predloga medresorske komisije iz 20. člena Zakona o ukrepih RS za
krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) potrdila izvedbo ukrepa za krepitev
stabilnosti Banke Celje, to je dokapitalizacijo, prenos tveganih postavk na
Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ter izdajo poroštva DUTB. Vlada je
na podlagi izdelane poslovne strategije za združitev družb Abanka ter Banka
Celje in predloga medresorske komisije iz četrtega odstavka 20. člena ZUKSB v
zvezi s to poslovno strategijo, potrdila izvedbo omenjenih ukrepov, namenjenih
doseganju krepitve stabilnosti Banke Celje.
Vlada je na
podlagi predloga medresorske komisije odločila, da se dokapitalizacija izvede z
vplačilom navadnih delnic Banke Celje v znesku 190 milijonov EUR. Vplačilo
delnic se izvede z denarnim vložkom in stvarnim vložkom v obliki obveznic
Republike Slovenije, in sicer:
95.002.014,36
EUR v denarju; 94.997.985,64 EUR v obveznicah Republike Slovenije. Vlada se je seznanila
in na podlagi predloga medresorske komisije tudi soglašala s seznamom tveganih
postavk Banke Celje za prenos na DUTB.
Na isti seji
je vlada sprejela Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja
(APZ) za leto 2015. Glede na sprejeti proračun RS za leto 2015 bo v okviru
načrta APZ za leto 2015 za izvajanje ukrepov APZ namenjeno skupaj 47,2 mio EUR.
Vlada je v sporočilu za javnost »pozabila« zapisati, da je to več kot
prepolovitev predvidenih sredstev za APZ v letu 2014. V okviru sprememb načrta
APZ v letih 2013 in 2014 (sprejetih na seji Vlade RS dne 13. 2. 2014) je bilo
za leto 2014 namreč načrtovanih sredstev v skupni višini 104,6 mio EUR. Vlada
torej več kot prepolavlja sredstva za APZ, in to za leto, za katerega se po
izračunih Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR
) predvideva 116.700 registrirano brezposelnih.
Spet na isti
seji je ista vlada sprejela »informacijo o stanju na področju volonterskih
pripravništev v javnem sektorju«, kjer je med drugim sprejela sklep, da
»sklepanje novih pogodb o volonterskem pripravništvu v javnem sektorju vlada ne
podpira« ter tudi, da »nalaga Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti, da skupaj z ostalimi ministrstvi pripravi program zaposlovanja
oziroma opravljanja pripravništva iskalcev prve zaposlitve ob uporabi sredstev
v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v
obdobju 2014 -2020.« Ni kaj, vsi vemo, da je volontersko pripravništvo nič
drugega kot izkoriščanje mladih, zato se vsi skupaj lahko le strinjamo, da se
ne podpira volonterskih pripravništev. Kaj pa sredstva za plačana
pripravništva? Najmanj kar si želimo, je, da bodo mladi obstali na čistini med
zelo jasnim in nedvoumnim stališčem, da je volontersko pripravništvo
izkoriščanje in nedoločnim datumom zbranih finančnih sredstev, ki bodo
omogočila tisto, kar mladim pripada – tj. plačano pripravništvo. To bi dr.
Dušan Mramor, kot finančni minister in seveda tudi kot redni profesor na
Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani zagotovo moral vedeti. Kot tudi to, da
bo prepolovitev sredstev za APZ zelo kmalu udarila nazaj po javnih financah,
saj na samem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozarjajo,
da se bo to znižanje sredstev kmalu poznalo na stopnji brezposelnosti.
Vlada je na
četrtkovi seji torej jasno pokazala, kaj so zanjo prioritete. Bančni sistem se
mora »dokapitalizirati«. Pa naj stane kar hoče.
V enem letu,
tj. med decembrom 2013 in 2014 je država vložila v slovenski bančni sistem 5,3
milijarde evrov. Decembra 2013 je za dokapitalizacijo treh največjih bank,
v katerih ima država lastniške deleže, namenila skupno 3,012 milijarde evrov (
NLB: 1,551 milijarde evrov; NKBM: 870 milijonov evrov; Abanka: 591 milijonov
evrov). Poleg tega je vlada RS v decembru 2013 sprejela sklep o
dokapitalizaciji Factor banke in Probanke v višini 454 milijonov evrov. K temu
še prištejmo svežo dokapitalizacijo Banke Celje in dobimo 3,647 milijarde evrov
javnih sredstev za dokapitalizacijo slovenskega bančnega sistema. Poleg tega je
država izdala za okoli 1,7 milijarde evrov poroštev za obveznice, ki jih je ali
še bo v zameno za prenesene slabe terjatve izdala Družba za upravljanje terjatev
bank (DUTB).
Kdo pa se ob
teh silnih milijardah ukvarjal z nepomembnimi malimi milijoni evri za
nepomembne male probleme, kot so sredstva za APZ in plačana pripravništva,
kajne? Saj je zgolj ena pogodba o izvedbi stresnih testov (od spodaj navzgor),
ki jo je sklenila Banka Slovenije s podjetjem Oliver Wymann 16. 8. 2013 za
11.044.874,96 EUR več kot
osemkrat več vredna kot predlog celoletnih sredstev APZ za ukrep
»spodbude za zaposlovanje« za leto 2015 višini 1.342.695 evrov; ali 5,5 krat
višja od skupno okvirne razpoložljive višine sredstev zadnjega
javnega razpisa za plačana pripravništva na področju socialnega varstva iz
aprila 2013 v višini 2.061.447,91 EUR.
Svetovalna
pogodba, ki jo je DUTB sklenil s podjetjem Quartz+Co (katere nekdanji
družbenik je sedaj glavni izvršni direktor DUTB) pa je medtem »zgolj« skoraj
trikrat višja od teh istih celoletnih sredstev APZ za ukrep »spodbude za
zaposlovanje«.
Vlada je svoje
povedala. Prioritete so jasne. Bankam milijarde. Ostalim obljube in kimanje.
Oziroma rezanje in žuganje o fiskalni disciplini in javnofinančnem
primanjkljaju.
Goran Lukič
ZSSS