Prerez socialne države

REVŠČINA IN SOCIALNA IZKLJUČENOST V EU / SLOVENIJI - ŠTEVILKE SE VIŠAJO

2012-02-09T10:07:00.000+01:00

EUROSTAT je objavil najnovejše podatke o revščini in socialni izključenosti v EU27.
Po razpoložljivih podatkih je leta 2010 115 milijonov oseb v EU27 ali 23,4% populacije v EU27 ogrožala revščina oz. socialna izključenost. To pomeni da so se znašli v enem izmed naslednjih treh položajev: ogroženost zaradi revščine, resna materialna prikrajšanost, ali življenje v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo.

Znižanje števila oseb ki jim grozi revščina oz. socialna izključenost pa je eden izmed glavnih ciljev strategije Evropa 2020.

Leta 2010 je najvišji delež oseb, katere je ogrožala revščina oz. socialna izključenost bil zabeležen v Bolgariji (42%), Romuniji (41%), Latviji (38%), Litvi (33%) in na Madžarskem (30%), medtem ko so najnižje deleže zabeležile Češka (14%), Švedska in Nizozemska (15%), Avstrija, Finska in Luksemburg (17%).

Če pogledamo vsakega izmed treh elementov, ki definirajo revščino oz. socialno izključenost, pa vidimo naslednje:

16% populacije v EU27 je bilo ogroženo zaradi revščine po socialnih transferjih. Najvišje stopnje tveganja revščine so zabeležili v Latviji, Romuniji, Bolgariji in Španiji (21%), najnižje pa na Češkem (9%), Nizozemskem (10%), Slovaškem, Avstriji in na Madžarskem (12%)

8% populacije v EU27 je živelo v resnem materialnem pomanjkanju (niso bili sposobni plačevati računov, plačevati ogrevanje stanovanja ali iti na počitnice). V Luksemburgu in na Švedskem je ta delež v letu 2010 bil 1%, medtem ko je v Bolgariji bil 35% in v Romuniji 31%.

10% populacije v EU27 živi v gospodinjstvu z zelo nizko intenzivnostjo dela (odrasli so delali manj kot 20% potencialnega delovnega časa). V Združenem kraljestvu in Belgiji je ta delež v letu 2010 bil 13%, medtem ko je v Luksemburgu, na Švedskem in na Češkem ta delež bil 6%.

KAJ PA SLOVENIJA?

Po zadnjih podatkih EUROSTAT-a za leto 2010 12,7% oseb v Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine, 5,9% v resnem materialnem pomanjkanju in 6,9% v gospodinjstvih z zelo nizko intenzivnostjo dela. Skupaj to znese 366.000 oseb, ki jih je v Sloveniji v letu 2010 ogrožala revščina oz. socialna izključenost.

Leta 2009 je bila ta številka 339.000, kar pomeni da se je v enem letu število oseb v Sloveniji, ki jih ogroža revščina oz. socialna izključenost povečalo za skoraj 20.000 oseb.

No, to pa je prav nasprotno od cilja, ki si ga je Slovenija zapisala v Nacionalnem reformnem programu 2011 - 2012, kjer si je kot enega izmed ciljev v skladu s strategijo EVROPA 2020 zadala, da bo do leta 2020 v Sloveniji 40.000 manj revnih glede na referenčno leto 2008, ko je bilo to število 360.000. Namesto da se torej pomikamo proti številki 320.000, se odmikamo od 360.000 (kaj šele od 339.000…)

Januarski ZRSZ o stanju na trgu dela. Število registrirano brezposelnih je naraslo na skoraj 116.000 – kar je skoraj enako napovedi UMAR glede povprečnega števila registrirano brezposelnih v letu 2012.
Spodaj je nekaj izsekov iz sporočila ZRSZ, zgoraj celotno sporočilo.

Januarja se je, kot običajno v tem mesecu leta, brezposelnost povečala. Pri Zavodu RS za zaposlovanje (Zavod) je bilo prijavljenih 115.965 brezposelnih oseb, 2,8 % več kot decembra ter za 0,7 % več kot januarja 2011. Glede na mesec prej pa sta se povečala zaposlovanje brezposelnih oseb (+25,2 %) ter znova tudi povpraševanje po delavcih (+ 14,7 %).

Gibanje brezposelnosti

Januarja se je brezposelnost, kot običajno v tem mesecu, povečala. Razlog za to je predvsem v številčnejšem prijavljanju brezposelnih oseb po prenehanju zaposlitev za določen čas.
Ob koncu januarja 2012 je bilo pri Zavodu prijavljenih 115.965 brezposelnih oseb, 3.211 oseb oziroma 2,8 % več kot decembra 2011. V primerjavi z januarjem 2011 je bila brezposelnost višja za 0,7 %.

Januarja 2012 se je na novo prijavilo 11.539 brezposelnih oseb, kar je 28,3 % več kot decembra 2011 in 12,6 % manj kot januarja 2011. Med novo prijavljenimi je bilo 839 iskalcev prve zaposlitve, 2.289 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 6.976 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas

Prosta delovna mesta

Januarja je po trimesečnem upadanju števila prostih delovnih mest povpraševanje delodajalcev po delavcih ponovno oživelo. Delodajalci so prijavili 15.645 prostih delovnih mest, kar je 14,7 % več prostih delovnih mest kot decembra 2011 in 3,0 % več kot januarja 2011.

Povpraševanje po delavcih je bilo januarja glede na primerljivi mesec leta 2011 večje v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, v gradbeništvu, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v poslovanju z nepremičninami, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v prometu in skladiščenju.

Povpraševanje po delavcih se je na področju predelovalnih dejavnosti zmanjšalo za 0,2 %, delodajalci, ki se uvrščajo na to področje, so prijavili 3.231 prostih delovnih mest. Število prostih delovnih mest je poraslo predvsem v proizvodnji živil, v proizvodnji oblačil, v dejavnosti popravil in montaže strojev in naprav, v proizvodnji pohištva, v obdelavi in predelavi lesa ter v proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav.

Po podatkih ZZZS-ja se je na predhodno prijavljenih prostih delovnih mestih januarja 2012 zaposlilo 11.762 oseb, kar je 8,1 % manj kot decembra 2011 in 17,2 % več kot januarja lani.

V priponki si lahko preberete najnovejšo analizo stanja na trgih dela v EU in Sloveniji, ki je narejena na osnovi tekočih podatkov Evropske komisije, EUROSTAT-a, SURS, UMAR-ja in ZRSZ.

Notri boste med drugim našli tudi analizo števila zaposlenih po dejavnostih v novembru 2008 – 2011 ter zimsko napoved UMAR-ja glede zaposlenosti v naslednjih letih.

ANALIZA NEZASEDENIH PROSTIH DELOVNIH MEST V LETU 2010

Na današnji seji sveta Zavoda RS za zaposlovanje je Analitična služba ZRSZ predstavila dokument z naslovom »Nezasedena prosta delovna mesta v letu 2010«. Ker se njegova vsebina še kako dotika vseh nas, spodaj pošiljam nekaj izsekov, zgoraj pa dokument v celoti, skupaj s prilogo (druga priponka).

PREDMET ANALIZE

Če želimo analizirati zaposlovanje na prosta delovna mesta (PDM), je potrebno zaposlitve vezati na konkretna PDM. V analizi se je ZRSZ zato osredotočil na PDM, ki so bila prijavljena v letu 2010. Gre za 174.613 PDM. Ker so delodajalci 1.682 PDM naknadno razveljavili, so ta PDM izločili in podrobneje analizirali 172.931 PDM. Da bi ugotovili, ali so nanje delodajalci zaposlili delavce, so upoštevali obrazce M-1, ki jim jih je posredoval ZZZS do konca julija 2011. Ugotovili so, da je bilo na 172.931 PDM do konca julija 2011 zaposlenih 103.739 oseb, kar predstavlja 60,0 % kritje PDM. Nezasedenih je ostalo 69.192 prijavljenih PDM (40,0 %).

Nezasedena PDM in dejavnost delodajalca

Ker v strukturi povpraševanja po delavcih gradbeništvo po obsežnosti predstavlja drugo največjo dejavnost, so PDM, na katerih ni bilo izvedenih zaposlitev, najbolj prispevala k celotnemu deležu nezasedenih PDM, prijavljenih v letu 2010. Petina (19,6 %) nezasedenih PDM iz leta 2010 je tako odpadla na nezasedena PDM na področju gradbeništva, saj je v gradbeništvu nezasedenih ostalo kar 57,1 % PDM. Delodajalci s področja gradbeništva so v tem letu še vedno prijavljali PDM, katerim pa zaradi hitrega poslabševanja razmer, ki so večja podjetja že vodila v prisilno poravnavo ali stečaj, večkrat ni sledila zaposlitev. Del PDM je v gradbeništvu ostal nezaseden tudi zaradi primanjkljaja kadra - gre zlasti za PDM za zaposlitev zidarjev in tesarjev, na zaposlovanje pa so vplivali še težki delovni pogoji v tej dejavnosti ter nizko plačilo. Slednje je vsekakor vplivalo na slabše zaposlovanje delavcev za preprosta dela pri visokih gradnjah, za katere je nezasedenih ostalo kar 62,7 % PDM

V letu 2010 so za razliko od gradbeništva za predelovalne dejavnosti na ZRSZ ugotavljali, da okrevajo. Zabeležili so povečanje števila PDM kot tudi zaposlitev. Nezasedenih je ostalo 35,8 % PDM. Ker so predelovalne dejavnosti najobsežnejše področje dejavnosti, PDM, ki so ostala nezasedena, predstavljajo 17,6 % vseh nezasedenih PDM iz leta 2010. PDM v predelovalnih dejavnostih so nezasedena ostala bodisi zaradi deficitarnosti iskanih kadrov, kot so varilci, orodjarji, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij, elektromehaniki, elektroinštalaterji, zaradi zaposlovanja za določen čas ali zaradi slabih pogojev dela ter nizkega plačila, kar velja zlasti za delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.

Hkrati z rastjo povpraševanja v predelovalnih dejavnostih se je povečalo tudi število PDM na področju drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, znotraj katerih več kot polovico PDM predstavljajo PDM, ki so jih prijavile agencije za zaposlovanje in posredovanje dela oz. delovne sile. Področje drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti prav tako izstopa po deležu nezasedenih PDM, ki je bil v letu 2010 45,1 %. Nezasedena PDM iz te dejavnosti so predstavljala 11,9 % vseh nezasedenih PDM. Med prijavljenimi PDM agencij prevladujejo (tri četrtine vseh prijavljenih PDM) PDM za zaposlitve za določen čas v trajanju do 3 ali od 4 do 6 mesecev, kar pomeni, da za ista delovna mesta med letom večkrat iščejo nove kadre. Pomembnejši razlog za slabšo zasedenost PDM, ki jih prijavljajo agencije, je tudi v tem, da prijavljajo PDM za druge delodajalce. Ker del delodajalcev naknadno ugotovi, da delavcev ne bo zaposlil, saj so se razmere spremenile, predhodno oddane prijave pa agencija ne razveljavi, taka PDM ostajajo nezasedena. Poleg tega nekateri delodajalci kljub dogovoru z agencijo oddajo svojo prijavo PDM ter s tem podvojijo število PDM. Na slabšo zasedenost PDM, ki jih prijavljajo agencije, vpliva tudi dejstvo, da agencije pogosteje iščejo kandidate s poklici, ki jih na trgu dela primanjkuje. Na ZRSZ so zaznali, da nekatere agencije kadre iščejo z namenom zaposlovanja delavcev v tujino ali postopka prijave delavca v zavarovanje ne izpeljejo do konca. V teh primerih ZRSZ inšpektoratu za delo posreduje predlog za izvedbo inšpekcijskega nadzora.

Analiza nezasedenih PDM je pokazala, da je po deležu nezasedenih PDM (44,3 %) nadpovprečno še področje izobraževanja. Nezasedena PDM delodajalcev s področja izobraževanja predstavljajo 9,1 % vseh nezasedenih PDM iz leta 2010. Na ZRSZ so ugotovili, da nekateri delodajalci s področja vzgoje in izobraževanja zaposlenim ob koncu šolskega leta prekinejo pogodbo o zaposlitvi, s pričetkom novega šolskega leta pa iste osebe ponovno zaposlijo.

Čeprav delež nezasedenih PDM v gostinstvu (39,3 %) ne presega povprečja (40,0 %), pa je kljub temu potrebno omeniti poklic kuharja, za katerega zaradi primanjkljaja ustreznih kadrov na trgu dela in neugodnih pogojev dela (urnik dela, nadurno delo, nizko plačilo) nezasedenih ostaja kar 42,7 % PDM, ter natakarja (40,8 % nezasedenih PDM).

Nezasedena PDM in iskani poklici

V sklopu posameznih dejavnosti so na ZRSZ poleg kuharjev in natakarjev izpostavili tudi nekatere druge deficitarne poklice, za katere je razmerje med prijavljenimi PDM in zaposlitvami še posebej slabo: tesarje (83,9 % nezasedenih PDM), zidarje (79,9 % nezasedenih PDM), varilce (68,2 % nezasedenih PDM), orodjarje (54,8 % nezasedenih PDM), pripravljavce in monterje kovinskih konstrukcij (44,9 % nezasedenih PDM), elektromehanike (45,8 % nezasedenih PDM), elektroinštalaterje (49,6 % nezasedenih PDM). Zaradi pomanjkanja ustreznega kadra je potrebno omeniti še zdravnike specialiste (razen splošne medicine) s 56,2 % nezasedenih PDM.

Po besedah ZRSZ pogoji dela, nizko plačilo ter zaposlovanje za določen čas vplivata predvsem na slabo zasedbo PDM za delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah (62,7 % nezasedenih PDM), za izvajalce suhomontažne gradnje, štukaterje (78,4 % nezasedenih PDM), pleskarje (56,9 % nezasedenih PDM) čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah (42,5 % nezasedenih PDM) ter kuhinjske pomočnike (45,4 % nezasedenih PDM).

Poudarjam – to je uradni dokument ZRSZ! Ki uradno na kar večih mestih zapiše, kaj je realnost za tako imenovanim »strukturnim neskladjem«. Celoten dokument je v prvi priponki. V drugi pa konkretna statistična analiza.

Goran Lukič
ZSSS

Odziv ZSSS na pogodbo, ki so jo parafirali koalicijski partnerji

2012-01-23T14:15:00.000+01:00

Ljubljana, 23. januar 2012

Gospod

Janez JANŠA

Predsednik Slovenske demokratske stranke

Gospod

Gregor VIRANT

Predsednik Državljanske liste Gregorja Viranta

Gospod

Radovan ŽERJAV

Predsednik Slovenske ljudske stranke

Gospa

Ljudmila NOVAK

Predsednica Nove Slovenije – krščanske ljudske stranke

Gospod

Karl ERJAVEC

Predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije

Spoštovani!

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo pregledali Pogodbo za Slovenijo 2012-2015, ki ste jo koalicijski partnerji pred kratkim parafirali. Kljub temu, da se zavedamo težavnih razmer, v katerih se nahajamo zaradi finančne in posledično gospodarske krize, pa žal ugotavljamo, da pogodba še naprej favorizira kapital pred delom in tako kaznuje tiste, ki niso povzročili krize. Žal tudi ugotavljamo, da iz pogodbe veje usmeritev o postopnem ukinjanju socialne države in privatizaciji socialnih storitev.

V pogodbi je sicer tudi nekaj dobrih predlogov, kot so zmanjšanje administrativnih bremen za gospodarstvo, uporaba lesa, kot ena od priložnosti za gospodarski preboj, poenostavitev postopkov javnega naročanja in zagotovitev transparentnega pridobivanja poslov prek javnih naročil in podobno, vendar pa se ne strinjamo in moramo opozoriti predvsem na naslednje:

- nesprejemljivo je da se v pogodbi na področju trga dela z različnimi negotovimi oblikami dela skuša doseči večjo stopnjo zaposlenosti in socialne varnosti. Mladi, brezposelni in delavci nujno potrebujejo redno, stalno zaposlitev, saj jim je le na takšen način zagotovljena ekonomska in socialna varnost, ki je predpogoj za ustvarjanje družine;

- v pogodbi predvideno mehko prehajanje med oblikami zaposlitve bo prispevalo k povečanju zaposlovanja v negotovih oblikah dela in zmanjšanju socialne varnosti;

- reorganizacija Zavoda RS za zaposlovanje je sicer potrebna, vendar pa ne v povezavi z mrežo zasebnih posrednikov dela. Takšna povezava pomeni zmanjšanje sredstev za aktivno politiko zaposlovanja ter težjo dostopnost do pridobivanja znanj;

- postavitev zgornje meje pri plačevanju socialnih prispevkov, oziroma »socialna kapica«, bo nagradila predvsem že sedaj privilegiran sloj zaposlenih. Ni primerno, da so solidarnosti v splošnem socialnem zavarovanju deležni tisti, ki sami niso solidarni pri plačevanju prispevkov. Postavitev zgornje meje pri socialnih prispevkih vsekakor ne bo razbremenila stroškov dela zaposlenih po kolektivnih pogodbah. Omejitev plačevanja zavarovalne osnove pa ne bo prinesla predvidenih javnofinančnih učinkov, saj bo povzročila izpad prispevkov, izpad pa bodo nadomestili zopet vsi davkoplačevalci.

- ekonomska struktura davkov in prispevkov v Sloveniji ni ugodna in odstopa od povprečja EU držav, zaradi nadpovprečne obremenitve dela in potrošnje ter podpovprečne obremenitve kapitala. Zaradi tega ni sprejemljiv predlog o znižanju stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov;

- parafirana pogodba napoveduje tudi večstebrn pokojninski sistem in da bo v večji meri zasnovan na individualizaciji zavarovanj in krepitvi kapitalsko kritega dela (drugi in tretji steber). V Sloveniji imamo od leta 2000 dalje tristebrni pokojninski sistem, pri katerem sta drugi in tretji steber prostovoljna. Pomembno je, da se ohrani njuna prostovoljnost, saj mednarodna analiza kaže na finančni neuspeh obveznih kapitalskih pokojninskih stebrov v praktično vseh državah, ki so ga po letu 2000 uvedle upoštevajoč tedanja priporočila Svetovne banke. Ukinili ali suspendirali so ga v praktično vseh evropskih državah.

- predvidena vzpostavitev odpravninskega sklada ne more in ne sme nadomestiti sedanjega pokojninskega sistema. Povezava odpravninskega sklada s pokojninskimi rentami vodi v padec pokojnin.

- nasprotujemo individualizaciji pokojninskih zavarovanj v prvem stebru, saj ruši elemente solidarnosti v pokojninskem sistemu in povečuje tveganje revščine.

Te in še nekatere druge predvidene rešitve iz pogodbe odpravljajo socialno državo, kar je v nasprotju z 2. členom Ustave Republike Slovenije!

Lep pozdrav!

Mag. Dušan SEMOLIČ

Predsednik ZSSS

Odslej le še plačilo preko transakcijskega računa

2011-12-27T12:32:00.002+01:00

Danes, 27. 12. 2011, stopijo v veljavo spremembe in dopolnitve Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Navedene spremembe so z vidika varstva pravic delavcev in večje transparentnosti ter kontrole nad prejetimi plačili izredno pomembne. Po omenjenem pravilniku namreč plačilo v gotovini fizični osebi, torej tudi delavcu, ni več mogoče za:

- vse dohodke iz delovnega razmerja iz 37. člena Zakona o dohodnini-2 (npr. plača, regres, povračilo stroškov v zvezi z delom, itd),

- dividende in obresti, ki presegajo 50 evrov (doslej 125 evrov),

- prejemke od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov ter izdelkov domače in umetne obrti, ki presegajo 50 evrov (doslej 125 evrov; izpuščeni pa so dohodki iz naslova industrijskih in drugih odpadov).

Plačilo v gotovini je mogoče opraviti le še za dohodke iz 8. točke 2. odstavka 37. člena Zakona o dohodnini-2 (pokojnine, nadomestila in druge dohodke iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja).

Izplačevalci morajo vsa navedena izplačila od 27. 12. 2011 dalje izplačevati na prejemnikov transakcijski račun. Iz Davčne uprave RS so v zvezi s tem sporočili, da bodo v okviru davčno inšpekcijskih nadzorov intenzivno preverjali, ali izplačevalci-delodajalci spoštujejo omenjene spremembe ter da bodo zoper kršitelje dosledno izrekali globe. V kolikor zavezanec v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačil in prejemkov na transakcijske račune prejemnikov, so tudi določene globe, in sicer:

· z globo od 800 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,

· z globo od 1.200 do 15.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba,

· z globo od 3.200 do 30.000 evrov se kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.

Poleg teh glob so predpisane tudi globe za odgovorne osebe, ki so določene v razponu od 400 do 4.000 evrov.

Navedena sprememba zgoraj omenjenega pravilnika pomeni, da bo dokazovanje (npr. na sodišču) premalo izplačanih oziroma neizplačanih plač, regresa za letni dopust in drugih povračil v zvezi delom (npr. potnih stroškov, regresa za malico,….) bistveno lažje. Dosedanja praksa nekaterih delodajalcev je namreč bila, vsaj pri manjših, da so v primeru spora trdili, da so nekatere prejemke delavcem »plačevali na roke«. Dokazil o tem pa ni bilo. Seveda se v ZSSS zavedamo, da samo sprememba navedenega pravilnika ne bo pripomogla k večji transparentnosti in k takojšnjemu spoštovanju obveznosti s strani delodajalcev. Zato naprošamo člane sindikatov, da nam morebitno drugačno ravnanje delodajalcev tudi sporočijo.

Andrej Zorko,

izvršni sekretar v ZSSS

Ustavno sodišče je ponovno pritrdilo ZSSS

2011-12-21T17:29:00.000+01:00

Ljubljana, 21.12.2011

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je letos na ustavno sodišče vložila predlog za ustavno presojo tistih določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so omogočale odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj je razsežnost odpustov in odlaganja plačil ter dovoljevanje obročnega plačila prispevkov presegla vse normalne okvirje, posledice tovrstnih enostranskih dejanj pa so v prvi vrsti nosili delavci. Ustavno sodišče Republike Slovenije je včeraj izdalo odločbo, s katero je odločilo, da se razveljavi določba 1. odst. 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v delu, ki se nanaša na odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje, v kolikor se odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov nanaša na zaposlene delavce. S takšno odločitvijo je ustavno sodišče pritrdilo našim trditvam, da je odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za zavarovanje v nasprotju z določbami Ustave RS in da pomeni nedopusten poseg v pravico delavca. Odločitev ustavnega sodišča pomeni velik korak naprej v priznavanju pomena in vloge prispevkov v sistemu socialne varnosti ter vloge delavca, ki te prispevke od svoje bruto plače tudi plačuje. Nesporno je Ustavno sodišče RS s tem priznalo, da imajo prispevki, ki jih od bruto plače delavca na podlagi zakonske obveze odvede delodajalec, naravo lastninske pravice in da so last delavca. Kakršenkoli enostranski poseg, zlasti pa odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje teh prispevkov, četudi s strani državnega organa, pa je z ustavnopravnega vidika nedopustno.

Odločitev ustavnega sodišča ima za posledico, da v prihodnje Davčni urad RS delodajalcem ne bo mogel in smel odpisovati, delno odpisovati, odlagati plačilo oziroma dovoljevati obročno plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dvomimo sicer, da bo odločitev Ustavnega sodišča RS imela za posledico takojšnje in sprotno plačevanje prispevkov delodajalcev, vsekakor pa pomeni velik korak naprej v »uživanju« ustavnih in zakonsko priznanih pravic. Da bo temu res tako, pa so dolžne poskrbeti pristojne državne inštitucije. Od Davčnega urada RS do organov pregona in sodstva. Državljani, delavke, delavci namreč potrebujemo tako socialno državno kot tudi pravno učinkovito državo. Ne enega ne drugega pa sedaj ni kaj dosti.

Tako so sedaj »na potezi« ravno ti organi. Upamo, da bodo svojo delo tudi opravili.

Andrej Zorko,

izvršni sekretar v ZSSS

POBUDA ZA IZPLAČILO 13. PLAČE

2011-11-09T15:27:00.000+01:00

Ljubljana, 2.11.2011

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije poziva delodajalce, da v skladu z določili kolektivnih pogodb dejavnosti in sprejetimi kriteriji za ugotavljanje dela plač iz naslova uspešnosti poslovanja v podjetjih, zagotovijo v novembru in decembru 2011 izplačilo dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja (13. plača, plača iz naslova uspešnosti poslovanja družbe).

ZSSS prav tako poziva delodajalce, da najkasneje v mesecu decembru 2011 zagotovijo izplačilo »božičnice« v vseh primerih, ko je to določeno s kolektivno pogodbo ali s posebnim dogovorom med sindikatom in vodstvom družbe.

mag. Dušan Semolič

predsednik ZSSS

RAZLIKA MED 13 PLAČO IN BOŽIČNICO

2011-11-09T15:25:00.000+01:00

Obstajata najmanj dve vrsti izplačil, ki jih delodajalci v mesecu novembru in decembru lahko izplačajo delavcem. V večini uglednih slovenskih podjetij je to že dobra praksa in je odraz urejenih razmer med zaposlenimi in vodstvom podjetij. Izplačila se imenujejo različno tako npr. božičnica, trinajsta plača in druga. V vseh teh primerih gre za plačilo iz naslova poslovne uspešnosti podjetja in se izplača, če podjetje uspešno posluje oziroma, če realizira zastavljene poslovne cilje. Dejansko gre za nagrajevanje delavcev, ker so prispevali k dobremu poslovanju podjetja ter s tem dviguje motivacijo in pripadnost zaposlenih podjetju.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa, da je sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo dejavnosti, podjetniško kolektivno pogodbo ali s pogodbo o zaposlitvi. ZDR prav tako določa, da mora biti plača vedno v denarni obliki zaradi česar mora biti tudi del plače za poslovno uspešnost izplačan v denarju!

Od ukinitve davka na izplačane plače, sta tako božičnica kot 13. plača obremenjeni z dohodnino in prispevki za socialno varnost, ob tem, da se božičnica, če je obračunana kot drug dohodek iz delovnega razmerja, ne všteva v pokojninsko osnovo.

13. PLAČA

13. plača šteje med nagrade, katerih izplačevanje je bilo vnaprej dogovorjeno v podjetniških kolektivnih pogodbah, splošnih aktih oziroma v pogodbi o zaposlitvi in jo je zato mogoče šteti za sestavni del plače. Zato veljajo za 13. plačo enaki pogoji kot za redna izplačila plač. Od prejetega zneska 13. plače se plača dohodnina in prispevki za socialno varnost. S plačilom prispevkov za socialno varnost pa je po 39. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (UL RS, št. 109/2006) izpolnjen pogoj, da se tudi 13. plača šteje v pokojninsko osnovo. 13. plača pa je lahko določena v višini, ki je enaka plači ali pa predstavlja del plače zaposlenega.

13. plača je obdavčena kot dohodek iz delovnega razmerja. Izplačana je lahko kot del plače tekočega meseca (izplačana je lahko hkrati s plačo ali ločeno od plače za tekoči mesec) ali kot poračun plače za več mesecev nazaj.

BOŽIČNICA

Med druge nagrade, ki se lahko izplačajo konec leta se šteje tudi božičnica. Božičnica predstavlja nagrado delavcem in je lahko izplačana kot plača ali kot drugi prejemek iz delovnega razmerja (ne kot plača), če to omogočajo poslovni rezultati, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma kolektivno pogodbo pri delodajalcu, splošnim aktom delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi. Božičnica pa prav tako lahko temelji na odločitvi poslovodstva, da se delavcem ob koncu leta izplača nagrada. Od zneska božičnice kot drugega dohodka iz delovnega razmerja se v skladu z določbami Zakona o prispevkih za socialno varnost obračunajo in plačajo vsi prispevki za socialno varnost. V primeru, da je božičnica obračunana kot drug dohodek iz delovnega razmerja pa se ne všteva v izračun osnov za pravice iz pokojninskega in drugih zavarovanj. V kolikor je božičnica opredeljena v pogodbi o zaposlitvi kot plača iz naslova delovne in poslovne uspešnosti in je izplačana v denarni obliki v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, se všteva v pokojninsko osnovo, če je obračun in plačilo prispevkov izvedeno na enak način kot od izplačane plače za tekoči mesec. Božičnica je lahko izplačana kot del plače tekočega meseca ali kot poračun plač za več mesecev za koledarsko leto.

V obeh primerih izplačila božičnice se plača dohodnina. In sicer, če se božičnica izplača kot nagrada zaposlenim ob koncu leta, se akontacija dohodnine izračuna z upoštevanjem mesečne dohodninske lestvice in mesečnih davčnih olajšav (oziroma po stopnji 25 % in brez upoštevanja olajšav, če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega). V primeru izplačila božičnice kot nagrade za več mesecev skupaj, se akontacija dohodnine izračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka.

Mag. Andreja Poje,

Samostojna svetovalka za

ekonomsko področje ZSSS

Kaj se dogaja na ministrstvu za zdravje

2011-10-19T13:14:00.002+02:00

zaradi vaših vprašanj kaj za boga se dogaja v slovenskem zdravstvu oziroma, kaj počnemo člani organov upravljanja na tem področju vam pošiljam informacijo o trenutnih zapletih z Vlado v odhajanju…

Kaj vse si lahko privošči minister za zdravje V ODHAJANJU g. Marušič je povsem nesprejemljivo in pomeni dolgoročni udarec za standarde slovenskih zavarovancev. Minister, ki z leporečjem nima težav in je po izobrazbi zdravnik in matematik si je ob dejstvu, da je »Urad za Loterijo Slovenije« torej UMAR objavil v jesenski napovedi v letu 2010 globalne makroekonomske podatke na podlagi katerih je Zavod za zdravstveno zavarovanje pripravil in sprejel finančni načrt za leto 2011, ki ga je potrdila tudi Vlada. Zaradi spremenjenih razmer v gospodarstvu je na podlagi novih dejstev ZZZS pripravil nov rebalans za leto 2011, ki ga pa je minister NERZUMLJIVO ZAVRNIL.

V mesecu aprilu 2011 je Umar makroekonomske napovedi oziroma okvire napovedanega razvoja spremenil. Tako je znižal napovedano stopno rasti BDP iz 3,2% na 1,9%, prav tako pa je zmanjšal napovedano inflacijo iz 2,7 % na 2,2 % ter napovedal zmanjšano rast povprečne bruto plače na zaposlenega v javnem sektorju iz 0,8% na 0,3%. Najhujša pa je bila napoved o zmanjšani rasti prispevne osnove iz 2,8 % na 1 %, saj na njeni podlagi ZZZS prejema več kot 98 % prispevkov. S strani Ministrstva za zdravje so bili tedaj napovedani intervencijski ukrepi Vlade RS za vzdržnost javnih financ, ki bi učinkovali tudi na vzdržnost zdravstvene blagajne. TODA TI UKREPI NISO BILI SPREJETI NITI DO JUNIJA NITI DO DANES. Zato je bil ZZZS prisiljen pripraviti rebalans finančnega načrta.

V mesecu septembru je UMAR v jesenski napovedi gospodarskih gibanj izdal še bolj črnogledo sliko naše prihodnosti. Za leto 2011 še dodatno zmanjšujejo pričakovano stopnjo rasti BDP iz 1,9 % na 1,4%, zmanjšujejo pa tudi napovedano inflacijo iz 2,2% na 1,6% ter povečujejo napovedano rast plač v javnem sektorju iz 0,3% na 0,5%. Najbolj pa je zaskrbljujoče, da se še močneje napoveduje znižanje napovedane rasti prispevne stopnje iz 1% na 0,2%, KAR POMENI VELIK UDAREC ZA BLAGAJNO ZZZS.

To so osnovni parametri na katerih je moral Zavod pripraviti rebalans finančnega načrta. Torej, ker se ZZZS po sklepu Vlade ne sme zadolževati je bil primoran uskladiti prihodke in odhodke. Tu pa se zgodba začne…..

Minister se gladko malo spreneveda in noče potrditi rebalansa, ker pravi, da bi lahko zavod varčeval drugače.

Toda kako???

Niti en zakon, ki ga je minister pripravil ni šel v parlament. Še več, tam ko bi lahko kaj naredil, kot na primer izdal sklep o skupnih javnih naročilih (to pomeni velik prihranek, saj ne bi bilo potrebno, da vsak zdravnik sam naroča zdravila, proteze itd. ). S tem bi privarčevali krvavo potreben denar. Toda tega ne naredi. Zakaj tega ne naredi sam dobro ve, nenazadnje pa so o njegovih postranskih zaslužkih že zadosti pisali mediji.

DA BO PA MERA POLNA JE V NASPROTJU S POLITIKO ZAVODA IN ZDRAVIM RAZUMOM IZDAL ANEKS 2 (po sprejemu rebalansa proračuna ZZZS), K SPLOŠNEMU DOGOVORU ZA POGODBENO LETO 2011, KI GOVORI O TEM, DA SE VSEM IZVAJALCEM PLAČAJO PLANIRANA POGODBENA SREDSTVA, ČETUDI JIH NI REALIZIRAL IN SE MU NE SMEJO ODVZETI!! NENAZADNJE, JE TO NAREDIL PO POGAJANJIH, TOREJ JE ONEMOGOČIL VZDRŽNOST ZDRAVSTVENE BLAGAJNE OB TEM, DA SO ODHODKI VELIKO VEČJI OD PLANARANIH ODHODKOV (predvsem za zdravstvene storitve in medicinsko tehnično opremo, ter bolniške)NOMINALNO ZA 2,6%.

Ladi Rožič

Izvršni sekretar za ekonomsko področje

OB ROB OKUPACIJI WALL STREET-a: PREKERNOST RAZSAJA PO EU: EU Employment and Social Situation Quarterly Review

2011-10-18T08:30:00.002+02:00

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=89&newsId=1080&furtherNews=yes

Evropska komisija (EK) je 30.9. 2011 izdala zadnje četrtletno poročilo o zaposlovanju in socialni situaciji v EU. V poročilu so številke, ki dajejo jasno vedeti na »prekerno zaposlitveno rast«

Kako nevaren ta trend, nam povedo naslednji podatki EK: začasna zaposlitev pomeni v povprečju 16% nižjo plačo in skorajda trikrat večje tveganje revščine od stalne zaposlitve (13%:5%)

IZSEKI IZ …EU Employment and Social Situation Quarterly Review

Gledano iz dolgoročne perspektive so stopnje zaposlenosti v letu 2010 še vedno padajoče, vendar v manjšem obsegu kot leta 2009. Gledano v prihodnost pa je realni obet rasti brez zaposlovanja v popolnem nasprotju z cilji 75% stopnje zaposlenosti v starostni skupini 20-64 let v letu 2020 po strategiji EVROPA 2020. V povprečju bi se namreč morala stopnja zaposlenosti povečevati na 0,7 odstotni letni ravni, kar bi pomenilo 14,5 milijona novih zaposlitvah do leta 2020.

Povečevanje stopenj zaposlenosti je bilo povečini posledica povečanega števila začasnih in delnih zaposlitev, medtem ko se je število stalnih zaposlitev povečalo šele v prvem četrtletju 2011 po dvoletnem padajočem trendu. Tri izmed petih novih delovnih mest je začasnih delovnih mest.

Opaža se naraščanje dolgotrajne brezposelnosti, nazadnje na stopnji 4% v prvem četrtletju 2011.

Prav tako se opaža naraščanje števila brezposelnih med starejšimi osebami. To lahko realno v povečevanje dolgotrajne brezposelnosti.

Zadnji podatki iz evropskega združenja agencij za posredovanje dela EUROCIETT, ki pokrivajo obdobje do maja 2011, kažejo na »manjšo umiritev« povečevanja zaposlovanja preko agencij. Ta industrija je maja 2011 zrasla za 13% v številu ur dela v primerjavi z majem 2010. Aprila 2011 je bila ta rast 18,1%. Sektor je izkusil 14 zaporednih mesecev rasti. Agencijsko delo je poraslo na 33 % na Poljskem glede na drugo četrtletje 2010, in za 25,1% v Italiji glede na 12 prejšnjih mesecev pred majem 2011. V istem času je zraslo za 6,2% v Belgiji in za 10,9% v Nemčiji.

Glede na stanje v prejšnjem letu je v prvem četrtletju 2011 število stalnih zaposlitev večje za 620.000, kar je prva pozitivna rast po dveh letih. V primerjavi z obdobjem med 2006 in 2008 je ta rast štirikrat manjša.

Po drugi strani narašča število zaposlitev za določen čas (+450.000 zaposlitev).

V letu pred prvim četrtletjem 2011 so mladi izgubili 250.000 stalnih zaposlitev. V primerjavi z obdobjem pred dvema letoma je ta padec v višini -11,8% (-1,5 milijona manj stalnih zaposlitev za mlade). Med osebami starimi med 25 in 54 let, se je število stalnih zaposlitev v istem obdobju znižalo za 2.1% (-2,6 milijona manj stalnih zaposlitev).

V letu 2010 je število delovno aktivnih oseb, ki imajo zaposlitev za določen čas zraslo za 1,7 o.t. v primerjavi s prejšnjim letom. Število začasno zaposlenih je naraslo v 20 državah EU v istem času, medtem ko so samo 4 države EU doživele rast zaposlitev za nedoločen čas. V letu 2010 je bil največji delež zaposlitev za določen čas na Poljskem (27,2%), Španiji (25%), Portugalskem (23%) in na Nizozemskem (18,3%).

Poleg tega je bila razširitev zaposlitev za določen čas spremljana z zniževanjem možnosti za vertikalno mobilnost, torej prehod v stalno zaposlitev. Glede na analizo EU SILC (2004 – 2008) je bil delež začasno zaposlenih, ki so prešli v stalno zaposlitev manj kot 30% v Franciji, Nizozemskem in na Portugalskem.

Goran Lukič

ZSSS

Javno pismo podjetju Hella Saturnus

2011-09-29T12:30:00.000+02:00

Ljubljana, 29.9. 2011

Za:

Hella Saturnus Slovenija d.o.o.

Letališka c. 17,

1001 Ljubljana

ZADEVA: JAVNO PISMO PODJETJU HELLA SATURNUS SLOVENIJA d.o.o.

OB IMENOVANJU NJENEGA GENERALNEGA DIREKTORJA G. CRISTOFA DROSTEJA

ZA MANAGERJA LETA 2011

Vljudnost nam v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) narekuje, da generalnemu direktorju podjetja Hella Saturnus Slovenija gospodu Cristofu Drosteju čestitamo ob imenovanju za Managerja leta 2011. Kolikor lahko razberemo iz sporočila za javnost Združenja Manager ob Managerskem kongresu, ki se danes odvija v Portorožu, bo gospod Droste to priznanje prejel zaradi »finančnih rezultatov, vlaganja v prihodnost družbe, izkazanega odnosa do zaposlenih in okolja ter odličnih vodstvenih kompetenc«. Izkazani poslovni rezultati podjetja Hella Saturnus Slovenija so zares pozitivni - prihodki družbe so se v kratkem obdobju skoraj podvojili: od 134,6 milijona evrov v poslovnem letu 2008 so se povzpeli na 253,5 milijona evrov v koledarskem letu 2010. Dobiček lanskega leta je znašal 16,8 milijona evrov in bil tako za polovico višji od dobička poslovnega leta 2009. Dodana vrednost na zaposlenega se je s 50.937 evrov v poslovnem letu 2009 dvignila na 61.210 evrov v 2010.

Kaj pa odnos do zaposlenih, za katere je gospod Droste že večkrat izjavil, da so lojalni do podjetja? V Helli Saturnus Slovenija lahko zagotovo pritrdite mnenju, da so prav delavci v veliki meri prispevali k uspešnosti podjetja. Vendar pa se prav tukaj stvar zalomi. Omenjeno sporočilo za javnost Združenja Manager resda zapiše, da ima »kolektiv podjetja v sredini leta 2011 že 2.000 sodelavcev.« Nikjer pa se ne omenja, da je po zadnjih podatkih v tem podjetju agencijskih delavcev kar 962, redno zaposlenih pa le 948. Ali je to ustrezen »odnos do zaposlenih«? Kako vodstvo Helle Saturnusa Slovenija razume ta »odnos do zaposlenih«, je generalni direktor gospod Droste natančneje razložil v nedavnem intervjuju z novinarko Delavske enotnosti, kjer je povedal naslednje:

»Zelo pomembno se mi zdi, da imamo določen delež agencijskih delavcev, saj je po slovenski zakonodaji to najboljša možna prožna delovna sila. V današnjem poslovanju je potrebno biti prožen. Če te prožnosti ne bi ustvarjali z agencijskimi delavci, sploh ne bi bili prožni in bi bili prisiljeni preseliti proizvodnjo v druge dežele, kjer je delovno pravo drugačno in je lažje zagotoviti to prožnost. Smatram, da je zato teh tisoč delovnih mest agencijskih delavcev bistveno bolj varnih, kot da sploh ne bi imeli te možnosti. Prožnost je po mojem zelo pomembna za varnost delovnih mest.«

Ali je sicer vse bolj uspešno podjetje Hella Saturnus Slovenija kdaj vprašalo »prožno« agencijsko delavko, ki je v zadnjih 27-ih mesecih podpisala 27 pogodb o zaposlitvi za delo v Helli Saturnus Slovenija, kaj si misli o bleščečih poslovnih številkah in naraščajoči dodani vrednosti na zaposlenega?

Da ne bi ostali pri moraliziranju, pa podjetje Hella Saturnus Slovenija in njenega generalnega direktorja gospoda Drosteja javno pozivamo, da v skladu z držo družbeno odgovornega in uspešnega podjetja, ki se zaveda pomembnosti odnosa do delavcev, za začetek tretjini (tj. nekaj več kot 300-im) agencijskih delavcev v podjetju ponudite pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. V treh letih so se prihodki družbe povzpeli za 118,9 milijonov evrov. Čas je, da se v skladu s tem izboljša tudi socialna varnost delavcev, ki za vas in skupaj in z vami ustvarjajo uspešno zgodbo Helle Saturnus Slovenija.

Naj vas ob koncu spomnimo na pozitivno prakso vašega poslovnega partnerja, podjetja Audi, na tem področju, s katerim je podjetje Hella Saturnus Slovenija po poročanju medijev pred kratkim podpisalo pogodbo o izdelavi nove koncernske meglenke. Po poročanju druge letošnje številke publikacije ERM (European Restructuring Monitor, EUROFOUND) bo v zelo kratkem času prav to podjetje spremenilo pogodbe 300 agencijskih delavcev v standardno pogodbo o zaposlitvi.

V pričakovanju vašega pozitivnega odziva družbeno odgovornega podjetja,

Mag. Dušan Semolič

Predsednik ZSSS

V vednost:

- Združenju Manager

- medijem

JAVNI POZIV

2011-08-25T12:39:00.000+02:00

Maribor, 25. 8. 2011

Dr. Danilo Türk

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE

URAD PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE

Erjavčeva 17

SI-1000 Ljubljana

Dr. Zdenka Čebašek Travnik

VARUHINJA ČLOVEKOVIH PRAVIC

Dunajska 56,

1109 Ljubljana

Spoštovani, spoštovana!

Pišemo vam iz podravskega dela Slovenije. Iz tistega dela Slovenije, ki je nekoč bil industrijski steber celotne Slovenije, sedaj pa je zatočišče pogorelih podjetij in spominov, od katerih se ne more plačevati tekočih računov.

Pišemo vam v imenu 292 delavk in delavcev podjetja KONSTRUKTOR, ki so nazadnje dobili aprilsko plačo, od takrat dalje pa prejeli zgolj miloščino v vrednosti 100 evrov, skrito v kuverto. Kaj naj povemo tem delavkam in delavcem, ko poslušajo zgodbe politikov, ki razpredajo o fiskalni konsolidaciji, ne upajo pa pogledati v obraz tihega vsakodnevnega boja za preživetje več sto, oziroma več tisoč podravskih posameznikov, posameznic in družin? Zakaj se vedno znova postavlja delavke in delavce v prisilni položaj žrtev nesposobnih menedžerjev? Zakaj morajo ti delavci po nekaj mesecev čakati na kakršen koli prejemek, vmes pa so ujeti v pravno nikogaršnjo zemljo med Zavodom RS za zaposlovanje ter Jamstvenim in preživninskim skladom RS?

Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije že nekaj let opozarjamo, da je naša insolvenčna zakonodaja neustrezna, in da prepušča delavce propadajočega podjetja samim sebi. 3. junija 2009 je podjetje LTH iz Škofje Loke šlo v stečaj. Pred tem so delavci tega podjetja nazadnje dobili plače za mesec januar. Konec novembra 2010 je eden izmed zaposlenih v podjetju TOM Mokronog podal vlogo za stečaj podjetja. Pred tem je del delavk in delavcev zadnjo plačo dobil konec septembra, drugi del pa sredi oktobra (podjetje jim je poleg regresa in kasnejših plač še vedno dolgovalo tudi del julijskih plač). Prispevki za socialno varnost niso bili plačani od februarja 2010 naprej. 15. junija 2011 je Ljubljansko okrožno sodišče začelo stečajni postopek za enega izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji SCT. Delavci tega podjetja so nazadnje dobili plače za mesec januar.

In sedaj 292 delavk in delavcev na lastni koži živi primer KONSTRUKTOR.

Spoštovani predsednik države, spoštovana varuhinja človekovih pravic, pozivamo vas, da uporabite vso vašo avtoriteto in se takoj dejavno vključite v reševanje ekonomskih problemov vseh teh delavcev in delavk podjetij KONSTRUKTOR, SCT, TOM MOKRONOG,LTH, itd., ki so se in se še vedno se po nekaj mesecev prebijajo iz meseca iz mesec brez plač, brez upanja na bolje. Kako je mogoče, da se za delodajalce vedno najdejo subvencije ali / in davčne olajšave, medtem ko se delavcem, ki v zameno za osnovno pomoč pogoltnejo svoje dostojanstvo, pokaže vrata?

V pričakovanju vašega ukrepanja, in v imenu več sto delavcev in delavk podjetja KONSTRUKTOR,

Mag. Dušan Semolič,
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

Gregor Cerar, univ.dipl.prav.
Sekretar območne organizacije

ZSSS Podravje in Koroška

Ali ste vedeli .... ?

2011-08-24T05:29:00.002+02:00

Ali ste vedeli…

Da je podjetje Konstruktor VGR med januarjem 2003 in avgustom 2011 prejelo več kot 61 milijonov evrov sredstev s strani javnih inštitucij!

Ta podatek si lahko preberete v najnovejši spletni aplikaciji komisije za preprečevanje korupcije SUPERVIZOR, in sicer na naslednji povezavi:

http://supervizor.kpk-rs.si/podj/80088988/?page=2

Avstrija, raj za Slovence

2011-08-20T20:15:00.000+02:00

20.8.11 10:15

V ŠTIRIH MESECIH 969 SLOVENCEV S SLUŽBO V AVSTRIJI; LIBERALIZACIJA TRGA DELA JE BOLJ KORISTILA SLOVENSKIM DELAVCEM KOT SLOVENSKIM PODJETNIKOM

S 1. majem je Avstrija ob Nemčiji formalno odprla trg dela oziroma odpravila delovna dovoljenja in omejitve opravljanja zaščitenih storitev tudi za slovenske državljane. Kaj se dogaja po štirih mesecih? Službo v Avstriji je od maja do avgusta po podatkih avstrijskega urada za zaposlovanje dobilo 969 Slovencev. Skupaj tam dela več kot osem tisoč Slovencev. Imajo tudi slovenski obrtniki več dela v Avstriji?

»Živim tik ob avstrijski meji in vsako jutro vidim, koliko domačinov s slovenjgraškimi tablicami se od maja vozi na delo čez mejo. Zdaj jih je že zelo veliko, predvsem mladih. Gre zlasti za varilce, kovinarje, izolaterje, mizarje, pa tudi inženirje strojništva in elektroinženirje,« opaža podjetnik Marjan Vergles z Viča v občini Dravograd. Povpraševanje po vseh naštetih poklicih je tudi v Sloveniji, pravi Vergles, a so plače pri avstrijskih delodajalcih boljše: »Varilci v Avstriji dobijo 30, tudi 40 odstotkov neto več kot tukaj, kar nekaj čez tisoč evrov.«

Po Verglesu, ki je sam delodajalec (ima podjetje za proizvodnjo merilnih instrumentov Arko ), bo Avstrija plačno bolj vabljiva, dokler bosta pri nas tako visoka davčna obremenitev plač in tako toga delovna zakonodaja. »Poznam razmere čez mejo. Avstrijske občine se dobro bojujejo za nova delovna mesta. Pri nas smo sedem let čakali na spremembo prostorskega načrta, da bi lahko nekaj dogradili. Zato smo povsem nekonkurenčni. Tudi delovna zakonodaja je v Avstriji normalnejša, saj jim je - drugače od naših - jasno, da noben delodajalec ne bo odpustil dobrega delavca, saj je dober prav zaradi tega.« Pa razmišlja, da bi podjetje tudi sam preselil čez mejo? »Ker podjetje prevzemajo sinovi, bo odločitev njihova. Takoj čez mejo so območja, kjer ponujajo že zgrajene objekte za zelo nizke cene,« odgovarja Vergles.

Čepelnik: Nadzirajo delo na črno

»Pred 1. majem se je, povedano odkrito, v Avstriji dalo precej delati na črno. V zadnjih mesecih pa so nadzor močno poostrili, še zlasti so pozorni na recimo slovenske kombije z orodjem, ter spremljajo, kaj in kako se dela,« pravi prevaljski podjetnik Herman Čepelnik, čigar podjetje se ukvarja s suho montažo v gradnji.

O tem, da slovenski podjetniki in obrtniki po formalnem odprtju avstrijskega trga dela v splošnem laže dobijo posle v Avstriji, Čepelnik meni: »Vsaj za podjetja iz gradbene dejavnosti so postavili vrsto birokratskih zahtev in stroški so visoki. Denimo pred začetkom dela v Avstriji moram njihovim organom predložiti poimenski seznam delavcev in vse njihove podatke, od številke socialnega zavarovanja do potrdila o državljanstvu, obrazca, da ima urejeno socialno zavarovanje, in kopijo pogodbe o zaposlitvi, ki mora potrjevati, da delavec zasluži vsaj 1.100 evrov neto, kolikor plačujejo Avstrijci in kar je za nas visoko.

Hkrati moramo gradbinci za vsakega delavca vsak dan vplačati 31 evrov v posebni sklad. Vsi ti dokumenti morajo biti prevedeni v nemščino, seveda pa ob vsem tem Avstrijci pričakujejo, da bodo delali po pol nižjih cenah kot njihovi obrtniki.«

Čepelnik še doda: »Na uro nam ponujajo od 12 do 15 evrov, domači ponudniki pa zaračunavajo za isto delo 30 evrov ali več.« Pravi, da so se v zadnjem času na avstrijski strani začeli pojavljati odvetniki, ki obljubljajo, da ti uredijo vse papirje za posel, a za to računajo 500 evrov: »Torej nekega računa na koncu ni. Če že imaš posel v Avstriji, se najbolj splača odpreti podjetje in kolega pleskar je to tudi pred nedavnim storil.«

Čepelnik še spomni, da je zdaj že nekdanja gospodarska ministrica Darja Radić Korošcem obljubila, da bo pri Avstrijcih poskušala doseči omilitev birokratskih zahtev in stroškov za slovenske gradbince: »A iz tega ni bilo nič, hkrati pa avstrijske gradbene družbe brez vseh ovir delajo tukaj pri nas.«

Po Čepelniku je veliko bolj kot obrtnikom in podjetjem liberalizacija avstrijskega trga dela pozitivna za posameznike: »Ogromno ljudi z našega obmejnega območja se zadnje mesece vozi v Pliberk v tovarno, ki izdeluje avtomobilske filtre in ima okoli tri tisoč zaposlenih. Recimo znanka, strojna tehnica, je še pred nekaj meseci v Sloveniji delala kot natakarica, drugega dela ni našla. Mesečno je dobila 600 ali 700 evrov, zdaj v tovarni v Pliberku dobi okoli 1.300 evrov, saj je sezona na vrhu.«

Ob tem kot zanimivost pove, da letos drugače od prejšnjih let ni povpraševanja po sezonskih delih v turističnih krajih na avstrijskem Koroškem: »Potrebovali so sobarice, čistilke, natakarice, a tega zdaj ni.«

V Avstriji vam ne bodo plačali prevoza in malice

Ekonomist David Pivk se je v Avstriji zaposlil že pred liberalizacijo trga. »Prvo zaposlitev v Avstriji sem si poiskal sam. Na BMW Group pa sem zaposlitev dobil prek ponudbe. Takrat nisem imel težav, saj sem bil zaposlen neposredno pri podjetju, in ne prek kadrovske agencije kot denimo veliko zaposlenih v Avstriji,« pravi.

Z birokracijo - zahvaljujoč dobro delujočemu avstrijskemu državnemu aparatu - že takrat ni imel težav, po 1. maju pa je še laže. »Multinacionalka mi namreč ponuja delo, ki mi ga v Sloveniji lahko ponudi le redka družba. Dodaten razlog je seveda višja plača.« Kaj pa slabosti dela v Avstriji? »Treba je upoštevati, da ne dobiš nadomestila za malico niti za prevoz na delo, ne glede na to, kje živiš.«

Pavlinjek: Množičnega odliva ni bilo

Štefan Pavlinjek, prvi človek obrtno-podjetniške zbornice in podjetnik v obmejnem Prekmurju, pravi, da se slovenski obrtniki in podjetniki pri poslih v Avstriji srečujejo zlasti z velikimi birokratskimi ovirami: »Stvari morajo imeti urejene po avstrijski zakonodaji, kar zahteva znanje, čas in denar. Avstrijci so formalno trg odprli, a z mehkimi zahtevami - denimo s svojimi potrdili v zvezi z varstvom pri delu - skrbijo, da jim Slovenci ne bi prevzeli preveč posla. Tudi izdajanje računov so močno poostrili.« Pozna pa več obrtnikov iz Prekmurja, ki so v obmejni Avstriji dobili dobre posle, zlasti izvajalci ključavničarskih in mizarskih del. »Tu delajo zlasti kot podizvajalci pri opremljanju salonov, motelov - in posli so dobri.«

Pavlinjek pozna tudi nekaj posameznikov, ki so se v zadnjih mesecih zaposlili v avstrijskih tovarnah, a so se že vrnili v Slovenijo: »Množičnega odliva ljudi na delo v Avstrijo, kar so napovedovali nekateri, od maja ni bilo. Resda so plače v Avstriji morda na prvi pogled precej višje, a če k našim dodate še vračila prevoza na delo in malico, se razlika zmanjša. Hkrati so naši ljudje preprosto radi doma; radi so doma ob treh, da si nato urejajo druge stvari.« Pavlinjek navede še primer tovarne usnja na avstrijski strani, kjer za »zelo grdo delo« ponujajo 1.200 evrov plače

Ali vas je delodajalec obvezno zdravstveno zavaroval?

2011-07-19T12:58:00.002+02:00

Obveščamo vas o novi storitvi ZZZS, da lahko vsakdo sam zase takoj preveri, če je zdravstveno zavarovan, tako da napiše SMS, v katerega napiše ZZ in devetmestno številko svoje zdravstvene kartice (na primer: ZZ033108467) ter jo pošlje na številko 031 771 009. Že čez nekaj sekund bo prejel odgovor.

To storitev omogoča on-line kartica zdravstvenega zavarovanja. Dobro je to, da posamezni zavarovanec lahko informacijo pridobi po SMS kar preko svojega mobilnega telefona in torej ne potrebuje pristopa do interneta.

Ta storitev je pomembna za vse, ki želijo preveriti, ali ga je njegov delodajalec obvezno zdravstveno zavaroval (in torej prijavil delovno razmerje).

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS

Tajkunizacija se seli tudi na medijsko področje!

2011-07-06T09:33:00.002+02:00

V naši državi se še naprej nekaznovano širijo tajkunski prevzemi, katerih posledice so uničevanje podjetij in s tem izguba delovnih mest. Poleg podjetij, kot so na primer Velana, Pivovarna Laško, Merkur, Tosama, MIP, smo priče takšnim dogajanjem tudi v podjetju Delo Revije. Podjetnik Matej Raščan si je po poročanju medijev več kot 20 milijonov evrov za prevzem največje slovenske revijalne družbe izposodil kar pri Delu Revijah, kjer je tudi predsednik uprave. S tem je Raščan še pred kratkim nezadolženo družbo pripeljal do večdesetmilijonskih dolgov. Posledice tega dejanja še kako čutijo delavci Dela Revije, med katerimi je tudi kar nekaj honorarnih delavcev. Že tako prekerni delavci namreč že kar nekaj mesecev nimajo plačanih socialnih prispevkov, poleg tega se zelo zamuja s plačili zanje. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ostro obsojamo takšen način prevzema in smo solidarni delavkami in delavci podjetja Delo Revije, kljub temu, da niso člani naše sindikalne organizacije.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo že večkrat javno opozorili na problematiko izjemno slabo reguliranega področja menedžerskih prevzemov. Med drugim smo 31. januarja 2011 na Vlado RS in Državni zbor RS naslovili zahtevo, da naj ta dva organa nemudoma sprejmeta vse potrebne pravne podlage za izvedbo revizije vseh postopkov prevzemov podjetij, ki so bila po prevzemni zakonodaji izvršena do 31. decembra 2010, da se rezultati revizije javno objavijo ter da se v primeru ugotovljenih kršitev prevzemne zakonodaje, netransparentnega in nesmotrnega kreditiranja prevzemov podjetij in pomanjkljivega nadzora nad tovrstnim kreditiranjem (tudi Banke Slovenije) zoper odgovorne osebe s strani države sproži ustrezen postopek. Prav tako smo zahtevali takojšnjo spremembo in sprejem ustrezne zakonodaje, ki bo tovrstne prevzeme podjetij v prihodnje onemogočala in ki bo jasno določala odgovorne osebe ter jih tudi, v primeru ugotovljenih kršitev, ustrezno sankcionirala.

18. aprila 2011 smo prejeli odgovor Ministrstva za pravosodje, v katerem sploh ni odgovora na našo zahtevo za revizijo vseh postopkov prevzemov podjetij, temveč le razlaga da »zgolj navedbe o obsegu bančnih garancij za prevzeme ter zatrjevana škoda pri prevzemih Merkurja in Pivovarne Laško sama zase ne more predstavljati dovolj trdne osnove za trditev, da so bila storjena kazniva dejanja«.

Zato v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zahtevamo, da Vlada RS takoj predlaga Državnemu zboru RS spremembe prevzemne zakonodaje, ki bo dosledno onemogočela prevzemanje podjetij na takšen način. Banko Slovenije in druge pristojne institucije pozivamo, da dosledno vršijo nadzor nad načinom kreditiranja in onemogočijo pridobivanje kreditov za tajkunske prevzeme. Vlado prav tako še enkrat pozivamo, da sprejme vse pravne podlage za izvedbo revizije vseh postopkov prevzemov podjetij, ki so bili izvršeni do konca letošnjega junija in v primeru ugotovljenih kršitev sproži ustrezne postopke proti kršiteljem.

Mag. Dušan SEMOLIČ

Predsednik ZSSS

So politiki razumeli sporočilo ljudi?

2011-06-06T22:00:00.002+02:00

Več kot 492.000 volivk in volivcev je na tako imenovano superreferendumsko nedeljo glasovalo proti potrditvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Rezultat, ki bi moral vladi, ministrom, poslancem in politikom dati jasno in nedvoumno vedeti, da ljudje zavračajo njihovo reformo. Gre za rezultat, ki odraža nestrinjanje tako z načinom sprejemanja pokojninske reforme kot tudi z njeno vsebino, ki ne upošteva življenja izven vladnih palač, pogojev dela pri delodajalcih, zdravja delavk in delavcev, njihove iztrošenosti, položaja mladih na trgu dela, števila brezposelnih in še bi lahko naštevali. Vsekakor pa dejstvo, da je več kot 70 % udeležencev referenduma glasovalo proti potrditvi pokojninske reforme, pomeni, da politika »zategovanju pasu« pri socialnih pravicah, pravicah delavk in delavcev ter slabšanju položaja upokojencev ni pot, po kateri bi državljani želeli hoditi. Oziroma bolje rečeno: ni vlak, na katerega bi hoteli vstopiti.

V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Tako je navedeno v Ustavi RS! To pa pomeni, da katerakoli oblast z izvolitvijo ni dobila mandata za absolutistično vladanje. Dobila pa je mandat, zaupanje ljudi, da vlada v njihovo dobro. In prav bi bilo, da se tega zaveda! Prav bi tudi bilo, da spregleda in spozna, da volivke in volivci nismo neumni, ker se ne strinjamo z njihovo politiko, da znamo razmišljati sami, s svojo glavo in da vidimo tudi druge poti iz te krize.

Prvi odzivi po referendumu tako predsednika vlade kot tudi ministra za delo pa žal kažejo, da se iz referendumskega izida niso naučili ničesar. Še vedno iščejo izgovore za referendumski izid, krivijo sindikat, ljudi. Še vedno ne vidijo, da je napaka v politiki, katero vodijo. Iščejo nove izgovore za uvedbo antisocialnih in neoliberalnih idej. Namesto, da bi stopili korak nazaj, priznali svojo napako in pričeli končno delati v dobro ljudi. Predvsem pa, da bi pričeli ljudi poslušati.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije se iskreno zahvaljuje vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije, ki so odšli na volišča in oddali svoj glas protizakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Več kot 70 odstotkov nas je bilo takšnih. Več kot 70 odstotkov takšnih, ki smo z glasom proti odprli vrata možnosti, da se oblikuje pokojninska zakonodaja, ki bo pravična in ki bo dejansko odražala medgeneracijsko solidarnost. Ali bo vlada vstopila skozi ta vrata, pa še ne vemo. O tem se še ni izjasnila.

Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS

USPELI SMO

2011-06-06T08:23:00.002+02:00

Včeraj smo z referendumskim rezultatom zaključili boj proti nepravični pokojninski reformi, ki smo ga pričeli na demonstracijah 28. novembra 2009. Skupaj smo opravili uspešno delo, vsak od nas je k temu rezultatu prispeval svoj delež. Zanj se vam iskreno zahvaljujem. Upajmo, da bodo politiki razumeli sporočilo ljudi. Dokazali smo, da zmoremo veliko, ko smo enotni. To je kapital, ki ga kaže negovati.

Skupaj zmoremo veliko!

2011-06-03T20:23:00.000+02:00

Kolegice in kolegi!

5. junij je dan, ko ne odločamo samo o prihodnosti novega pokojninskega zakona.

To je dan, ko skupaj odločamo o tem, ali se bomo predali diktatu finančnih institucij, ki skušajo svoje zgrešene odločitve prenesti na pleča nas, delavk in delavcev. Ali pa bomo dokončno rekli odločen NE izkoriščevalskemu kapitalu in njegovim promotorjem, ki nočejo videti, v kakšne delovne pogoje so spravili delavke in delavce.

Odločitev je tukaj. Pojdimo skupaj na volišča. Glasujmo proti novemu pokojninskemu zakonu. S tem dejanjem bomo odločno in skupaj glasovali za prihodnost socialne države.

Skupaj zmoremo veliko.

mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS

ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE POZIVA K USTANOVITVI NEODVISNE EVROPSKE BONITETNE USTANOVE

2011-06-02T10:22:00.002+02:00

Ministrstvo za finance je v torek, 31. maja 2011. opozorilo, da je Slovenija že konec lanskega leta zaradi neizpeljanih strukturnih reform dobila od bonitetne hiše Standard & Poor's (S&P)"oceno z negativnim pogledom". Zato je prepričano, da bo naslednja bonitetna ocena "v celoti odvisna od uveljavitve oziroma neuveljavitve pokojninske reforme.«

Ob teh besedah je treba opozoriti na pet dejstev:

1. Predlagatelji novega pokojninskega zakona (ZPIZ 2)se bolj kot v pozitivno prepričevanje o morebitnih prednostih novega pokojninskega zakona zatekajo v negativno zastraševanje v primeru zavrnitve novega zakona.

Predlagatelji ga dodatno začinijo s sloganom »Nimamo izbire«. Zanimivo je, da je ta slogan izjemno podoben sloganu »There is no alternative« (»ni druge možnosti«), ki ga je uporabljala Margaret Thatcher, dolgoletna konzervativna predsednica vlade Velike Britanije.

2. Predlagatelji ZPIZ 2 pri zastraševalni promociji uporabljajo bonitetne agencije, katerih vloga je bila v globalni finančni krizi izrazito negativna.

V končnem poročilu o vzrokih finančne krize Preiskovalne komisije za finančno krizo v ZDA, izdano 27.1. 2011 je med drugim zapisano, da so bile napake prav teh institucij glavni vzvod za finančno krizo.

3. Promotorji ZPIZ 2, vključno s finančnim ministrstvom, na precej »zanimiv« način berejo poročila teh istih agencij.

Medtem, ko finančno ministrstvo govori, da nam v primeru nesprejetja ZPIZ 2 avtomatsko sledi nižanje bonitetne ocene, pri čemer se sklicuje na S&P, pa je agencija S&P v svojem zadnjem poročilu za Slovenijo konec novembra 2010 zapisala, da sedanja ocena AA, ki pomeni izjemno finančno stabilnost, v prihodnjih treh do petih letih še ne bo ogrožena, pod povečani pritisk pa naj bi prišla do leta 2020.

4. Promotorji ZPIZ 2 se očitno ne zavedajo, da iščejo zaveznike v institucijah, proti katerim so uradni organi v nekaterih državah EU sprožili preiskave.

Pred tremi tedni je portugalsko tožilstvo odprlo kriminalistično preiskavo proti trem bonitetnim agencijam (S&P, Moody's, Fitch). Preiskava je posledica uradne pritožbe, ki je bila prejšnji mesec vložena s strani štirih portugalskih akademikov s področja ekonomije. Ti štirje ekonomisti navajajo da so zgoraj omenjene agencije povzročile resne finančne izgube za Portugalsko in zahtevajo, da se razišče ali so te iste agencije iz teh ocen povlekle dobičke. Prav tako so se pritožili, da te tri agencije dominirajo nad celotnim bonitetnim trgom in hočejo vedeti, ali so s tem kršila pravila konkurenčnosti.

5. Promotorji ZPIZ 2 si zatiskajo oči pred dejstvom, da celo njihovi mednarodni zavezniki kritizirajo vlogo bonitetnih agencij.

Včeraj je predsednik Vlade RS dobil pismo podpore za pokojninsko reformo s strani predsednika Evroskupine Jean-Clauda Junckerja. Ta isti gospod je 14. marca 2011 sporočil javnosti, da je več finančnih ministrov držav v območju evra v Bruslju izrazilo »veliko začudenje« nad obnašanjem bonitetnih agencij, ki so teden pred tem znižale bonitetno oceno Španiji in Grčiji.

Vlado Republike Slovenije zato pozivamo, da namesto zastraševanja ljudi s padanjem bonitetnih ocen v primeru zavrnitve novega pokojninskega zakona, raje vse sile usmeri v podporo in realizacijo predloga evropskih sindikatov in evropskih socialistov za takojšnjo ustanovitev neodvisne Evropske bonitetne ustanove, ki ne bo služila zasebnim kapitalskim interesom ampak javnemu interesu.

Pavle VRHOVEC

Izvršni sekretar ZSSS

Predčasno referendumsko glasovanje

2011-05-31T14:31:00.000+02:00

Bliža se referendumski dan, 5. 6. 2011, ko se bo glasovalo tudi o pokojninski reformi. Volivci, ki tega dne ne bodo doma ali na ta dan iz drugih razlogov ne morejo glasovati, imajo možnost predčasnega glasovanja, ki bo na sedežih vseh upravnih enot (okrajnih volilnih komisij) 31. maja, 1. junija in 2. junija 2011 med 9.00 in 17.00 uro. Na območju Upravne enote Ljubljana bo glasovanje tudi na izpostavah Center, Vič, Bežigrad, Šiška in Moste Polje za tiste okrajne volilne komisije, ki imajo sedež na teh izpostavah. Volivci lahko glasujejo samo na tistem volišču (na tisti upravni enoti), kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Ker gre za pomembno vprašanje in ker vsak glas šteje, predlagamo vsem, ki na referendumsko nedeljo ne boste mogli oddati svojega glasu, da to storite v dneh, ko je mogoče predčasno glasovati.

Vsak glas proti pokojninski reformi na referendumu bo pomemben.

Milan Utroša, sekretar ZSSS

Vroča referendumska kampanja

2011-05-26T19:59:00.000+02:00

Ljubljana, 26.5.2011

Referendumska kampanja o ZPIZ-2 je v polnem teku. Vlada in podporniki pokojninske reforme se poslužujejo različnih metod, najnovejša je ta, da je za pokojninsko reformo kriva kontracepcijska tabletka.

NA TEJ POVEZAVI si lahko preberete protest proti degradaciji in kriminalizaciji žensk v vladni kampanji za pokojninsko reformo, ki je bila danes s strani uglednih posameznic, posameznikov in nevladnih organizacij poslana na naslov predsednika Vlade RS.

Spodaj si lahko preberete izsek iz pisma:

Vladni spot v okviru kampanje za podporo pokojninski reformi gradi svoje sporočilo na stereotipni predstavi o neinteligentni in pomanjkljivo oblečeni ženski. Ta temelji na zakoreninjenih predsodkih o manjvrednosti žensk, kar je seksizem brez primere. Vladni letak pa nas celo uči, da je temeljni problem manjše rodnosti v Sloveniji uporaba kontracepcijske tabletke. V začetni verziji se je namreč besedilo letaka začelo z ugotovitvijo, da je kontracepcijska tabletka povzročila upad rojstev, zato je pokojninska reforma nujna. Takšna trditev pomeni neposreden napad na spolne in reproduktivne pravice žensk, celotno odgovornost za stanje, ki je pripeljalo do potrebe po pokojninski reformi, prelaga na ženske in spominja na čase, ko so ženske zaradi vedenja o kontracepciji ter boja za nadzor nad lastnim telesom in življenjem preganjali in sežigali kot čarovnice. V času demokratične Slovenije je izjava primerljiva edino še s strategijo za dvig rodnosti ministra Drobniča.

Zato opozarjamo, da so sporočila, ki jih vlada ponuja v okviru kampanje za pokojninsko reformo, povsem nedopustna. Dosedanji propagandni materiali temeljijo na degradaciji in ženske postavljajo v položaj dežurnih krivcev za slabo stanje države. Z vsakim propagandnim materialom, ki ga vlada pošlje v javnost, je to sporočilo bolj očitno. Država in vlada sta dolžni dajati zgled o tem, kako ščititi človekove pravice žensk, ne pa zlorabljati predsodkov o ženskah v namene kampanje.

Na isti povezavi boste našli tudi originalni vladni letak za pokojninsko reformo, kjer je na vprašanje, ZAKAJ POTREBUJEMO NOV POKOJNINSKI ZAKON, dan naslednji odgovor: »VSEGA JE KRIVA KONTRACEPCIJSKA TABLETKA«.

Vlada RS in njeni podporniki govorijo, da se je proti demagogiji težko boriti. Popolnoma jo razumemo.

Protestu se lahko aktivno pridružite in s svojim podpisom podprete zahteve na: http://www.ipetitions.com/petition/protest_proti_degradaciji_in_kriminalizaciji_zensk/

KAKŠNE BODO VAŠE POKOJNINE?

2011-05-26T08:51:00.000+02:00

ZSSS

predstavlja kratek animirani film:

KAKŠNE BODO VAŠE POKOJNINE?

OPOZORILO:

film je sicer zastonj, a številke, ki so notri,

predstavljajo (pre) visoko ceno za delavke in delavce v Sloveniji.

ŠTAFETNO PALICO ZASTRAŠEVANJA LJUDI PREVZEL MINISTER GASPARI

2011-05-18T13:53:00.000+02:00

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ugotavljamo, da je vladino štafetno palico zastraševanja ljudi pred referendumom o pokojninski reformi od ministra Svetlika prevzel minister Gaspari, na pomoč pa mu je priskočilo še dvanajst ekonomistov, v večini bivših ministrov in dobro plačanih svetovalcev sedanje in bivših vlad.

Minister Gaspari tudi tokrat problema reševanja javnih financ ne vidi pri vzrokih, temveč na koncu, pri ljudeh. Minister za razvoj vidi razvoj naše države v klestenju pravic njenih državljanov, kar je zaskrbljujoče. Žal ministra Gasparija ni bilo na dan njegovih ustrahovalnih sporočil javnosti na posvetu, ki je potekal v Državnem svetu, na katerem so strokovnjaki ugotovili, da je temeljni problem razvoja gospodarstva in naše države nasploh korupcija. Na tem posvetu so tudi ekonomisti, vendar nobeden od dvanajstih, ki so podpisali izjavo o pokojninski reformi, jasno povedali, da je boj proti korupciji ključen za gospodarski razvoj, predsednik komisije za preprečevanje korupcije pa, da je Slovenija sistemsko skorumpirana država. Zato ministru Gaspariju in njegovim dvanajstim podpornikom iz vrst znanih ekonomistov predlagamo, da njihovih manjkajočih 300 milijonov evrov ne iščejo pri ljudeh, temveč tam, kjer jih bistveno več ponikne in zato nihče ne odgovarja. Če bi recimo vprašali Generalno policijsko upravo o škodi gospodarskega kriminala v letu 2010, bi dobili številko večjo od pol milijarde evrov.

Minister Gaspari predlaga tudi uvedbo t. i. socialne kapice, ki bo najbogatejšim v tej državi zmanjšala njihove obveznosti plačevanja prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno, kar bo v teh blagajnah povzročilo izpad v višini 250 milijonov evrov letno. Takšen predlog kaže na veliko razumevanje nekaterih politikov do interesov bogatih in ignoranco do problemov delavcev, mladih in upokojencev v tej državi.

Milan Utroša,

sekretar ZSSS

RESNICA O BONITETNIH AGENCIJAH

2011-05-08T10:15:00.003+02:00

V debati glede pokojninske reforme je s strani drţave zadnje čase vse bolj opazna argumentacija katastrofičnega scenarija v primeru nesprejetja pokojninske reforme, ki bi imelo za posledico zvišanje javnega dolga in tudi zniţanje bonitetne ocene pri mednarodnih bonitetnih agencijah.

Po zadnjih ocenah bonitetne hiše Standard&Poor's (S&P) (24.12.2010) pa Sloveniji zaradi prelaganja proračunske konsolidacije v prihodnosti grozi zniţanje bonitetne ocene od obstoječe stabilne k negativni. Po poročanju Dnevnika, ki povzema analitike bonitetne agencije S&P, se bo pritisk na znižanje bonitetne ocene še povečal, če bo vlada odlašala s strukturnimi reformami. Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve, je za Finance (24.12.2010) povedal, da bi "zniţanje bonitetne ocene Sloveniji za točko po grobi oceni pomenilo zvišanje stroškov zadolžitve države za sto milijonov evrov na leto, če upoštevamo še banke, podjetja in prebivalstvo, pa bi bili stroški višji za 500 milijonov evrov".

Ko država uporablja katastrofične scenarije z argumenti in pojmi, ki so za mnoge marsikdaj nerazumljivi (in mogoče celo prepričljivi), je prav, da z uporabo kredibilnih mednarodnih virov pojasnimo, o kom in čem govori drţava, ko nas prepričuje o nujnosti strukturnih reform.

Nouriel Roubini je v svoji zadnji knjigi Gospodarska kriza - Napoved prihodnjih finančnih zlomov o bonitetnih agencijah zapisal naslednje: "Igra se je imenovala produkcija obveznic, pri kateri so banke in druge firme na Wall Streetu neobveščenim kupcem zaračunavale težke provizije. Različne bonitetne agencije: Fitch, Moody's, Standard&Poor's bi lahko in morale to preprečiti. Vendar so tudi one od poplave novih vrednostnih papirjev precej zaslužile in bile več kot zadovoljne, ko so pomagale toksične kredite prekvalificirati v varne obveznice, ki ustvarjajo nerizične donose."

Iz tega izhaja, da bonitetne agencije niso nič drugega kot - interesne organizacije, katerih cilj je kopičenje dobička za zasebne lastnike.

Jacques Attali je v svoji knjigi Kriza - In kaj potem o bonitetnih agencijah zapisal naslednje: "Skupni prihodki treh največjih bonitetnih agencij (S&P, Moody's in Fitch) so se med letoma 2000 in 2007 (torej v času ekspanzivnega napihovanja kreditno-nepremičninskega balona) podvojili s 3 na 6 milijard ameriških dolarjev. Prihodki agencije Moody's so se celo početverili."

Iz tega izhaja, da so bonitetne agencije nič drugega kot krizni dobičkarji, katerih cilj je ustvarjati občutek vsesplošne panike in nujnosti sprememb, ki jih zbeganim politikom servirajo ravno te agencije.

Martin D. Weiss je 21. aprila 2009 na svojem blogu http://blogs.moneyandmarkets.com/ objavil prispevek, v katerem na zelo jasen način prikazuje popolno zgrešenost ocen bonitetnih agencij pri ocenjevanju finančnih institucij. Poda namreč štiri zelo znane in izjemno zaskrbljujoče primere, ko bonitetne agencije ob očitnem kolapsu finančnega sistema preprosto niso odreagirale - Enron, Fannie Mae, Bear Stearns in Lehman Brothers. Če omenimo zgolj odnos bonitetnih agencij do zadnjega primera, tj. Lehman Brothers: 15. septembra 2008 je Lehman Brothers objavil namero o stečaju. To je bil dogodek, ki je na globalni ravni dal dodaten pospešek ekonomski krizi. Vendar pa je zjutraj tega dne bonitetna hiša Moody's imela za Lehman Brothers rezervirano visoko bonitetno oceno A2; S&P mu je podelil oceno A; Fitch celo A+.

Tako kot v primeru Bear Stearns so se bonitetne agencije izgovarjale na element presenečenja. Vendar pa so 182 dni pred tem v javnost prišle novice o tem, da je Lehman Brothers prav tako ranljiv kot Bear Stearns, saj je imel še višji znesek "mrtvih" sredstev v višini 34,7 milijarde ameriških dolarjev ali 160 odstotkov vrednosti podjetja.

Weiss je ob teh podjetjih naštel še kar nekaj dodatnih padcev finančnih institucij, ob katerih se bonitetne agencije niso odzvale - New Century Financial (stečaj leta 2007); Countrywide Financial (kupljena s strani Bank of America leta 2008); Washington Mutual (stečaj septembra 2008). Ali pa že omenjeni primer Bear Stearns - bonitetna agencija Fitch je za to podjetje celih 18 let vse do zadnjega dne imela rezervirano oceno A+.

Iz tega izhaja, da niso bonitetne agencije nič drugega kot odkriti zavezniki finančnih institucij.

Če torej povzamemo. Bonitetne agencije so interesno pogojeni krizni dobičkarji, ki so izrazito na strani kapitala. Nič več in nič manj. Kako si drugače razložiti toliko primerov očitne zaslepljenosti in neodzivnosti v primerih kolapsa finančnih institucij na eni strani in zaslepljeno takojšnje reagiranje, ko gre za ukrepe finančne konsolidacije javnih financ - četudi gredo ti v smeri nevarnosti še globlje ekonomske krize, kot ţe dlje časa opozarja priznani ekonomist in dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo iz leta 2008 Paul Krugman (priporočam v branje njegovo kolumno v New York Timesu z 21. oktobra 2010, kjer je zapisal, da je "ocena, da bo Združeno kraljestvo leta 2011 videti kot Združeno Kraljestvo leta 1931 ali Združene države Amerike leta 1937 ali Japonska leta 1997. Prezgodnja fiskalna konsolidacija bo vodila v obnovljeni ekonomski padec. Kot vedno, so tisti, ki zavračajo učenje iz preteklosti, obsojeni na to, da ponavljajo napake iz nje.").

Preprosto: finančne institucije si lahko kupijo oceno AAA. Ljudje pač ne.

Sedaj si pa predstavljajte, da tovrstne "objektivne" bonitetne agencije, ki so stale ob strani finančnim institucijam ob njihovem padcu, vehementno navijajo za dodaten zagon strukturnih reform v Sloveniji. In kar je morebiti še bolj grozljivo: da jih ob tem citira sam premier Borut Pahor, ki je prejšnji teden povedal naslednje: "Bonitetne hiše ob ocenjevanju dolgoročne stabilnosti Slovenije opozarjajo na težave, če bi se strošek delovne sile povečeval. To pomeni, da imamo plače glede na našo produktivnost previsoke, in to znižuje konkurenčnost Slovenije."

Šokantno je, da premier Pahor po sprejemu pokojninske reforme citira bonitetno agencijo, ki je še na dan zloma banke Lehman Brothers le-to ocenilo z oceno A, po drugi strani pa skuša ta isti premier preprečiti prosto voljo svojih volilcev z grožnjami z ustavno presojo referenduma o novem pokojninskem zakonu. Imamo torej socialdemokratskega premierja, ki ga slepo vodijo krizni dobičkarji - bonitetne agencije, lastno ljudstvo pa je zanj le nepotrebna ovira na poti k sprejemu "nujnih" strukturnih reform.

Prav tako je šokantno, da nas z bonitetnimi ocenami S&P straši minister za razvoj Mitja Gaspari. Isti Mitja Gaspari, ki je bil med letoma 2001 in 2007 guverner Banke Slovenije, za katero je Damijan Žugelj, direktor agencije za trg vrednostnih papirjev, na predzadnji seji parlamentarne komisije, ki se ukvarja z menedžerskimi prevzemi, izjavil, da je "njeno neukrepanje izvirni greh menedţerskih prevzemov". Vsi pa vemo, kaj je v Sloveniji sinonim za menedžerske prevzeme - izčrpavanje podjetij v prid lastninskega kapitalizma.

Premierju Slovenije in ostalim finančnim jastrebom zato iskreno priporočamo v branje Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah COM(2010) 289 konč. - 2010/0160 (COD). Mnenje je EESO sprejel na 467. plenarnem zasedanju 8. in 9. decembra 2010 s 172 glasovi za, 12 glasovi proti in 9 vzdržanimi glasovi. Na tem mestu podajamo štiri citate iz tega mnenja:

"Bonitetne agencije so zelo omejene, zlasti pri kompleksnih izvedenih finančnih instrumentih, kar zadeva metode ocenjevanja, ki jih uporabljajo, pomanjkanje informacij in transparentnosti ter očitne konflikte interesov."

"Še več, opraviti imamo s pravim oligopolom, saj samo tri agencije nadzorujejo pribliţno 90 odstotkov trga bonitetnih ocen: Moody's, Standard&Poor's in Fitch (in skoraj vse so ameriške). Te agencije so imele odločilno vlogo pri nastanku svetovne finančne in gospodarske krize."

"Vendar pa te agencije - kot da se ni nič zgodilo - še naprej izdajajo ocene, ki niso nujno objektivne. Tako je 26. aprila 2010 Standard&Poor's kljub dejstvu, da je Evropska unija Grčiji namenila 110 milijard evrov pomoči, znižal kreditno oceno Grčije na raven Azerbajdžana."

"Določiti bi bilo treba tudi kazni za vodje in odgovorne osebe evropskih in mednarodnih nadzornih organov, če ne opravljajo svojih dolţnosti, zaradi škode, ki jo imajo zaradi njihove nedejavnosti banke in zdrave finančne institucije ter gospodarstvo, podjetja in državljani. S tem dajejo samo veliko podporo špekulacijam in vsem, ki za tem stojijo. Plačajo naj vsaj osebno za svoje neizpolnjevanje obveznosti. Etičnost, ki jo mnogi omenjajo v teh turbulentnih časih, bo težko doseči brez odgovornosti in s tem kazni."

Na čigavi strani ste, spoštovani premier?

Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

ZASTRAŠEVANJE- ALI JE TO VSE KAR JE ŠE OSTALO PREDLAGATELJEM NOVEGA POKOJNINSKEGA ZAKONA?

2011-05-06T08:46:00.000+02:00

Z današnjim dnem se tudi uradno pričenja kampanja v okviru referenduma o ZPIZ-2. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ob tem poudarja, da nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ 2) še zdaleč ni usklajen z realnimi potrebami in stanjem delavcev in delavk v Sloveniji, torej prav tistih, ki so nosilci pokojninskega sistema. Po drugi strani pa se bodo kakor kaže predlagatelji ZPIZ-2 v referendumski kampanji v izogib temu dejstvu agresivno poslužili orkestriranega zastraševanja lastnega volilnega telesa. Kar je očiten dokaz njihove politične nemoči, sprenevedanja in bega pred odgovornostjo.

V Sloveniji smo konec aprila letos imeli 111.561 registrirano brezposelnih oseb, kar je skorajda enako številki iz leta 1992. Ali bo ZPIZ-2 ustvarjal nova delovna mesta? Ne.

V Sloveniji je znesek, ki ga je država od leta 1996 podarila delodajalcem zaradi razpolovljene prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje do danes narasel na več kot osem milijard €. Ali bo ZPIZ-2 povrnil ta denar? Ne.

Imamo pa v Sloveniji oblast, ki v imenu »demokratičnosti« zastrašuje lastne volivce pred posledicami padca pokojnin s frontalnim napadom na socialno državo, kar je še zadnji in najbolj brutalen dokaz paničnega prenašanja odgovornosti za neuspešno reševanje ekonomske in socialne krizo na lastne volivce. Pri tem pa je priročen vsak izgovor, vladini izračuni stroškov padca pokojninske reforme pa se v enem mesecu navijaško povečajo tudi za 100 milijonov evrov. Predlagatelji ZPIZ-2 so se najprej skrivali za »preveč liberalno« referendumsko zakonodajo. Nato so strah pred volivci hoteli skriti na ustavnem sodišču, kateremu so neuspešno predlagali, da prepove referendum. Potem so se skrivali za potencialno negativnimi ocenami mednarodnih bonitetnih agencij. Sedaj pa jim je ostal še zadnji beg pred odgovornostjo - to je zastraševanje. Na začetku mandata so govorili o »odgovornosti za spremembe«. Ljudstvo je pripravljeno za spremembe. Ampak le če ima odgovorno oblast. In če gre za spremembe na bolje!

ZSSS resnično upa, da bodo predlagatelji ZPIZ-2 v kampanji o tem zakonu prenehali bežati pred odgovornostjo. Kajti če temu ni tako, se lahko vprašamo le naslednje:

kdo nam vlada – demokratično izvoljena oblast ali finančni trgi? Glede na to, da je Vladi RS bližje pojem »fiskalna konsolidacija«, kot pa »pogoji dela in zdravje delavcev«, je vprašanje na žalost retorično.

Milan UTROŠA

Sekretar ZSSS

V IMENU KOGA ?

2011-05-05T21:25:00.000+02:00

ZAKAJ JE TREBA ZPIZ-2 NA REFERENDUMU ZAVRNITI?

2011-05-04T18:33:00.000+02:00

ZSSS je bila pobudnica za zbiranje podpisov volivcev za zakonodajni referendum o ZPIZ-2, da bi lahko volivci sami odločili, če je neustrezen zaradi naslednjih razlogov, na katere smo vse sindikalne centrale med pogajanji v letu 2010 zaman opozarjale:

1. o pokojninski reformi ni bilo sklenjenega socialnega dogovora o pokojninski reformi med vlado in socialnimi partnerji,

2. za starostno pokojnino brez trajnih malusov/odbitkov ne zadošča 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske) zavarovalne/delovne dobe,

3. delavci in delavke, ki so se zaposlili pred 20. rojstnim dnevom na fizično najtežjih delovnih mestih in imajo zato številna mišično-kostna obolenja, se bodo prisiljeni »predčasno« upokojiti pred 65. letom starosti in bodo zato po upokojitvi pahnjeni v revščino zaradi do 18 % trajnih malusov/odbitkov od pokojnine,

4. ni določenega ciljnega nadomestitvenega razmerja med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino za 40/38 let zavarovalne/delovne dobe in zato prenizka višina pokojnin ne bo preprečevala revščine na stara leta oziroma upokojencem ne bo omogočala ohranjanje standarda, ki so si ga ustvarili v svoji aktivni delovni dobi,

5. ni določenega ciljnega nadomestitvenega razmerja med plačo in pokojninsko rento na podlagi dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja, zaradi česar bo nezadostno varčevanje za ta vir dodatne socialne varnosti delavcev po upokojitvi,

6. zavarovanci obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je leta 2001 nadomestilo beneficirano delovno dobo, se kljub težkim delovnim razmeram ne morejo predčasno upokojiti, ker privarčevana sredstva ne zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine,

7. formule za usklajevanje pokojnin bodo v naslednjem desetletju še poslabšale razmerje med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino ter dodatno povzročile zaostajanje ravni prej odmerjenih pokojnin za pokojninami, odmerjenimi v tekočem letu,

8. varstveni dodatek k prenizki pokojnini ni več pravica iz obveznega pokojninskega zavarovanja ampak socialno-varstven prejemek, ki ga bo treba državi vrniti s prepisom nepremičnine,

9. ni prehodnega obdobja za izenačitev prispevnih stopenj zavarovancev in delodajalcev za obvezno pokojninsko-invalidsko zavarovanje,

10. ni diferencirane prispevne stopnje za invalidsko zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki bi zagotavljala ekonomsko spodbudo delodajalcem za vlaganje v višjo varnost in zdravje pri delu, kar edino lahko omogoči dvig dejanske upokojitvene starosti,

11. v pokojninski osnovi se upošteva zgolj plačane namesto celotnih od plače obračunanih prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje,

12. Socialna varnost delovnih invalidov je slaba, ker so denarna nadomestila delovnih invalidov prenizko odmerjena in ni zagotovljenega sodelovanja stroke za zaposlitveno rehabilitacijo v postopku ugotavljanja delovne invalidnosti,

13. vrsta, velikost in sestava organov upravljanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so neustrezne in večini socialnih partnerjev kot legitimnim in reprezentativnim predstavnikom plačnikov prispevkov onemogočajo sodelovanje pri upravljanju sredstev, zbranih s prispevki.

Volilvci prižgali rdečo luč vladi

2011-04-11T14:37:00.002+02:00

Včerajšnji neuradni izid referenduma, s katerim smo volivke in volivci z veliko večino zavrnili potrditev zakona o malem delu, je nesporno dokaz, da je čut za socialno in pravično državo prevladal nad interesi kapitala, politike, raznih interesnih skupin in tajkunov. Je dokaz, ki pa hkrati pomeni tudi opozorilo, da se politika v prihodnje naj ne ukvarja sama s seboj, ampak, da naj že končno prične opravljati svojo delo tako kot se mora. Če bi delavke in delavci v proizvodnji, v storitvenih dejavnostih tako opravljali delo kot to počnejo politiki, bi po vsej verjetnosti že zdavnaj prejeli odpoved delovnega razmerja.

Kupovanje raznih vstopnic, postavljanje semaforjev vsekakor ni tisto, kar potrebujemo. Potrebujemo učinkovito in pravično državo, ki ne bo delala razlik glede na ekonomski ter socialni položaj posameznika in ki bo ob pripravljanju sprememb upoštevala predloge, ki jih podajajo socialni partnerji in druge zainteresirane skupine. Upamo lahko, da sta se tako Vlada RS kot tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve iz referendumskega izida kaj naučila. Dobila sta namreč lekcijo. Lekcijo volivk in volivcev, državljanov te države!

Star pregovor pravi: »Če želiš komu naliti čistega vina, moraš najprej umiti kozarec.«. Vsekakor pa moraš najprej ugotoviti, kaj delaš narobe. Ta politika tega ni storila in kot vse kaže, tudi ne namerava. Včerajšnje izjave nekaterih akterjev na vladni strani namreč kažejo, da vzrok za referendumski izid pripisujejo dejstvu, da se ljudje še ne zavedajo, kaj reforme v svojem bistvu pomenijo in da so nujne. Kot da bi bili neumni. Pa nismo!

Na tem mestu jim sporočamo, da se še kako zavedamo pomena reform, zavedamo se, da so spremembe potrebne, vendar pa nikakor ne pristajamo na kakršnekoli spremembe. Sploh pa ne na tiste, ki peljejo v večjo revščino, povečevanje socialne izključenosti, izkoriščanje ljudi in v rušenje vrednot in standardov socialne države. Čas je, da tudi glavni akterji na vladni strani to spoznajo! Zlasti pri pripravljanju sprememb delovnopravne zakonodaje in zdravstvene reforme. Z udeležbo na tim. pokojninskem referendumu in z glasovanjem proti uveljavitvi pokojninskega zakona (ZPIZ-2) jim bomo to še enkrat pokazali.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije se iskreno zahvaljuje vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije, ki ste odšli na volišča in oddali svoj glas proti zakonu o malem delu. Več kot 80 odstotkov nas je bilo. Več kot 80 odstotkov tistih, ki nam je v interesu ohranitev vrednot socialne države in ohranitev pravic delavk in delavcev. Več kot 80 odstotkov tistih, ki smo Vladi RS na semaforju prižgali rdečo luč na poti, po kateri stopa.

Andrej Zorko, izvršni sekretar

USPELO NAM JE

2011-04-11T08:33:00.000+02:00

Včerajšnji dan je bil spet eden od mejnikov v zgodovini Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Po uspešno izvedeni kampanji so ljudje na referendumu potrdili naš prav, da je Zakon o malem delu slaba rešitev. V tej bitki smo bili skupaj z mladimi, brez sodelovanja ostalih sindikatov, vendar smo uspeli. Naredili smo velik korak k ohranitvi socialne države. V imenu tima ZSSS, ki je pripravil in vodil referendumsko kampanjo, se zahvaljujem vsem posameznikom, ki ste prispevali svoj del k včerajšnjemu rezultatu. Vsem, ki ste sodelovali že v kampanji lansko leto, ko smo na javnih mestih pričeli opozarjati ljudi na nevarnosti, ki jih prinaša Zakon o malem delu, vsem, ki ste bili na stojnicah, ko smo nekega mrzlega januarskega ponedeljka pričeli zbirati podpise podpore za razpis referenduma, vsem, ki ste bili na številnih posvetih s sindikalnimi zaupniki in člani na terenu, tistim, ki ste sodelovali na številnih predreferendumskih soočenjih na javnih mestih in v medijih, skratka, zahvala gre vsem v naši organizaciji, ki ste zaznali, da gre za aktivnost, ki bo vsekakor zaznamovala prihodnost ZSSS. Zahvala gre tistim sindikatom v ZSSS, ki so prispevali finančna sredstva v skupen sklad za izvajanje naše kampanje, brez njih kampanje in včerajšnjega rezultata ne bi bilo.

Vendar je pred nami nov referendum in z njim povezana kampanja. Čeprav je predsednikov pogled nad številkami spodaj na videz zaskrbljen, je takoj po tem že napovedal novo bitko. Enako njegov minister Svetlik. Šla bosta v še močnejšo kampanjo. Vendar bomo tudi mi branili socialno državo naprej. Skupaj, tako kot smo to uspešno počeli do včeraj. Morda pa bo tokrat predsednik Pahor le ugotovil, na nima nasproti le ZSSS, morda bo ugotovil, da so spodnje številke pomembnejše od vlakov in paktov, ki jih mimo ljudi sklepa v Bruslju. In naša prednost je prav v tem, da za razliko od njega, delamo z ljudmi in za ljudi. Ne dvomim, da bomo tudi na referendumu proti nepravični pokojninski reformi uspešni, enotni zmoremo veliko. To dokazujejo spodnje številke.

Sporočilo za javnost - referendum o malem delu

2011-04-10T22:02:00.000+02:00

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) smo zadovoljni, da so se državljanke in državljani na referendumu o uveljavitvi zakona o malem delu 10. aprila 2011 po začasnih in neuradnih podatkih odločili, da malo delo zavrnejo.

Veseli smo, da so državljanke in državljani spoznali, da bo malo delo kot negotova in nedostojna oblika dela izredno negativno učinkovala na delavske pravice, socialno-ekonomski položaj ljudi in stabilnost državnih socialnih sistemov ter, da ga je treba zato preprečiti.

Hkrati se bo v času prihajajočega referenduma o pokojninski reformi, ki je podobno kot zakon o malem delu sprejeta brez ustreznega socialnega dialoga in bo povzročila nadaljnje siromašenje prebivalcev Slovenije, naše dosledno zavzemanje za socialno pravičnost in demokratično uveljavljanje interesov delavk in delavcev odločno nadaljevalo.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije se iskreno zahvaljuje vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije, ki so odšli na volišča in oddali svoj glas proti temu škodljivemu zakonu.

Pavle VRHOVEC

Izvršni sekretar ZSSS

Glas za ohranitev socialne države

2011-04-08T20:28:00.000+02:00

Nedelja, 10. april 2011, je dan, ko skupaj odločamo o tem, kakšno državo želimo. Ali bodo v Sloveniji imele prednost vrednote, kot so socialna država, solidarnost, dostojanstvo, spoštovanje in uresničevanje temeljnih človekovih pravic in vrednot, ali pa bodo dobili prednost kapital, tajkunska želja po dobičkih, krčenje socialnih pravic ter kupovanje vstopnice za vlak Berlin – Pariz z večanjem revščine in bede.

Gre za odločanje o tem, ali se strinjamo s sedanjo vladno politiko, katere osnovni namen ni blaginja državljank in državljanov, ampak blaginja peščice izbranih na račun navadnih ljudi. O tem se bo odločalo to nedeljo.

Zakon o malem delu je uvodnik k »nujnim« vladnim reformam (kar z drugimi besedami pomeni nižanje socialnih pravic in standarda ljudi), ki nam jih vlada skuša vsiliti s prisilo in zastraševanjem. Pri tem pa se vsakemu, ki ima drugačno mnenje ali rešitev, posmehuje in mu prilepi oznako »zaviralec razvoja Slovenije«. Kot da ima absolutno oblast.

Zato glas proti zakonu o malem delu pomeni glas za socialno državo, ki je pravica vseh nas in dolžnost vsakokratne vlade, da nam jo zagotavlja.

Vzeli so nam 8 milijard evrov iz socialne blagajne zaradi znižanja prispevne stopnje delodajalcem!

Vzeli so nam delovna mesta, ko so nemo opazovali propad podjetij, ki smo jih gradili skupaj!

Vzeli so nam pravno državo, ko se namesto zaščite pravic delavcev preko kamer smejijo tajkuni.

NE DOVOLIMO, DA NAM VZAMEJO DELAVSKE PRAVICE IN DOSTOJANSTVO!

NA REFERENDUMU 10. 4. 2011 SKUPAJ GLASUJMO PROTI ZAKONU O MALEM DELU!

Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS

MALO DELO IN POSLEDICE

2011-04-04T19:33:00.000+02:00

Državni zbor Republike Slovenije je 19. novembra 2010 sprejel Zakon o malem delu (dalje ZMD). Dosedanja javna razprava razkriva vrsto nerešenih interesnih vprašanj in ustvarja napačno sliko o tem, da je zakon slab, ker ne ureja pravic študentov, kot to predlagajo in zahtevajo njihovi predstavniki. Da ne bo dvoma, na kratko in jedrnato: Zakon je slab, ker na neprimernem mestu in na neprimeren način ureja malo delo tudi za brezposelne in druge neaktivne osebe!

ZMD odpira natanko toliko pravnih vprašanj, kot je lahko danes slišati utemeljenih interesnih ugovorov. Ta pravna vprašanja se ne nanašajo na delo dijakov in študentov, temveč na način urejanja dela brezposelnih in drugih neaktivnih oseb. Naj povemo, da so z besedno skovanko »druge neaktivne osebe« mišljeni vsi tisti nezaposleni, ki iščejo delo sami in niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Torej so tudi oni iskalci dela in zaposlitve, zato bomo v nadaljevanju za obe skupini uporabljani termin, brezposelni.

Ko govorimo o opravljanju dela po napotnici (recimo temu malo delo), se odpira prvo pravno vprašanje, ali je dopustno z zakonom, katerega namen je, v prvi vrsti urediti delo preko študentskih servisov, posegati v Zakon o delovnih razmerjih in spreminjati temeljna načela delovnega prava. Na področju delovnega in socialnega prava bi se morali vsi zavedati, da imamo specialne predpise predvsem za to, da se objektivno določijo pravni okvirji za urejanje medsebojnih odnosov med delavci in delodajalci in tudi za to oziroma, da ne bo dvoma, predvsem za to, da se z zakonom zaščitijo pravice šibkejše stranke - delavcev, brezposelnih ipd. Tako bi moral zakonodajalec pri urejanju vprašanj v zvezi z malim delom brezposelnih obvezno izhajati iz (za enkrat) še veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (dalje ZDR). Temeljno načelo delovnega prava je, da se odvisno delo opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tukaj ni mesto, da bi pojasnjevali vse možne vrste pogodbe o zaposlitvi, zato postavljamo le trditev, da je v ZDR dovolj fleksibilen predpis in dopušča vrsto možnosti za sklepanje pogodb o zaposlitvi različnih vsebin, le poznati ga je potrebno.

Za presojo, ali gre za odvisno delo ali ne, torej za odgovor na vprašanje, ali naj se sklene pogodba po ZDR ali kakšna druga po Obligacijskem zakoniku, je potrebno poznati definicijo delovnega razmerja. O delovnem razmerju govorimo takrat, ko delavec in delodajalec skleneta pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Če primerjamo delo po pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom (60 ur na mesec) za določen čas (1 leta) z malim delom, moramo tudi pri malem delu ugotoviti, da gre za poseben pogodben odnos med upravičencem (torej brezposelno osebo), delodajalcem in agencijo, na podlagi katerega se upravičenec/delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Torej, ta primerjava odpira novo pravno vprašanje, ali je dopustno enaka dejanska stanja urediti na dva pravno bistveno drugačna načina. Odgovor v konkretnem primeru je ne! Preprosto zato, ker se z uvajanjem malega dela zagotavlja le cenejša delovna sila za delodajalce, napovedane učinke, da se bodo brezposelni lahko lažje in hitreje zaposlovali, pa se da doseči že z institutom, ki ga ureja ZDR, to je poskusno delo, in tistim iz kolektivnih pogodb dejavnosti, ki dopuščajo sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v času poskusnega dela.

Za vse brezposelne je značilno, da iščejo zaposlitev zato, da si zagotovijo ekonomsko neodvisnost in s tem tudi socialno varnost. Pri tem ima država posebne obveze, kot pravi 66. člen Ustave RS, saj mora ustvarjati možnosti za zaposlovanje in za delo. Dolžnost države da ustvarja možnosti za zaposlovanje sicer ni mogoče povzdigniti na raven človekove pravice, je pa izpolnjevanje te dolžnosti povezano z uresničevanjem človekovih pravic, kot sta pravica do socialne varnosti in pravica do svobode dela. Te naloge zakonodajalec ni izpolnil. V primeru ustvarjanja možnosti za zaposlovanje gre ta naloga slabo od rok, z ZMD pa bomo izgubili še določeno število tistih delovnih mest, ki so danes zasedena z delavci zaposlenimi na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Malo delo, kot ga imenujemo danes ali delo po napotnici oziroma študentsko delo ni novost, saj to obliko dela mladih poznamo že več kot 20 let. Ob sprejemu ZDR v letu 2002 je bilo vprašanje študentskega dela rešeno tako, da je bilo dopustno opravljati le občasna in začasna dela, izjemoma so smeli študenti opravljati tudi dela na sistematiziranih delovnih mestih, vendar ne več kot 90 dni na leto (enako sedaj v ZMD 720 ur). Bistvena razlika med prejšnjo in sedanjo ureditvijo je v tem, da so ta dela lahko opravljale le manjše skupine študentov in dijakov in še to v pretežni meri v času počitnic. Po novem je zakonodajalec tej skupini pridružil še upokojence in vse brezposelne. Ali res kdo meni, da delodajalci ne bodo posegli po cenejši delovni sili za določene skupine enostavnejših del? Ali se iz dejstva, da je zakonodajalec v letu 2006, predstavljeno rešitev v ZDR »pohodil« z novelo Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (novela F dalje ZZZPB) nismo nič naučili? Omenjena novela, ki je opustila vse zaščitne varovalke, ki jih je prej vseboval ZDR, je dejansko omogočila, da so dijaki, študentje in njihovi strici, tete, babice, družinski prijatelji in prijatelji iz ulice, na podlagi napotnic za študentsko in dijaško delo, opravili v letu 2008 toliko delovnih ur, kot jih v enakem obdobju lahko opravi 40.000 zaposlenih delavcev s polnim delovnim časom. Resnici na ljubo je potrebno povedati, da ZZZPB ni določal, da je delo dedkov in babic oziroma drugih oseb po študentski napotnici nedopustno, ampak kaj nam to pomaga, če pa je bilo v tem istem letu zaznanih manj kot 5 kršitev iz tega naslova. In, da se vrnemo na ZMD, res ima omejitve, ki jih ZZZPB nima, ampak teh omejitev je premalo, so preohlapne! Zakon bi izrecno moral določati, kdaj in pod kakšnimi pogoji je izjemoma dopustno dijakom, študentom in upokojencem opravljati malo delo tudi na sistemiziranih delovnih mestih. Ker tega ni storil in ker brezposelnim ponuja malo delo, namesto zaposlitve, bodo najtežje posledice nosili prav brezposelni.

V zvezi ZMD je potrebno še pojasniti vsem gorečim zagovornikom tega zakona, da nekatere njihove trditve vendarle ne držijo.

Kot prvo kaže izpostaviti trditev, da zakon uvaja učinkovit nadzor. Zakonodajalec je z filigransko natančnostjo predvidel vse možne in ne možne računalniško podprte evidence, na podlagi katerih naj bi se ocenjevalo, ali zakon prinaša pozitivne ali negativne učinke. Papir prenese vse, tudi pri nekaterih slabo namernih delodajalcih dvojne evidence delovnega časa. Ene za nadzorne organe (inšpekcijo) in potrebe računalniškega evidentiranja ter druge za lastne potrebe. In v času, ki ga živimo , ali res lahko rečemo, da je nadzor zagotovljen? Ali zagovorniki zakona res menijo, da je sistem naravnan tako, da se bo dalo ujeti tistega delodajalca, ki bo malemu delavcu »omogočil« več kot 60 ur dela na mesec , obračunal in izkazal pa 60 ur po nekoliko višji postavki? Konkretni odgovori na ta vprašanja so, hoteli ali ne, prepuščena sodiščem, ki bodo lahko, na podlagi dokaznih postopkov, razsojala, ali je bil kršen ZMD in so pogoji za priznanje obstoja delovnega razmerja ali ne. Torej imamo pred sabo zakon, ko bo , nekateri pravijo generiral spore, lahko pa rečemo nežneje, zagotavljal trajni pripad delovnim sodiščem. Edina satisfakcija v celi zadevi je, da bo mali delavec zaradi tega lahko vtoževal obstoj delovnega razmerja z vsemi pravicami, ki izhajajo iz tega.

Druga trditev zagovornikov zakona, ki ne drži, je, da v času malega dela teče tudi delovna doba. Ne, za takšno trditev ni podlage v ZMD, res pa je, da teče zavarovalna doba. Med delovno dobo in zavarovalno dobo je bistvena razlika. Prvo določajo kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti in se upošteva pri odmeri določenih pravic iz delovnega razmerja, drugo pa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V zvezi z štetjem zavarovalne dobe pa kaže opozoriti, da ZMD to pravico ureja tako, kot da bi bil ZPIZ-2 že sprejet in veljaven. Poudariti je potrebno, da v primeru zavrnitve ZPIZ-2 na referendumu, bo tudi člen v ZMD, ki govori o zavarovalni dobi, neskladen z matičnim predpisom in celo neizvedljiv.

In še tretja trditev, da z malim delom pridobljene delovne izkušnje štejejo, ne drži. Določanje delovnih izkušenj za zasedbo posameznega delovnega mesta je v domeni delodajalca, ob sprejemu akta o sistemizaciji delovnih mest. Zakonodajalec na to nima nobenega vpliva, zato tudi ni prav, da se to obljublja, oziroma predstavlja kot dodana vrednost zakona.

Andreja Toš Zajšek, samostojna pravna svetovalka ZSSS

Možnost predhodnega glasovanja na referendumu o zakonu o malem delu

2011-03-31T15:16:00.002+02:00

Približuje se prvi od dveh referendumov, ki se bosta izvajala na podlagi zahteve volivcev, ki so zahtevo podprli s podpisi. Kot je znano, bo referendum proti zakonu o malem delu 10. aprila 2011. Čeprav je datum referenduma 10. 4. 2011, imajo vsi volivci, ki tega dne ne bodo doma ali ta dan iz drugih razlogov ne morejo glasovati, možnost predčasnega glasovanja. Državna volilna komisija je določila dneve, ko je mogoče predčasno glasovati, in sicer so to 5. april, 6. april in 7. april 2011, med 9.00 in 17.00 uro. V teh dneh lahko volivci glasujejo na upravnih enotah, kjer imajo svoje stalno bivališče, tam so namreč tudi sedeži okrajnih volilnih komisij. Na območju Upravne enote Ljubljana bo glasovanje tudi na izpostavah Center, Vič, Bežigrad, Šiška in Moste Polje za tiste okrajne volilne komisije, ki imajo sedež na teh izpostavah. Za to glasovanje ni potrebna nobena predhodna najava, v tem času se morate le oglasiti na sedežu svoje upravne enote in povprašati za prostor, kjer poteka predčasno glasovanje. Ker gre za pomemben referendum o zakonu, ki grozi z bistvenim poslabšanjem delavskih pravic, je pomemben vsak glas. Zato predlagamo vsem, ki na referendumsko nedeljo ne boste mogli oddati svojega glasu, da to storite v dneh, ko je mogoče predčasno glasovati. Tokrat ne bo odločala politika, tokrat bomo o svojih pravicah odločili ljudje.

Milan Utroša, sekretar ZSSS

KAM NAS PELJEJO VLADNE REFORME ?

2011-03-29T20:44:00.000+02:00

Podpora generalnega sekretarja EKS Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije

2011-03-26T07:19:00.000+01:00

Med številnimi podporami, ki jih sindikalne organizacije iz Evrope v teh dneh naslavljajo na Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ogledate si jih lahko na spletni strani ZSSS: http://www.zsss.si/index.php?option=com_content&view=article&id=494&Itemid=208) pri njenem boju proti zakonu o malem delu, smo včeraj prejeli tudi podporo generalnega sekretarja Evropske konfederacije sindikatov Johna Monksa. Njegovo originalno pismo, naslovljeno na predsednika Vlade RS Boruta Pahorja in ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika, ter prevod pisma si lahko preberete spodaj.

Lep pozdrav!

Pavle Vrhovec

Izvršni sekretar ZSSS

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------

EVROPSKA KONFEDERACIJA SINDIKATOV

Bruselj, 24. marca 2011

Gospod

Borut PAHOR

Predsednik Vlade RS

Gospod

Ivan Svetlik

Minister za delo, družino in socialne zadeve

Spoštovani predsednik vlade Borut Pahor,
Spoštovani minister Ivan Svetlik,

Pišem vama, da izrazim globoko zaskrbljenost Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) zaradi odločenosti vaše vlade, da uveljavi novo obliko dela.

Evropska konfederacija sindikatov izraža polno podporo in solidarnost z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, ki nasprotuje načrtu slovenske vlade, da uvede novo obliko negotovega dela na svojem trgu dela, ki bo znatno zmanjšala pravice delavcev in povečala negotove zaposlitve.

Ta nova oblika dela cilja na brezposelne, študente in upokojence. Z brezposelnimi ta predlog cilja na najbolj ranljivo skupino. Zagotoviti je treba, da ti delavci dobijo enake pravice, ko spet nastopijo z delom po obdobju brezposelnosti, v skladu z evropskimi socialnimi in delovnimi standardi. Namesto tega bo niz predvidenih ukrepov nadomestil pogodbe o delu za nedoločen čas in diskriminiral te delavce glede osnovnih pravic, kot so plačilo, bolniški dopust, starševski dopust ter pravica do plačanega dopusta.

Evropska konfederacija sindikatov zahteva, da se vzdržite teh sprememb ter zagotovite in zaščitite pravice delavcev in dostojne delovne pogoje.

S spoštovanjem,

John MONKS

Generalni sekretar ETUC

Kampanja o zakonu o malem delu

2011-03-24T20:44:00.002+01:00

Ljubljana, 24.3.2011

Pričela se je referendumska kampanja o zakonu o malem delu, ki je ostra, vladni predstavniki pa ne izbirajo sredstev, ko hvalijo zakon, ki prinaša revščino v Slovenijo. Zanimivo pri tem je, da v okviru vladne koalicije v kampanji izstopajo prav socialdemokrati, aktivnosti Zares-a, LDS-a in Desus-a v tej fazi ni zaslediti. Najbolj aktivni pri zagovarjanju zakona, ki uvaja obliko dela brez osnovnih delavskih pravic, so torej t. i. socialdemokrati. Kot je znano, si je Pahorjeva vlada prav za to kampanjo spremenila zakon in s tem omogočila, da je iz proračuna namenila 100 tisoč evrov za kampanjo, ki jo vodi proti ljudem, ki so s podpisi podprli zahtevo za razpis referenduma. Od teh 100 tisoč evrov jih bodo kar 60 tisoč namenili oglaševanju spotov pred večernim dnevnikom na nacionalni televiziji. To pomeni, da bodo ljudi z njihovim denarjem vsak večer zastraševali z zgodbo, kako lepo jim bo, ko bodo mali delavci, pozabili pa jim bodo povedati, da takrat ne bodo prejemali bolniške, ko bodo zboleli, da bodo male delavke brez porodniške, če bodo zanosile, da bodo brez dopusta, dodatka za minulo delo, regresa za dopust in malico ter da ne bodo imeli pogodbe o zaposlitvi, temveč le napotnico. Z davkoplačevalskim denarjem nas bodo strašili, kako črni scenariji čakajo Slovenijo, če bodo ljudje na referendumu zavrnili zakon, ki jih bo naredil za drugorazredne državljane. Edini argument, ki ga zmorejo, so študentski servisi, za katere tudi v ZSSS pravimo, da jih je treba urediti, vendar ne na način, da povozijo pravice delavcev.

Prejšnji teden so naši politiki v Slovenijo povabili finančnike iz Mednarodnega denarnega sklada, ki so nam sporočili, kaj vse moramo v Sloveniji storiti, da bomo država po njihovi meri. Gospodje so pozdravili sprejem zakona o malem delu, zahtevali so zniževanje plač, obsodili so lanski dvig minimalne plače, zahtevajo odpravo dodatka za minulo delo, odpravo usklajevanja plač z rastjo življenjskih stroškov in seveda takojšnjo uveljavitev pokojninske reforme, ki prinaša delo do 65 let starosti, oz. 43 let pokojninske dobe za moške in 41 let za ženske. So pa ti isti gospodje pozabili povedati, da imajo v IMF, kjer so zaposleni, ob bajnih plačah uveden tudi poseben pokojninski načrt, ki jim omogoča upokojevanje pri starosti 50 let. Da, prav ste prebrali, gospodje se lahko upokojijo, ko so stari 50 let. In tem gospodom ploskajo in se udinjajo naši vodilni politiki, ki vodijo našo državo in obljubljajo nove zmage. To, da gospodarski kriminal v Sloveniji narašča z veliko hitrostjo, da se ne plačujejo prispevki za delavce, da so tuji delavci pri nas sužnji in ne ljudje, teh gospodov to ni motilo. Tudi jih ne moti to, da so nekateri ključni Pahorjevi kadri prav v teh dneh ujeti v korupcijskih poslih, seveda pa se jim ne bo zgodilo nič hudega, morda le kakšna vožnja s policijsko marico pred kamerami tiste televizije, kjer se bodo vrteli oglasi, ki so jih plačali ljudje.

In prav zato prihaja čas, da temu naredimo konec. Prva priložnost za to bo referendum proti zakonu o malem delu, s katerim se v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije borimo za ohranitev dostojanstva slovenskih delavk in delavcev. V tej bitki je ZSSS edina med sindikati, smo pa skupaj z mladimi, računamo pa tudi na solidarnost upokojencev, čeprav jih njihova organizacija poziva, da zakon podprejo. Vendar smo v ZSSS prepričani, da upokojenci ne bodo nasedli obljubam ministra Svetlika in njihove Zveze društev upokojencev in bodo solidarni z aktivno in mlado generacijo, torej s svojimi otroki in vnuki. Vse te pravice, ki jih mali delavci ne bodo imeli, so vso delovno dobo uživali sedanji upokojenci. Ne dvomimo, da jih bodo na referendumu s svojim glasom proti še naprej zagotovili tistim, ki danes še delajo ali pa na delo še čakajo.

Vabljeni torej na volišča 10. aprila. Tokrat bomo sami odločali o delavskih pravicah.

Milan Utroša, sekretar ZSSS

KDO SE BOJI DEJSTEV?

2011-03-23T09:02:00.000+01:00

Danes ob 12h se bo v prostorih stranke SD odvijala novinarska konferenca Socialnih demokratov z naslovom "Neresnice, zavajanja in demagogija nasprotnikov malega dela nima meja".

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) javno nasprotujemo zakonu o malemu delu že ves čas, torej je že iz naslova vabila na novinarsko konferenco vidno, da očitki o demagogiji, neresnicah in zavajanjih posredno letijo tudi na našo organizacijo.

V ZSSS smo nad takšnim ravnanjem sklicatelja iskreno začudeni in tudi zaskrbljeni. Začudeni zato, ker med tem ko je »demagogija« ZSSS podprta s podatki, citiranimi s strani mednarodnih raziskovalnih inštitucij in v celoti dosegljiva na spletni strani www.zsss.si, pa je demagogija političnih nosilcev promocije zakona o malem delu podprta z izrazito pavšalnimi in mestoma tudi žaljivimi »argumenti«. Zadnji v vrsti teh »argumentov« je javna izjava poslanca SD Dejana Levaniča pred nekaj dnevi, da »verjame, da obstaja vezana trgovina med študentsko organizacijo in sindikati«. A je morda gospod Levanič sodil sindikate po lastni stranki in imel v mislih čudne posle nekaterih Pahorjevih ključnih strankarskih kadrov, kot sta Thaler in Horvat in strankino vezano trgovino z njunimi početji?

Zaskrbljeni pa zato, ker je očitno, da se za takšnimi »argumenti« skriva nemoč pred dejstvi, katere izpostavljamo, in katere se skuša diskreditirati z nizko politično govorico, katera ni tuja slovenskemu političnemu prostoru.

Na ZSSS ob tem poudarjamo, da je javna razprava o zakonu o malem delu preveč resna in pomembna, da bi se spustila na že tako nizek nivo političnega diskreditiranja.

Predsednik Vlade RS Borut Pahor je na novinarski konferenci Vlade RS 14.3. 2011 povedal, da bo Vlada v kampanji o pokojninski reformi govorila odgovorni jezik. Kako resnično odgovoren in prozoren je ta jezik, pa nam pove že sam naslov današnje novinarske konference.

Če parafraziramo besede novinarja časopisa der Spiegel o zdaj že bivšem nemškem ministru za obrambo Guttenbergu: antipopulizem je najbolj skrajna oblika populizma. Torej- ko je predsednik vlade Pahor povedal, da bo govoril »odgovorni jezik« je to najbolj nizka oblika populizma. In prav današnja novinarska konferenca stranke SD to potrjuje.

Ker pa bo na današnji novinarski konferenci SD prisotna tudi Ljubica Zgonec Zorko, predsednica Ženskega foruma SD, pa v prilogi pošiljamo tudi gradivo iz novinarske konference ZSSS 21.3. 2011 , kjer smo predstavili negativne posledice malega dela na ženske in brezposelne.

Pavle VRHOVEC

Izvršni sekretar ZSSS

Novinarska konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije 21. marca 2011, ob 11.00. uri

v Domu sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4

O NEGATIVNIH POSLEDICAH MALEGA DELA

NA ŽENSKE IN BREZPOSELNE

Politika enakih možnosti spolov v Sloveniji je oblikovana tako, da na eni strani uvaja horizontalen pristop integracije načela enakosti spolov v vse politike, na drugi strani pa izvaja konkretne ukrepe in aktivnosti za izboljšanje položaja žensk in moških na tistih področjih, kjer so v neenakem položaju v primerjavi z drugim spolom.

OPOMBA: Gender mainstreaming = upoštevanje načela enakosti spolov

------------------------------------------------------------------------------------------

Z A K O N O ENAKIH MOŽNOSTIH ŽENSK IN MOŠKIH (ZEMŽM), Uradni list RS, št. 59/2002

4. člen (enakost spolov)

Enakost spolov pomeni, da so ženske in moški enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, da imajo enak položaj ter enake možnosti za uživanje vseh pravic in za razvoj osebnih potencialov, s katerimi prispevajo k družbenemu razvoju, ter enako korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj.

5. člen (enako obravnavanje spolov)

(1) Enako obravnavanje spolov pomeni odsotnost neposredne in posredne oblike diskriminacije zaradi spola.

(3) Posredna diskriminacija zaradi spola obstaja, če na videz nevtralne določbe, merila ali ravnanje v enakih ali podobnih okoliščinah in pogojih postavljajo osebe enega spola v manj ugoden položaj, razen če so te določbe, merila ali ravnanje ustrezni, potrebni in upravičeni z objektivnimi dejstvi, ki niso povezana s spolom.

7. člen (posebni ukrepi)

(1) Posebni ukrepi so začasni ukrepi, namenjeni ustvarjanju enakih možnosti žensk in moških ter spodbujanju enakosti spolov na posameznih področjih družbenega življenja, kjer se ugotavlja neuravnotežena zastopanost spolov oziroma neenak položaj oseb enega spola.

(2) Neuravnotežena zastopanost spolov v smislu prejšnjega odstavka je podana, če je zastopanost enega spola na posameznem področju družbenega življenja ali njegovem delu nižja od 40%.

STATISTIKA NEMČIJE O ŽENSKAH IN MALEM DELU, 2009

(scenarij, ki se obeta Sloveniji):

· Že dobra četrtina vseh zaposlenih na delovnih mestih na malem delu ali 7 milijonov od 30 milijonov zaposlenih:

o od teh 7 milijonov je 64 % žensk,

o od tistih, ki opravljajo izključno mala dela je 68 % žensk,

o v malem delu v gospodinjstvu je 93 % žensk,

o od 5 milijonov zaposlenih s skrajšanim delovnim (manj kot 18 ur tedensko) časom je 84 % žensk,

o le še 49 % zaposlenih žensk v Nemčiji ima »veliko delo«/polno zaposlitev!

o neprostovoljno delo za skrajšani delovni čas zgolj zato, ker ji nihče ni ponudil dela za polni delovni čas!

· povečala se je ekonomska odvisnost žensk od svojih partnerjev:

o ženska je kot družinski član zdravstveno zavarovana po partnerju,

o revščina v času aktivne delovne dobe,

o povečano tveganje revščine na stara leta,

o zlasti povečano tveganje revščine pri samohranilkah in samskih ženskah,

o brez pravice do starševskega dopusta med nosečnostjo in materinstvom

· znižana raven socialnega zavarovanja:

o zdravstveno zavarovanje v času bolezni – leta 2004 je prejelo plačilo za odsotnost z dela zaradi bolezni le 8 % delavcev na malem delu in 56 % delavcev na velikem delu,

o krajša pokojninska doba – deset let malega dela daje pravico do pokojnine le v višini 40 €!

· malo delo ni odpravilo ali zmanjšalo dela na črno,

· malo delo ni generiralo delovnih mest za veliko delo!

· malega dela največ v (ni prehodov v veliko delo!):

o maloprodaji,

o hotelirstvu,

o gostinstvu,

o časopisnih hišah,

o čiščenju zgradb,

o zdravstvu,

· delovna mesta v trgovini: od 2,9 milijona delovnih mest v trgovini jih je 0,9 milijona malo delo – delo na klic (ko te potrebujejo, te pokličejo – tako delo ne omogoča trajne socialne varnosti – je življenje iz rok v usta,

o ženska delovna mesta so na blagajni in polnjenje polic

· zdravstvena nega:

o ženska delovna mesta za obvladovanje ozkih grl – delodajalci so preprosto svoje organizacijske stroške prenesli na male delavke,

------------------------------------------------------------------------------------------

OPOZORILA:

uvedba malega dela za brezposelne bo najbolj poslabšala ekonomsko in socialno varnost žensk in jih pahnila v revščino,
ekonomska odvisnost žensk bo zmanjšala nataliteto, saj bodo mlade ženske še bolj odlagale odločitev za rojstvo prvega otroka,
velika ženska delovna mesta bodo nadomestila mala ženska delovna mesta:

Tudi v Nemčiji so sprva omejili število dovoljenih ur malega dela mesečno. Kmalu so omejitev odpravili. TAK RAZVOJ DOGODKOV PRIČAKUJEMO TUDI V SLOVENIJI!

ženske bodo izgubile realno enakopravnost, ki jim jo je zagotavljala zaposlitev za poln delovni čas.

STROŠKI KAMPANJE ZAKON O MALEM DELU - DEJSTVA

2011-03-22T08:39:00.003+01:00

V teh dneh novinarji različnih medijev postavljajo dokaj podobna vprašanja o sredstvih oz. kapitalu, ki ga bomo v ZSSS namenili za referendumsko kampanjo.

Pojasnujemo par dejstev:

- Vlada RS uporablja za referendumsko kampanjo sredstva davkoplačevalcev in jih namenja za boj proti njim – ZSSS sindikalno članarino, ki so jo sindikatom odvedli prostovoljni člani

- vlada se v kampanji bori proti ljudem, za ZSSS pa so ti isti ljudje največji kapital v referendumski kampanji, saj so oddali podpise za razpis referenduma

- vlada je spremenila zakonodajo, da je prišla do sredstev za kampanjo, ko ima nasproti sebe ljudi, ki so jo izvolili in jim z ZMD znižuje pravice. Za vse prejšnje referendume, ko se ni borila proti ljudem, Vlada teh sprememb zakonodaje ni potrebovala

- vlada je za kampanjo namenila 100.000 EUR davkoplačevalskega denarja, ZSSS s svojimi 23 sindikati ne bo za te potrebe namenila niti tretjino tega zneska

- vlada bo namenila 20.000 EUR zunanji oglaševalski agenciji zgolj za izdelavo načrta komuniciranja v času kampanje, čeprav ima lasten Urad za komuniciranje, ki ga vodi direktor, znotraj urada pa delujeta dva sektorja in ena služba - v ZSSS smo načrt komuniciranja izdelali sami, čeprav nimamo urada za te namene

- vlada bo zgolj za objavljanje televizijskih oglasov namenila 55.000 EUR – v ZSSS se bomo namesto tega preko sindikalnih zaupnikov in članstva neposredno pogovarjali z ljudmi, ki bodo gledali vladine televizijske oglase

- vlada ima denar, politično moč in zgolj en argument (študentski servisi) – ZSSS ima ljudi in veliko argumentov proti uveljavitvi ZMD

ZAKON O MALEM DELU PRINAŠA REVŠČINO, NAJVEČ KRIVIC PA BO POVZROČIL ŽENSKAM

2011-03-21T19:58:00.002+01:00

ZARADI ZAKONA O MALEM DELU BODO ŽENSKE:

• izgubile svojo ekonomsko neodvisnost in postale odvisne od podpore družine oziroma partnerja,

• odložile rojstvo svojega prvega otroka za nedoločen čas, ko jim bo (če jim sploh kdaj bo) uspelo dobiti delovno razmerje za nedoločen čas,

• ostale brez pravice do porodniškega in starševskega dopusta (te pravice na malem delu ni),

• ostale brez pravice do odsotnosti z dela zaradi nege bolnega otroka (te pravice na malem delu ni),

• zdrknile v revščino v času svoje aktivne dobe, saj bodo v storitvenih dejavnostih prisiljene sprejeti malo delo za krajši delovni čas,

• zdrknile v revščino na stara leta, saj jim v malem delu nikoli ne bo uspelo privarčevati kakršnekoli starostne pokojnine (o spodobni polni pokojnini pa bodo sploh lahko le sanjale),

• ženske na malem delu bodo izgubile realno enakopravnost, ki jim jo zagotavlja zaposlitev za polni delovni čas.

Pa je vse to res?

DEJSTVA:

• slovenski zakon o malem delu kopira nemškega – najverjetneje bodo tudi njegove posledice pri nas enake kot v Nemčiji,

• v Nemčiji:

o so po nekaj kratkih letih odpravili omejitve števila dovoljenih ur malega dela tako za delavce kot za delodajalce,

o le še 49 % žensk ima delo za polni delovni čas (manj kot polovica!!!),

o med delavci na malem delu je 68 % žensk (med desetimi na malem delu je sedem žensk!!!),

o ženske so prisiljene sprejeti malo delo, ker so delodajalci svojo organizacijo dela prilagodili malemu delu,

o zaradi nizkega zaslužka v malem delu so ženske znova zdrknile v ekonomsko odvisnost od partnerja,

o 10 let malega dela da zgolj 40 € pokojnine – revščina na stara leta.

ZATO ODBOR ZSSS ZA ENAKE MOŽNOSTI POZIVA ŽENSKE:

1. vsekakor se udeležite referenduma o zakonu o malem delu, saj bodo odločili tisti, ki bodo glasovali (odločajte torej o svoji usodi!),

2. glasujte proti zakonu o malem delu in s tem glasujte:

• za svojo enakopravnost,

• za svojo ekonomsko neodvisnost,

• za delo s polnim delovnim časom, ki edini prinaša dostojno plačo,

• za svojo pravico imeti družino in skrbeti za svoje otroke,

• za pravico do porodniškega in starševskega dopusta,

• za pravico do bolniške odsotnosti z dela za nego bolnega otroka,

• za spodobno pokojnino in proti revščini na stara leta!

Lučka Böhm, predsednica odbora ZSSS za enake možnosti žensk in moških

________________________________________

V ZSSS nadaljujemo z aktivnostmi za neuveljavitev nepravične pokojninske reforme, ki jo je sprejel državni zbor. Ko je ustavno sodišče soglasno zavrnilo predlog vlade in državnega zbora za prepoved referenduma o nepravični pokojninski reformi, se nadaljuje zbiranje podpisov podpore za razpis referenduma o ZPIZ-2. Vsi, ki še niste oddali svojega podpisa podpore, lahko to storite na upravnih enotah in krajevnih uradih v naslednjih dneh. Prosimo vas, da potrdilo, ki ga prejmete na upravni enoti. oddate na naših območnih organizacijah ZSSS ali ga pošljete na naslov: ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana. Z dovolj zbranimi podpisi in glasom PROTI na referendumu bomo preprečili poskus Pahorjeve vlade, da račun za zavožene banke in tajkunske prevzeme podjetij izstavi državljanom. Območne organizacije ZSSS bodo pred upravnimi enotami na stojnicah zbirale podpise v dneh od 28. do 30. marca.

Vabilo v oddajo Pogledi Slovenije

2011-03-17T17:13:00.000+01:00

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je 13.9.2010 RTV Slovenija pisno obvestila, da predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič ne bo sodeloval v oddajah, ki jih vodi gospod Uroš Slak. Razloge, zakaj je temu tako, smo navedli v dopisu in veljajo še zmeraj. (dopis si lahko preberete spodaj) V eni od svojih oddaj Pogledi Slovenije je njen voditelj že polemiziral o tem, zakaj v oddaji ne sodeluje predsednik ZSSS, temveč oseba, ki je v naši organizaciji specialist za temo, ki je bila obravnavana, zato je pričakovati podobno polemiziranje tudi v oddaji, ki bo na sporedu 17.3.2011. Če bo temu res tako, v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zahtevamo, da se s ciljem objektivne in celovite obveščenosti javnosti, v oddaji v celoti prebere tudi pisna obrazložitev za nesodelovanje predsednika ZSSS, ki smo jo ponovno poslali RTVju. Tudi tokrat, ko je tema oddaje sodba ustavnega sodišča glede izvedbe referenduma o pokojninski reformi, smo predlagali, da v oddaji sodeluje Andrej Zorko, ki je izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in je pripravljal gradiva ZSSS, ki jih je zahtevalo Ustavno sodišče ter je bil tudi glavni pogajalec ZSSS v času pogajanj o pokojninski reformi. Vendar oseba, ki je v ZSSS strokovno in politično najbolj kompetentna za tematiko, ki je predmet oddaje, za RTV žal očitno ni sprejemljiva.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ljubljana, 13. september 2010

Gospod

Marko FILLI

Generalni direktor RTV Slovenija

Gospod

Janez LOMBERGAR

V.d. direktorja TV Slovenija

Gospod

Dr. Jernej PIKALO

Predsednik Programskega sveta RTV Slovenija

Gospod

Gregor REPOVŽ

Predsednik

Društva novinarjev Slovenije

Zadeva: Protest proti ravnanju voditelja oddaje Pogledi Slovenije Uroša Slaka na TV Slovenija, 9. septembra 2010

Spoštovani!

Televizija Slovenija je v četrtek, 9. septembra 2010 predvajala oddajo Pogledi Slovenije, ki jo je vodil Uroš Slak pod naslovom »Pokojninska reforma: pot v medgeneracijsko solidarnost ali konflikt?« V vodstvu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije smo se odločili, da bo, namesto povabljenega predsednika ZSSS mag. Dušana Semoliča, v oddaji sodeloval izvršni sekretar Predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, ki je odličen poznavalec te problematike, poleg tega pa je vseskozi sodeloval v strokovni pogajalski skupini na ravni države glede pokojninske reforme. Andrej Zorko je imel zelo pomembno vlogo pri oblikovanju stališč Zveze svobodnih sindikatov Slovenije do pokojninske reforme, poleg tega pa je sodeloval v razpravah o tej reformi tudi v drugih medijih.

Voditelj oddaje Pogledi Slovenije je že na začetku oddaje na nedostojen in popolnoma neprimeren način, ter v njegovi odsotnosti, napadel predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije mag. Dušana Semoliča, ker se ni udeležil razprave v oddaji. Z napadi na predsednika ZSSS pa je hkrati diskreditiral Andreja Zorka kot nekompetentno osebo, ki naj bi bila po voditeljevem mnenju očitno slaba zamenjava za predsednika. Predsednik ZSSS Dušan Semolič se je v preteklosti v različnih medijih javno soočal s številnimi ministri in se bo tudi v prihodnje, vendar pa le v takšnih oddajah, ki jih bodo vodili novinarji, ki korektno opravljajo svoje delo.

Voditelj oddaje Uroš Slak je namreč že v oddajah pri prejšnjem delodajalcu izrekel veliko neresnic o Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in njenem predsedniku in ni nikoli hotel objaviti naših demantijev na izrečene laži. Za pričakovati je bilo, da bo Uroš Slak tudi pri novem delodajalcu nadaljeval z dotedanjo prakso načina vodenja oddaje, kar se je tudi potrdilo, zato se je predsednik ZSSS odločil, da v oddajah, ki jih vodi Uroš Slak, ne bo več sodeloval.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ostro protestiramo proti takšnemu načinu vodenja oddaje in vas obveščamo, da si bomo tudi v bodoče zadržali pravico če in koga bomo poslali v oddajo, ki jo vodi Uroš Slak.

Vodstvu RTV in programskemu svetu Radiotelevizije Slovenija, ki je javna radiotelevizija, plačana iz prispevkov vseh imetnikov TV sprejemnikov pa prepuščamo, da si samostojno ustvarite oceno o primernosti takšnega načina vodenja vaših oddaj.

S spoštovanjem,

Milan UTROŠA

Sekretar ZSSS

MALO DELO - eden izmed mnogi elektronskih sporočil, ki smo ga prejeli na ZSSS

2011-03-16T14:33:00.000+01:00

Nas pa ob branju tega maila in mnogih podobnih zanima, ali zna kdo "na Olimpu" prisluhniti ljudem ?

-----------------------------------------------------------------------------------------------------

SPOŠTOVANI!

Svoj študij v inozemstvu (Avstrija) sem financirala s svojim študentskim delom. Nikomur nisem morala polagati računov, koliko zaslužim in nihče se ni s tem delom okoriščal, mislim na delodajalce, in Avstrija zaradi tega tudi ni imela problema brezposelnosti!

Sedaj sem upokojenka s 260 Evri pokojnine (zaradi otrok sem ostala nekaj let doma, nato sem bila zaposlena za polovični čas, kasneje v javnih delih, ko so bila še slabo plačana), a s pomočjo malega dela toliko zaslužim, da lahko pridem skozi mesec, ker mi, hvala bogu, pri 63. letih še služita zdravje in izobrazba.A sedaj mi minister Svetlik želi grobo poseči v moj življenjski standard in me dobesedno sili v socialno podporo, kljub temu, da od mojega dela prejme skoraj 25% davek!

Prav tako je s študentskim delom! Vsak dela toliko, kolikor sredstev pač potrebuje za preživetje! In prav je tako, saj z delom tudi osebno dozoreva in večkrat se tudi zgodi, da edino tako lahko predstavi svoje kvalitete delodajalcu, ki ga kasneje, po končanem študiju ali pa še med študijem, redno zaposli!!! Res prava parodija: Tajkuni s krvosestvom zaslužijo milijone, ki romajo v inozemske banke pa jih obravnava vlada z rokavicami, nam, "majhnim ljudem", ki s poštenim delom zaslužimo za preživetje pa vlada streže po vsakem koraku in v nas duši še tiste malo iskrivosti in svobode, ki sta osnovi za vsaj kolikor toliko znosno življenje današnjega človeka.

Minister Svetlik se zateka h grožnjam o znižanju otroškega dodatka, pokojnin, štipendij.. če pade zakon o malem delu. Namesto dialoga, diktatura z grožnjami!

Politikanti z ozkim obzorjem in z nesposobnostjo dialoga, z grožnjami...To je vlada samostojne Slovenije, naše domovine??? Ne, to je srednji vek! Kje so izobraženci, humanisti, ki bi tvorili novo jedro naše vlade???

Počasi postaja jasno, v čem je srž slovenskega problema: nismo zreli za demokracijo! Morda ljudstvo še nekako, a vlada sploh ne!!! Namreč po osamosvojitvi in odločitvi za kapitalizem, je država izpustila iz svoje pristojnosti vsa podjetja, kar ji sedaj omogoča lagodnejše delo, oziroma, brezdelje,kar se kaže v neštetih aferah v vladi sami. Tačas pa kapital, ki bi ga lahko obdržala država Z UPRAVLJANJEM PODJETIJ(kot je bilo v času socializma), odteka preko rok tajkunov v inozemske banke! ZATO JE DRŽAVA OBUBOŽANA. kAJTI OD SAMEGA POBIRANJA DAVKOV NE BO IMELA DOVOLJ PRIHODKOV ZA SVOJE RAZSIPNO IN BREZCILJNO DELOVANJE!

Minister Svetlik pa dobesedno GROZI ljudstvu z ukinitvijo, oziroma znižanjem dobrin kot so štipendije, otroški dodatki,pokojnin... PONAVLJAM G R O Z I!!! Je to pravi značaj za demokratičnega ministra za DELO, D R U Ž I N O IN SOCIALNE ZADEVE? Grozi, ker trdi, da je trmast. In to bo torej njegovo maščevanje, če njegov zakon o malem delu propade. Kam smo prišli...

Pahorjev strah pred ljudmi ni omajal ustavnega sodišča

2011-03-14T19:19:00.000+01:00

Ustavno sodišče je danes soglasno, z glasovi vseh ustavnih sodnic in sodnikov, zavrnil zahtevo Državnega zbora RS za prepoved referenduma o pokojninski reformi.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pozdravljamo to odločitev Ustavnega sodišča, s katero je onemogočila poskus Pahorjeve vlade, da bi s prepovedjo referenduma o pokojninski reformi izločila ljudi od sprejemanja odločitev, ki pomembno vplivajo na njihov materialni in socialni položaj. Vladna koalicija v državnem zboru je s tem naredila 4,5 milijona evrov škode v državnem proračunu, saj je s postopkom pred ustavnim sodiščem prispevala k temu, da bosta referenduma o pokojninski reformi in o zakonu o malem delu potekala ločeno. Na ta način je Pahorjeva vlada račun za svoj strah pred ljudmi poslala ljudem, ki bodo z davki plačali njen poskus zaobiti ustavno določbo, po kateri ima v Sloveniji oblast ljudstvo.

Današnja odločitev ustavnega sodišča je velika zmaga za demokracijo in socialni dialog v Sloveniji, sedaj je usoda nepravične pokojninske reforme v rokah ljudi. V primeru, če bodo ljudje na referendumu reformo zavrnili, se bomo v ZSSS takoj pripravljeni pogajati za takšno reformo, ki bo pravičnejša. Vsekakor pa ne z ministrom, ki ni pripravljen niti poslušati pogajalskega partnerja, kaj šele upoštevati njegovih argumentov. Tudi predsednik vlade se ni zamislil ne nad sporočilom ljudi, ki so oddali podpise, enako ne nad čisto odločitvijo ustavnega sodišča in je raje napovedal veliko vladino kampanjo, račun zanjo pa bodo spet plačali ljudje, ki mu plačujejo davke.

Čeprav je bilo v 5-dnevnem zbiranju podpisov podpore za referendum o pokojninski reformi oddanih več kot zahtevanih 40.000 podpisov, vsi obrazci niso prišli do nas. Veliko ljudi nam je tudi sporočalo, da niso imeli takrat možnosti oddati svojega podpisa podpore, zato bomo podpise zbirali še nekaj dni, da jim to omogočimo sedaj. Formalno se bo podpise lahko na upravnih enotah spet oddalo po objavi odločitve ustavnega sodišča v uradnem listu, v ZSSS pa jih bomo pred upravnimi enotami na stojnicah zbirali v času od 28. do 30. marca. Potem pa se vidimo na referendumu.

Milan Utroša

Sekretar ZSSS

RAZUM USTAVNEGA SODIŠČA USTAVIL PAHORJEV STRAH PRED LJUDMI

2011-03-14T14:13:00.000+01:00

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pozdravljamo današnjo odločitev Ustavnega sodišča, s katero je onemogočila poskus Pahorjeve vlade, da bi s prepovedjo referenduma o pokojninski reformi izločila ljudi od sprejemanja odločitev, ki pomembno vplivajo na njihov materialni in socialni položaj. Vladna koalicija v Državnem zboru je s tem naredila 4,5 milijone Eurov škode v državnem proračunu, saj je s postopkom pred Ustavnim sodiščem prispevala k temu, da bosta referenduma o pokojninski reformi in o Zakonu o malem delu potekala ločeno. Na ta način je Pahorjeva vlada račun za svoj strah pred ljudmi poslala ljudem, ki bodo z davki plačali njen poskus zaobiti ustavno določbo, po kateri ima v Sloveniji oblast ljudstvo.

Milan Utroša

Sekretar ZSSS

ZAČENJA SE KAMPANJA O MALEM DELU!

2011-03-07T20:45:00.002+01:00

V petek, 11. marca, se uradno prične referendumska kampanja o malem delu. Kampanja bo trajala vse do 8. aprila, ko opolnoči nastopi obvezen zakonski molk. Referendum o malem delu pa bo izveden v nedeljo, 10. aprila 2011.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije se bo prijavila v referendumsko kampanjo zato, ker sprejet zakon o malem delu pomeni neposredno grožnjo obstoječim delovnim razmerjem in pravicam delavcev, ki so se oblikovala skozi stoletja. Uvaja obliko dela, kjer ni povračil potnih stroškov, malice, regresa za letni dopust, nadomestil za čas bolniške odsotnosti, odpovednih rokov, in kjer znaša minimalna urna postavka urno postavko minimalne plače.

Zakon o malem delu uvaja obliko dela, za katero večina določb zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb ne velja. Tako npr. tudi ni plačanega letnega dopusta, ni plačanega odmora med delom, ni plačane odsotnosti z dela, ni izobraževanja, ni večjega plačila za nadurno delo, v primeru bolezni te nadomesti nov mali delavec,…… . Vse to in še več je tudi razlog, da delodajalci podpirajo ta zakon.

Vlada RS in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sicer poskušata v javnosti prikazati, da zakon o malem delu v prvi vrsti ureja študentsko delo, da prinaša dodatni zaslužek brezposelnim v višini do 200 EUR mesečno (pozabijo povedati, da samo tako dolgo, dokler brezposelna oseba prejema denarno nadomestila za čas brezposelnosti) ter da se bodo brezposelni in mladi s pomočjo malega dela lažje redno zaposlili. Seveda pa to ni res!

Temeljni namen zakona o malem delu ni zgolj ureditev študentskega dela (če bi to bilo, bi sprejela samo zakon o študentskem delu), temveč je njen glavni cilj uveljavitev najbolj fleksibilne in kapitalu, delodajalcem ugodne oblike dela. Izkušnje iz tujine kažejo, da se je z uvedbo malega dela ukinilo več kot milijon rednih delovnih mest (Nemčija), ki so jih delodajalci nadomestili s t.im. malimi delavci, ki pa ne uživajo skoraj nikakršne delovnopravne zaščite. Zlasti so se mali delavci zaposlovali v storitvenih dejavnostih - trgovini, gostinstvu, predvsem pa so bile prizadete ženske. Velika večina njih si izredno težko najde redno zaposlitev, kar pomeni, da so stalni »ujetniki« malega dela.

Popolnoma enak scenarij se bo odvil tudi v Sloveniji, če bo zakon o malem delu na referendumu potrjen. Iluzorno je namreč pričakovati, da bo malo delo pripomoglo k večjemu rednemu zaposlovanju brezposelnih oseb. Logično je, da si bo delodajalec za opravljanje dela izbral tistega delavca, ki je zanj cenejši in ki ne uživa nikakršnega varstva. To pa je mali delavec. Pri redni zaposlitvi se delodajalcu stroški dela namreč povečajo, večja pa je tudi delovnopravna zaščita redno zaposlene osebe.

Kako pomembna je za Vlado RS uvedba malega dela (čiste izkoriščevalske oblike dela!) v Sloveniji kaže tudi dejstvo, da je Vlada RS prvič v zgodovini samostojne Slovenije sprejela sklep, da za potrebe te referendumske kampanje nameni 100.000 EUR davkoplačevalskega denarja. Popolnoma sprevržena in gnila logika Pahorjeve vlade, ki namesto, da bi ta denar namenila pomoči potrebnim delavkam in delavcem, brezposelnim, raje denar namenja za uveljavljanje interesov delodajalcev in kapitala.

Zaradi tega nasprotovanje malemu delu pomeni nasprotovanje politiki zmanjševanja pravic delavcev, nižanju standarda večine prebivalstva, ohranjanje socialne države in preprečevanje bogatenja elite na račun delavcev. Zato bomo na referendumu glasovali PROTI uveljavitvi tega, za delavce, še bolj pa delavke, nepravičnega zakona.

OECD

2011-03-02T08:43:00.000+01:00

Tekst: Zoran Senkovič

Pred tednom dni je ugledni sivolasi gospod William White, predsednik Odbora za ekonomske in razvojne preglede pri OECD, poskušal trdobučnim Slovencem dopovedati, da morajo znižati pokojnine, povečati število učencev v šolskih razredih, zmanjšati število učiteljev, poslovati racionalneje in da je 500 evrov minimalne plače preveliko razkošje.

Vse to pa z namenom, da končno dojamemo, da smo sami svoje sreče – grobar.

Če Slovenija že pošteno plačuje članstvo v svetovni Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj, piškavi 2,4 milijona evrov, se spodobi, da ji za ta denar OECD nalije čistega ekonomskega vina, je menil dobri človek iz Kanade, ki si je vse življenje trdo skorjo kruha služil kot svetovalec preštevilnih bank, ki jih je menjaval tako kot žogobrcar Ronaldo nogometna moštva. To vino pa diši po potu, ima barvo krvi, cvetica spominja na grenak pelin odpovedovanja. A je gospod White slabo naredil domačo nalogo in se ni dobro pozanimal, kam pravzaprav gre, in je verjetno malce pobrkljal države ter mislil, da gre v Senegal, ne pa v Slovenijo.

Drugače bi vedel, da so Slovenci sila nezaupljivi in veliki dvomljivci, tudi ko jim darove nosijo (to so bili Whitovi nasveti), in celo v sosedovem »Dobro jutro« iščejo globlja skrita zahrbtna ozadja. Vedel bi, da je treba Slovencem vse predloge prikazati v prispodobah in slikovito, vse je treba ponazoriti s številkami in z lastnim primerom, sicer ne verjamejo, pa četudi bi bil pod dobronamerne predloge podpisan papež osebno. Če bi to storil, bi Slovenci navdušeno sprejeli njegove zamisli o samolakotenju in zategovanju pasu, po katerem zalivke izpadajo iz šestic in sedmic levo zgoraj. Pa bi lahko. Malo sem pobezal po Whitovem osebnem ozadju, mislim po njegovem življenjepisu, in našel vrsto primerov, ki bi jih lahko ponudil Slovencem, da bi laže razumeli, kako se jim čas preživetja neusmiljeno izteka, če nasvetov ne sprejmejo kot nekaj najlepšega v svojem življenju.

Rodil se je v mestecu Kenora v kanadski državi Ontario, kot bi rekli mi, v veliki vukojebini. In sem malo pogledal, kako se kaj v Kenori tiščijo osnovnošolci v razredu. Najbrž se revčki stiskajo kot sardele v konzervi, pač v skladu s priporočilom svojega slavnega rojaka Slovencem? Toda, presenečenje! V OŠ Evergreen (ali po naše Zimzelen – kako prikupno ime!) imajo manj kot dvajset otrok v razredu, pa še s trendom upadanja v naslednjih letih, medtem ko jih je pri nas 22. White pa bi jih rad naphal še več, ker je to ceneje, saj bi pol učiteljev lahko poslali okopavat vinograde. Varčevati je treba že od malih nog in na malih glavah. Seveda nam je butnila kri v glavo, ko je Kanadčan to, ne da bi zardel, mirno predlagal na Brdu pri Kranju. Ampak White bi to nelogičnost lahko z lahkoto pojasnil. Kanadčani namreč živijo raztreseni po velikih prostranstvih, so bolj vajeni samote, otroci imajo raje grizlije kot sovrstnike, zato res ne gre že otrok travmatizirati s preveliko gnečo. Ko pa bodo Slovenci bogati kot Kanadčani, bodo lahko imeli 15 otrok v razredu, a da bodo bogati, jih morajo najprej 42 let imeti 35. Jasno, a ne? Če to ni dovolj, naj gospod White pove Slovencem, koliko je učencev v razredu vaške šole v Kibungu v Ruandi. Osem! Zaradi takšnega potratnega razkošja je Ruanda tam, kjer je.

White nas je tudi okrcal, da je 500 evrov minimalne plače veliko preveč za preživetje. On osebno ve, kako je to, saj ima v OECD 11.000 evrov plače, pa še 18 odstotkov za življenje v tuji državi, pa še dnevnice, pa še 6 odstotkov za apanažo za soprogo, pa še... Vam se to prav gotovo zdi veliko. Pa veste, dragi Slovenci s 500 evri, kako je Pariz, kjer je sedež OECD, nesramno oderuško mesto? Poglejte po internetu, koliko stane steklenica dobrega arhivskega vina na vrhu Eifflovega stolpa, pa vas bo prijelo, da Whitu potisnete, tako, na skrivaj, v žep kakšnih sto evrov, da se bo nekako pretolkel do prvega. A naj človek shira od lakote?

Položil nam je na dušo, gospod White, tudi, da moramo biti bolj racionalni. Kje, kako? Poglejmo slovenske železnice. Vsako leto izguba.

Zakaj pa je lahko imela indijska državna železnica 5,4 milijarde dobička v letu 2008? No, dajmo, napnimo možgane! Ja, dragi moji, ste kdaj videli, kako racionalno vozijo indijski vlaki? Tam ni praznih sedežev. Tam jih namesto 15 vagonov v kompoziciji dajo skupaj 6, vanje pa natlačijo potnikov, da bingljajo skozi okna, in še po dvesto jih dajo na vsako streho, vsi pa pojejo »vozi me vlak v daljavo«. Kaj bi bilo narobe, če bi nagibni vlak iz Maribora v Ljubljano speljal šele, ko bi bil poln, da se vrat ne bi dalo zapreti. Bolniki z napotnicami za ljubljanski klinični center in upokojenci bi bili v kupejih, toliko humana družba pa že smo, študentarijo, poslovneže in branjevke z jajci pa bi nagnali na streho in bi nam dobiček še Indijci zavidali.

Znalec iz OECD nam je toplo priporočil, da nemudoma, že jutri, ne pojutrišnjem, ker bo takrat prepozno, privatiziramo, ne pa dokapitaliziramo največjo najljubšo nam banko. Skratka, jo prodamo, kajti država o bankah nima pojma. Slovenskim neoliberalcem, ki prav to že leto dni prodajajo kot nekakšno čudežno odrešilno formulo za vse – od težav upokojencev z artritisom do bega iz kreditnega krča in zagona gospodarske rasti –, so se utrnile solze sreče, češ, končno nas nekdo razume. Če bi privatizirali LB, potem bi bila tako slavna, kot so, denimo, angleške Royal Bank of Scotland, Barclays, Lloyds. A ne bi bilo to čudovito? Pa so se, tako kot vedno, pojavili dvomljivci in zlopamtila, ki so začeli nergati, da so omenjene slavne banke resda bile privatizirane, a so bile tako pogoltne, da so skoraj propadle. E, tu bi moral, pa žal ni, nastopiti oecedejevec White in na tem primeru elegantno razložiti vso sofisticiranost tega početja. Država proda svoj delež v banki. Banka, prosta kot ptič na veji, veselo zapravlja, deli slaba posojila in bogate nagrade upravnemu odboru, pride na rob bankrota in potem se spet pojavi država, ki z davkoplačevalskim denarjem odkupi velik del shirane banke in spet postane njena lastnica. Oglasijo se tisti s 500 evri, ki nič ne razumejo, in rečejo, pa kakšna je razlika, če država banko dokapitalizira z davkoplačevalskim denarjem, ker ga je lomila, ali pa z davkoplačevalskim denarjem odkupi njene deleže in spet postane lastnica. Saj bi William to razložil, a se mu je mudilo na letalo.

Če bi gospod White s takšnimi primeri oplemenitil svojo učno uro, ga ni Slovenca in sindikata, ki mu ne bi iz srca zaploskal in dejal: »Ti si car!«

Opravljena javna obravnava na Ustavnem sodišču RS

2011-02-15T17:53:00.000+01:00

Kot je znano je Državni zbor RS Ustavnemu sodišču RS poslal zahtevo, da naj odloči, ali dovoli referendum o sprejeti pokojninski reformi. Državni zbor namreč predlaga zavrnitev možnosti referendumskega glasovanja o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ker naj bi s tem, po njegovem mnenju, v državi nastale protiustavne posledice. Ustavno sodišče se je o tem vprašanju odločilo razpisati javno obravnavo, ki je bila opravljena danes. Udeleženca javne obravnave sta bila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in državni zbor, ustavno sodišče pa je poleg njiju povabilo tudi Vlado RS in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej tri strani, ki referendumu nasprotujejo, in ZSSS, ki predlaga referendum in smo zanj že zbrali preko 40 tisoč zakonsko zahtevanih podpisov, overjenih na upravnih enotah.

Na današnji javni obravnavi smo s strani državnega zbora (Miran Potrč), vlade (ministra Svetlik in Gaspari) ter direktorja zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko slišali že znane besede, da je sprejeta reforma edina možna in prava reforma, ki bo rešila Slovenijo, saj bi po njihovem z njeno neuveljavitvijo prišlo do velikih problemov v javnih financah države. O tem, da so javne finance v slabem stanju zaradi sive ekonomije, gospodarskega kriminala, slabega pobiranja davkov, financiranja bank, ki so izčrpane zaradi kreditiranja tajkunskih prevzemov podjetij, predragega nakupa patrij in podobnih vzrokov, predstavniki teh inštitucij niso govorili. Njih ne zanimajo razmere, v katerih delajo delavke in delavci v industriji in storitvenih dejavnostih, in sporočila delodajalcev, da nimajo delovnih mest za starejše delavce, oni verjamejo ekonomskim projekcijam za leta 2020 oz. 2040, ki so jih naredili tisti ekonomisti, ki pred tremi leti niso znali napovedati ekonomske krize, ki se je zgodila le nekaj mesecev kasneje. Naša delegacija, v kateri je bil tudi dr. Bojan Bugarič, je izpostavila pravne argumente proti prepovedi, da bi ljudje odločali o tako pomembnem vprašanju kot je pokojninska reforma, opozorili smo na razmere na trgu dela, problematiko nezaposlenosti mladih, ki jo podaljšanje pokojninske dobe starejših le še poslabšuje, zdravstveno stanje starejših delavk in delavcev in ostale naše argumente proti sprejeti pokojninske reforme, predvsem pa argumente proti temu, da bi ljudem, ki imajo po ustavi oblast v tej državi, prepovedali odločanje na referendumu. Vendar za predlagatelje prepovedi izvedbe referenduma, za katero so v državnem zboru poleg poslank in poslancev SD, LDS in ZARES, glasovali tudi poslanci ljudske stranke, to niso bistvena vprašanja, za njih je pomembno predvsem to, da se ljudem odvzame pravica glasovanja na referendumu.

Sedaj moramo počakati na odločitev ustavnega sodišča, ki jo lahko pričakujemo prihodnji teden. V primeru, če bo ustavno sodišče razsodilo v korist ljudstva, bomo v ZSSS še nekaj dni nadaljevali z zbiranjem podpisov (vsi do sedaj oddani podpisi podpore niso prispeli na sedež ZSSS) in jih nato predali državnemu zboru, ki bo moral razpisati referendum. V primeru, da bo ustavno sodišče odločilo v korist politike, bo sklicana izredna nujna seja Predsedstva ZSSS, ki ga sestavljajo predsedniki vseh sindikatov, članov ZSSS ter predsednik in sekretar ZSSS, na kateri bodo njegovi člani odločali o naših nadaljnjih aktivnostih, ki jih bomo izvajali s ciljem, da v Sloveniji vrnemo oblast ljudem.

Izjava za javnost glede Zakona o malem delu - odziv

2011-02-11T15:29:00.000+01:00

Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so se danes pridružili Študentski organizaciji Slovenije ob oddaji več kot 47.000 podpisov za referendum proti Zakonu o malem delu. ZSSS se je aktivno pridružila zbiranju podpisov za referendum proti malemu delu, ker že ves čas opozarja na izjemno negativne posledice na trg dela, ki jih ta zakon prinaša, začenši z erozijo rednih delovnih razmerij, na kar opozarja vse večji del pravne stroke in ukinjanja delavskih pravic.

Na žalost ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) vso to opozarjanje ne le zavestno ignorira, ampak se ob njih celo spreneveda, zato je prav MDDSZ in njegovo slepo vztrajanje na osnovnih stališčih, pobudnik referenduma o malem delu.

V ZSSS smo ob tem ogorčeni nad današnjo izjavo g. Kotolenka,namestnika generalne direktorice direktorata za trga dela in zaposlovanje pri MDDSZ, ki je med drugim dejal, da je malo delo za delodajalce dražje. Takšna izjava namestnika generalne direktorice je v direktnem nasprotju z zapisom MDDSZ, ki izhaja iz uvodnika k predlogu Zakona o malem delu z dne 11.06.2010 in iz katerega jasno in nedvoumno izhaja, da je (citat): »Prednost malega dela, v primerjavi z delovnim razmerjem, je še vedno v nižji obremenitvi (8,7 % manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja) in v večji fleksibilnosti (sistem napotnic), prav tako malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ipd.« Skratka, odrekanje in zmanjševanje pravic delavcev se razume kot »konkurenčna prednost«.

Tako je več kot očitno, da je izjava namestnika generalne direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanje pri MDDSZ neresnična in zavajajoča. Malo delo, v predlagani obliki, je za delodajalce bistveno cenejše kot redno delovno razmerje, malim delavcem prinaša bistveno manj pravic kot jih danes uživajo redno zaposleni. To pa je tudi eden izmed razlogov zakaj smo v ZSSS prepričani, da malo delo pomeni ukinjanje delovnih mest in neposreden pritisk na sedanje pravice delavcev. Pri izbiri delavca bo delodajalec vsekakor pač izbral tistega, ki je zanj cenejši. Prav tako pa tudi ne bo pomenil prehoda v redno zaposlitev.

Mednarodna konferenca o malem delu, katero je v začetku septembra 2010 organizirala ZSSS in na katero se v izjavi tudi sklicuje g. Kotolenko, pa je med drugim jasno pokazala, da malo delo, predvsem zaradi manjših pravic, predstavlja bazen »zaposlenih revnih«, ki so dodatno osiromašeni za večji del pravic iz rednega delovnega razmerja. S tem pa se bo povečal pritisk na ostale socialne blagajne.

Ali kakor je povedal predstavnik nemške sindikalne centrale DGB Johaness Jakob na mednarodnem posvetu o malem delu: Ko je narobe zastavljena pot izbrana, jo je zelo težko zapustiti. In ta pot je nedvomno napačna!

Andrej Zorko, univ.dipl.prav.
Izvršni sekretar ZSSS

Podpisi ZMD in ustavna presoja referenduma ZPIZ-2

2011-02-11T15:27:00.000+01:00

1.

Danes smo skupaj z organizacijami študentov Državnemu zboru predali zbrane podpise za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so se takoj po predanih podpisih odzvali s tiskovno konferenco, kjer so poleg že zlajnanih zgodb o študentskih servisih izrekli tudi debelo laž in sicer, da so tuji strokovnjaki na mednarodni konferenci o malem delu, ki jo je lansko leto v Ljubljani organizirala ZSSS, ocenili naš zakon o malem delu kot pot v pravo smer. Ocene tujih strokovnjakov so bile prav nasprotne, zakon so ocenili kot veliko nevarnost za ukinjanje rednih delovnih mest in povečevanje revščine, kar bodo še najbolj občutile ženske. Vendar, ko zmanjka argumentov, se soočimo tudi z lažmi politikov in njihovih najbližjih sodelavcev. Zato bo referendumska kampanja o Zakonu o malem delu zahtevna, ostra in očitno tudi podla. Kot je znano, je v parlamentarnem postopku že sprememba Zakona o volilni in referendumski kampanji, kjer si bo Vlada izborila več davkoplačevalskega denarja za svojo kampanjo na referendumih, na katerih želi premagati tiste, ki ji te davke plačujejo.

2.

Ustavno sodišče je za torek, 15.2.1011, sklicalo javno obravnavo zahteve Državnega Zbora o tem, če bi referendumska zavrnitev sprejete pokojninske reforme povzročila protiustavne posledice, kot trdi Vlada RS. Čeprav sta uradna udeleženca v tem postopku le Državni zbor in ZSSS, se je ustavno sodišče odločilo, da na javno obravnavo povabi tudi Vlado RS in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter vsakemu od teh štirih vabljenih dodeli pravico, da poda svoje argumente v 15-tih minutah. To seveda pomeni, da bodo nasprotniki referenduma imeli na razpolago 45 minut, predlagatelji pa 15 minut nastopa pred ustavnimi sodniki in mediji. Ustavno sodišče smo obvestili, da se nam to ne zdi enakopravna obravnava predlagateljev in nasprotnikov referenduma oz. udeležencev javne obravnave, vendar so nas v odgovoru poučili, da je neobičajno, da bi jih mi poučevali o tem, kako naj vodijo postopek. Kdaj bo znan odločite Ustavnega sodišča o tem, če bo dovolilo ljudem, da odločijo o nepravični pokojninski reformi, še ni znano. V ZSSS je dogovorjeno, da bomo v primeru, če Ustavno sodišče ne bo dovolilo odločanja ljudem in prepovedalo referendum, še isti dan, ko bo sporočena takšna odločitev, sklicali izredno sejo predsedstva ZSSS, kjer bomo sprejeli odločitve o aktivnostih, ki jih bomo izvajali za dosego cilja, da bodo v Sloveniji oblast spet imeli ljudje. Tako namreč piše v slovenski ustavi.

Prilagamo vam prispevka dveh doktorjev pravnih znanosti (dr.Letnar-Černič, dr. Bugarič) o tem vprašanju. Eden izmed njiju (dr. Bugarič) bo tudi v sestavi naše ekipe, ki bo ustavnemu sodišču predstavila argumente za izvedbo referenduma.

Milan Utroša

sekretar ZSSS

ZSSS podala odgovor Ustavnemu sodišču RS

2011-02-01T16:47:00.002+01:00

ZSSS je včeraj Ustavnemu sodišču RS posredovala odgovor na zahtevo Državnega zbora RS, s katerim je ta zahteval presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) na referendumu. Naj spomnimo:

Zbiranje podpisov podpor za razpis zakonodajnega referenduma je trajalo od 6. 1. 2011 do 12. 1. 2011, ko se je zbiranje zaradi vložitve prej omenjene zahteve prekinilo. Vse do prekinitve (t. j. v petih delovnih dneh!) je svoj podpis oddalo 42.294 volivk in volivcev, ki so s tem tudi jasno pokazali, da želijo o tako pomembni zadevi, kot je pokojninska reforma, odločati sami in da poslanci Državnega zbora RS z izvolitvijo nimajo absolutnega mandata za sprejemanje vseh odločitev. Sploh pa ne tistih, ki ne upoštevajo dejanskih razmer na trgu dela, ogromnega števila brezposelnih, pogojev, v katerih se delo opravlja, zdravja delavk in delavcev,…. ter da nimajo mandata za sprejemanje odločitev, ki so v škodo ljudem. Še nikoli se v tako kratkem času ni zbralo toliko podpisov.

V odgovoru na zahtevo Državnega zbora RS smo v ZSSS poudarili, da ima zahteva za razpis referenduma več kot 40.000 volivk in volivcev večjo težo kot pa zahteva, ki jo vloži zgolj 30 poslancev Državnega zbora RS ali pa Državni svet RS. Navsezadnje ima po določbi 3. člena Ustave RS v tej državi oblast ljudstvo in odrekanje pravici do referenduma o tako pomembnem vprašanju, kot je pokojninska reforma, bi hkrati pomenilo negiranje tega dejstva. Hkrati pa prepoved referenduma pomeni negiranje pravice do neposrednega izvrševanja oblasti, ki je ljudem prav tako priznana z Ustavo RS.

Izpostavili smo vprašanje ustavnosti določbe zakona, na podlagi katerega je Državni zbor RS vložil zahtevo za presojo ustavnosti posledic ter ponovno poudarili, da je pokojninska reforma bila sprejeta brez socialnega dialoga. Čas, namenjen strokovnemu dialogu, je bil čas zavračanja predlogov, čas za usklajeni dogovor pa je zamenjal čas demonstracije moči Vlade RS in Državnega zbora RS.

Poudarili smo negativne učinke pokojninske reforme tako na zaposlovanje mladih (ti se bodo zaradi sprejete reforme zaposlovali še kasneje), na veliko brezposelnost starejših, na težke pogoje dela in na zdravje delavk in delavcev.

Poudarili smo tudi, da sprejeta pokojninska reforma pomeni dodatno obremenitev ostalih socialnih blagajn (npr. zdravstvene), kar se bo prav tako odražalo v državnem proračunu, ter da je dejansko upokojitveno starost potrebno dvigniti s spodbudami in drugimi ukrepi, ki so ljudem prijazni in ki upoštevajo dejansko stanje tako v državi kot tudi na trgu dela. Ljudje niso številke in pokojninska reforma mora biti v prvi vrsti namenjena ljudem in ne raznim računovodskim operacijam in bonitetnim ocenam Slovenije, ki jih podajajo razne bonitetne hiše. Sploh pa vsebina pokojninske reforme ne sme biti rezultat dane obljube predsednika Vlade RS v Bruslju.

Pravilnejša pot je v izboljševanju pogojev dela, poudarku na zdravju in varstvu pri delu, zaposlovanju mladih, dvigu oziroma vsaj izenačitvi prispevne stopnje delodajalcev, spodbudah za zaposlovanje starejših,….

Ustavno sodišče RS ima sedaj do 11. 2. 2011 čas, da odloči o zahtevi Državnega zbora RS. Lahko se sicer zgodi, da bo sodišče odločalo dlje časa, vendar pa v ZSSS upamo, da bo Ustavno sodišče RS odločalo neodvisno, nepristransko in po pravu. Da bo upoštevalo temeljne vrednote demokracije (kamor pravica do referenduma nedvomno spada) ter da ne bo postalo politični zaveznik ali branitelj vladajoče opcije. V primeru, da bi Ustavno sodišče RS zahtevi Državnega zbora RS ugodilo in prepovedalo referendum, bi to namreč pomenilo, da državljani te države več nimamo vpliva na delo poslancev in da je njihova oblast (v času mandata) nedotakljiva in absolutna. To pa hkrati tudi pomeni dokončni konec demokracije in konec ustavnosti ter pokop vladavine prava v Sloveniji. Ustavno sodišče RS pa bi postalo Politično sodišče RS. Celoten odgovor ZSSS ustavnemu sodišču je dosegljiv na spletni strani http://www.zsss.si/ .

Andrej Zorko

izvršni sekretar ZSSS

DEJSTVA O (MENEDŽERSKIH) PREVZEMIH PODJETIJ PRIMER: SLOVENIJA

2011-01-31T13:24:00.000+01:00

DEJSTVO ŠT. 1: BANČNE GARANCIJE

1998 – 2010:

215

VLOG ZA DOVOLJENJE ZA PREVZEM

Od skupaj 215 prevzemov, ki so se izvajali v omenjenem obdobju, je bančne garancije priložilo 197 prevzemnikov.

Vir: atvp

DEJSTVO ŠT 2: INTENZIVNOST PREVZEMOV PODJETIJ

DEJSTVO ŠT 3:VIŠINA BANČNIH GARANCIJ

5,559.625.729,42 EUR

VIŠINA BANČNIH GARANCIJ, KI SO JIH BANKE V SLOVENIJI MED LETI 1998 IN

2O10 IZDALE ZA PREVZEME PODJETIJ

1,284.434.765 €

VIŠINA BANČNIH GARANCIJ, KI SO JIH BANKE V SLOVENIJI IZDALE ZGOLJ V LETU 2007 ZA PREVZEM PODJETIJ

Vir: ATVP

DEJSTVO ŠT. 4: NLB * IZDATNO KREDITIRA MENEDŽERSKE PREVZEME PODJETIJ

DEJSTVO ŠT. 5: KATASTROFALNI UČINKI PREVZEMOV
Med letoma 2006 in 2009 se je dolg podjetij, v katerih je bil izveden menedžerski odkup, zvišal za
skoraj tri četrtine, leta 2008 jim je dobiček padel za 99 odstotkov, lani pa so poslovala z izgubo.

(Dr. Prašnikar, december 2010)

PRIMER ŠT. 1:

PREVZEM PIVOVARNE LAŠKO d.d. s strani INFOND holdinga, finančne družbe d.d.; CPM, d.d. FIDINE d.d. ter

KOTO

Bančna garancija: 447.705.512 €.

Osnovno ozadje: Boško Šrot in njegova žena Anica Aužner Šrot prek podjetja Atka-Prima za 16.000 evrov odkupita podjetje Kolonel, ki je nekaj dni pred tem objavila prevzem družbe Center Naložbe, poznejše največje lastnice Infond Holding in posledično Pivovarne Laško.

Sedanje stanje: 28.12. 2009: Mariborsko okrožno sodišče je uvedlo stečajni postopek nad finančno družbo Infond Holding, katere lastnik je nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot.

13.8. 2010: Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo stečajni postopek nad družbo Center Naložbe

Avgust 2010: obtožnica proti Bošku Šrotu, ki naj bi družbam skupine Pivovarna Laško naročal izplačila posojil Centru Naložbe in Infondu Holdingu, ki posojil nista nikoli vrnila. Oškodovanje je bilo ocenjeno na okoli 109 milijonov €.

PRIMER ŠT. 2

Prevzem MERKUR-ja s strani MERFIN, Bančna garancija: 114.271.560 €

Osnovno ozadje: Kordež je menedžerski odkup izpeljan konec leta 2007 prek podjetja Merfin, ki so ga v ta namen ustanovili Merkurjevi menedžerji, in s pomočjo nekaj večjih solastnikov (med drugimi Save, Banke Koper). Menedžerji so za odkup pri bankah najeli skupaj za okoli 350 milijonov evrov posojil.

Sedanje stanje: je pospešila razpad menedžerskega prevzema.

Po (ponovljeni) reviziji se je pokazalo, da je Merkurju ostalo 750 milijonov dolgov in skoraj nič premoženja. Postal je insolventen. Škodo, ki jo je Merkurju s svojim ravnanjem menda naredila prejšnja uprava s Kordežem na čelu, pa ocenjujejo na približno 180 milijonov evrov.

DEJSTVO ŠT. 6: BANČNI DOLG JE POSTAL JAVNI DOLG

Po podatkih Banke Slovenije (Bilten BS, december 2009) se je vrednost depozitov države pri bankah začela hitro poviševati od konca leta 2008. Analiza zadolževanja države in podeljevanja državnih poroštev v letu 2009 pokaže, da se je država lani neto zadolžila v vrednosti 4,1 milijarde evrov zaradi financiranja rekordnega javnofinančnega primanjkljaja v vrednosti 1,5 milijarde evrov. Preostalo neto zadolževanje za 2,6 milijarde evrov je država položila kot depozit pri bankah. Hkrati je lani povečala državna poroštva za 2,2 milijarde evrov, od česar je šlo za državna poroštva bankam dve milijardi evrov. (Kovač, 2010)

DEJSTVO ŠT. 7: KJE SO REGULATORJI?

Izvirni greh menedžerskih prevzemov je neukrepanje Banke Slovenije.

(Damijan Žugelj, direktor ATVP, 8.12. 2010)

Nikoli ni bila narejena vsebinska presoja posledic prevzemne zakonodaje.

(Marko Kranjec, guverner BS, 25.1. 2010)

DEJSTVO ŠT. 8: ZASLEPLJENOST

Ogromne napake v finančni regulaciji in nadzoru so se izkazale kot uničujoče za stabilnost nacionalnega finančnega trga. Varovalke niso bile na svojih mestih, v nezanemarljivem deležu zaradi vere v samoregulativno naravo trga in zmožnost finančnega sistema,da učinkovito menedžerira kakršnekoli napake.

Napake bonitetnih agencij so bile glavni vzvod finančnega uničenja. Tri glavne bonitetne agencije so bile glavni spodbujevalci finančnega zloma.

(KONČNO POROČILO O VZROKIH FINANČNE KRIZE; FEDERALNA PREISKOVALNA KOMISIJA ZA FINANČNO

KRIZO, 27.1. 2011: http://c0182732.cdn1.cloudfiles.rackspacecloud.com/fcic_final_report_full.pdf )

_________________________________________________________________________

Tukaj gre za zelo senzibilne stvari, ki lahko vplivajo tudi na pogled bonitetnih hiš na naš denarni trg.

(Predsednik vlade ob odgovoru na novinarsko vprašanje o konfliktu med vodstvom ATVP in BS; novinarska konferenca po seji Vlade RS, 27.1 2011)

ZAHTEVA ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV (ZSSS) ZA DVIG MINIMALNE PLAČE

2011-01-28T15:30:00.002+01:00

Vsi najpomembnejši mednarodni dokumenti s področja človekovih pravic kot eno izmed temeljnih socialnih pravic vključujejo tudi pravico do primerne minimalne plače, ki omogoča dostojno življenje. V Sloveniji minimalna plača ne predstavlja dostojnega plačnega dna in ne omogoča preživetja ne posamezniku, še manj pa njegovi družini.

Letošnje povečanje minimalne plače iz 734,15 EUR bruto na 748,10 EUR bruto ni bilo zadostno, zaradi česar minimalna plača ne pokriva življenjskih stroškov in ne omogoča dostojnega življenja. Zaradi izrednega dviga cen hrane in stalnega povečevanja cen energije je več kot 44.000 zaposlenih soočenih s tveganjem revščine.

Ljudje, ki prejemajo nizke dohodke večino le-teh porabijo za nakup hrane, oblačil in obutve ter plačilo položnic. Zavedati se je potrebno, da so se cene teh najpomembnejših artiklov in storitev v obdobju enega leta zelo povišale. Tako so se na primer cene sadja povišale za 8,1 %, cene zelenjave za 17,1 %, cene komunalnih storitev za 6,5 %, cene odvoza smeti za 20,0 %, cene goriva in energije za 12,2 %, cene plina za 19,1 %, tekoča goriva za 28,0 %, cene zobozdravstvenih storitev za 12,2 %. V našteta povišanja cen pa še niso vključene podražitve prehrambnih artiklov iz letošnjega leta (dvig cen: kruha za 12 %, mlečnih izdelkov za 6 %, mesa do 10 %).

Ob vseh podražitvah v zadnjem mesecu in izredno nizki uskladitvi minimalne plače je trenutno določena neto minimalna plača v višini 572 € prenizka, saj je kar za 21 € nižja od praga tveganja revščine določenega za leto 2009, ki znaša 593 EUR. Zaradi tega ne predstavlja zadostnih sredstev za preživetje.

Zato ZSSS poziva Vlado RS, da ponovno uskladi minimalno plačo s pragom tveganja revščine in jo poveča na 821 EUR bruto (oziroma 593 EUR neto).

mag. Dušan Semolič,

predsednik ZSSS

Obvestilo za javnost - zbrani podpisi za referendum

2011-01-13T09:54:00.002+01:00

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije z zadovoljstvom ugotavljamo, da je od prejšnjega četrtka pa do včeraj zvečer, ko je bilo zaradi sklepa državnega zbora zbiranje podpisov ustavljeno, svoj podpis v podporo naknadnemu zakonodajnemu referendumu proti nepravični pokojninski reformi v samo petih dneh oddalo več kot 42.000 slovenskih državljank in državljanov. To kaže na velik interes ljudi, da se o nepravični pokojninski reformi glasuje na referendumu, zato bomo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije tudi po sprejemu odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije z zbiranjem podpisov nadaljevali in omogočili podpisovanje podpore tudi drugim državljankam in državljanom, ki svojega podpisa zaradi odločitve državnega zbora niso mogli oddati.

Vsem državljankam in državljanom se za oddane podpise v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije iskreno zahvaljujemo!

Prekinitev zbiranja podpisov za ZPIZ-2

2011-01-13T06:04:00.000+01:00

S priloženim dopisom smo danes bili obveščeni o prekinitvi zbiranja podpisov za referendum za ZPIZ, ki nastopi jutri, 13.1.2011, in traja do odločitve ustavnega sodišča. Jutri bomo prejeli uradni podatek o številu oddanih podpor, ocenjujem pa, da smo danes prebili številko 40.000 pri obeh referendumih. Vendar, kot rečeno, dokončen podatek dobimo jutri. To pa seveda še ne pomeni, da imamo zbranih tudi toliko overjenih podpor, pa še med temi je kar nekaj napačno izpolnjenih in obstaja možnost, da bodo v postopku preverjanja izločene. Zato bomo takoj po odločitvi ustavnega sodišča (predvidevam, da pozitivni za nas) nadaljevali zbiranjem podpisov, saj jih v izogib kakšnim presenečenjem moramo zbrati najmanj 50.000.

Že v tej fazi gre zahvala za odlično opravljeno delo kolegicam in kolegom iz območnih organizacij, zaposlenim na Zvezi ter sodelavkam in sodelavcem na tistih nekaterih sindikatih dejavnosti, ki so nam priskočili na pomoč pri delu na stojnicah v teh dneh. V skladu z našimi napovedmi smo 40.000 podpisov zbrali v enem tednu, kar je slovenski rekord na tem področju.

Zato čestitke vsem in pogumno v drugo fazo zbiranja podpisov. Vsekakor je v našem interesu, da zberemo v naslednjih dneh še nekaj podpisov za ZMD in s tem omogočimo, da tudi ta protidelavski zakon zrušimo na referendumu.

Čestitke vsem, to je naš skupen uspeh.

Milan Utroša
sekretar ZSSS

JAVNI PROTEST ZOPER RAVNANJE MINISTRICE ZA JAVNO UPRAVO

2011-01-07T15:52:00.000+01:00

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ostro protestiramo proti ravnanju Ministrice za javno upravo Irme Pavlinič – Krebs in s tem Vlade RS, ki je na naš predlog, da bi zaradi velikega interesa državljank in državljanov za podpisovanje naše pobude za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma proti nepravični pokojninski reformi upravne enote delale tudi ob sobotah, odgovorila negativno, ker ni zaznala povečanega interesa ljudi za podpisovanje podpore.

Ministrico za javno upravo obveščamo, da danes, 7. januarja 2011, več tisoč državljank in državljanov v Sloveniji ni moglo oddati svojih podpisov v podporo referendumu, ker so upravne enote delale le do 13. ure. Kljub velikemu interesu ljudi, da bi to storili v soboto, saj se med tednom njihov delovni čas pokriva s poslovnim časom upravnih enot, tega jutri prav tako ne bodo mogli storiti, ker na ministrstvu očitno niso zaznali njihove želje in potrebe, da izrazijo svojo demokratično pravico.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije sporočamo ministrici in vladi, da med državljankami in državljani obstaja izrazito povečan interes za podpisovanje podpor za razpis referenduma, bojimo pa se, da ministrstvo ne dela več v javnem interesu ampak v interesu aktualne oblasti, ki hoče na vsak način in z vsemi sredstvi preprečiti referendumsko odločanje ljudi.

VLADA S SVOJO NEODZIVNOSTJO IN SPREMEMBAMI POSTOPKA ODDAJE E-PODPISOV SABOTIRA LASTNE VOLIVCE

2011-01-06T11:14:00.000+01:00

Včeraj smo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) prejeli negativni odgovor ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs na naš poziv, da bi bile upravne enote in njihove organizacijske enote v času zbiranja podpor zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) odprte tudi ob sobotah.

A to še ni vse -še isti dan smo namreč ugotovili, da so na E-upravi en dan pred pričetkom zbiranja podpisov za referendum proti ZPIZ-2 in tretji dan zbiranja podpisov za referendum proti malemu delu spremenili postopek oddaje e-podpisov. In to ne v smeri poenostavitve, temveč še večje zapletenosti postopka! Medtem pa je danes zjutraj E-uprava ponovno spremenila postopek oddaje e-podpisa in sicer nazaj na izvirni postopek, kar seveda pomeni popolno zavajanje in manipuliranje s celotno javnostjo. Samo ugibamo lahko, koliko volivcev je E-uprava s temi dejanji odvrnila od oddaje njihovega e-podpisa, kar je nepopravljiv škandal.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije v imenu svojega celotnega članstva najostreje obsoja takšno sabotiranje volje volivcev s strani predstavnikov vlade. Vlada, ki namerno odreka glas lastnim volivcem, ker jo je strah njihove pravice do lastnega stališča, je nič drugega kot vlada, ki sama sebi odreka vso legitimnost.

Ministričino zavrnitev si lahko preberete TUKAJ

Nenadno in nenapovedano spremembo postopka oddaje e- podpisov si lahko ogledate na spletni strani http://e-podpis.si/

Vlada se boji volivcev

2011-01-05T20:45:00.000+01:00

Predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič je takoj po objavi datuma za pričetek zbiranja podpisov za podporo razpisu referenduma proti nepravični pokojninski reformi na ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič-Krebs naslovil vlogo, v kateri jo je v imenu ZSSS zaprosil, da bi upravne enote, v času zbiranja podpisov bile odprte tudi kakšno od sobot. Veljavna uredba vlade namreč to omogoča, »če nastopi povečan interes uporabnikov za opravo določenih storitev«. Sindikalni zaupniki so nas te dni opozarjali na to, da bi mnogi delavci želeli oddati svoj podpis, vendar se njihov delovni čas pokriva s poslovnim časom upravnih enot, zato jim je to skoraj onemogočeno. Danes smo prejeli negativen odgovor ministrice, v katerem med ostalim ugotavlja, »da je rok za zbiranje podpisov dovolj dolg, da omogoča vsakemu posamezniku, ki želi oddati podporo, da to brez večjih težav tudi stori«.

Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da je vlada 14. 1. 2010, na dan, ko je bil v državnem zboru sprejet nov pokojninski zakon, odpravila delo na upravnih enotah vsako prvo soboto v mesecu, ta sprememba pa je začelja veljati s 1. 1. 2011. Res je, da je naš Sindikat državnih organov odpravo vseh prvih delovnih sobot na upravnih enotah zahteval že pred časom, uslišan pa je bil prav sedaj, ko potreba po tem delu izjemoma dejansko obstaja. Nekateri vodje upravnih enot so naše predstavnike iz območnih organizacij sicer pred odločitvijo ministrice obvestili, da ni nobenega problema glede tega in bodo njihove upravne enote delale, saj želijo ljudem omogočiti, da oddajo svojo podporo, kar je njihova ustavna pravica. Vsekakor je tudi ta ministričina zavrnitev le še nova potrditev dejstva, da se ta vlada boji volivcev, zato jim otežuje podpisovanje podpore za razpis referenduma, čeprav to omogoča njena uredba. Ministričino zavrnitev si lahko preberete TUKAJ. V ZSSS smo prepričani, da bomo kljub takšnemu »razumevanju« potreb volivcev uspeli zbrati 40.000 podpisov za razpis referenduma, zato vas vabim, da svoj podpis na upravni enoti ali krajevnem uradu oddate do ponedeljka, če vam to čas omogoča. Že naslednji teden nam želijo poslanke in poslanci zbiranje podpisov prekiniti s sklepom o ustavni presoji tega referenduma. Morda pa bo vlada, ki se tako jezi na sindikate, zaznala, da ji pokojninske reforme na referendumu ne bomo zrušili sindikati, temveč ljudje, ki bodo dali podpise za referendum in glasove proti nepravični pokojninski reformi na referendumu. Sindikati bomo s svojo aktivnostjo volivcem to odločanje le omogočili.

Se vidimo na upravni enoti ali krajevnem uradu, podpis podpore lahko oddate kjerkoli, ne glede na to, kje imate stalno bivališče.

Milan Utroša, sekretar ZSSS

ODGOVOR MINISTRICE ZA JAVNO UPRAVO NA VLOGO O DELU UPRAVNIH ENOT OB SOBOTAH

2011-01-05T16:45:00.000+01:00

Predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič je na ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič-Krebs naslovil vlogo, v kateri jo je v imenu ZSSS zaprosil, da bi upravne enote, v času zbiranja podpisov za referendum o ZPIZ bile odprte tudi kakšno od sobot. Danes smo prejeli negativen odgovor, ki vam ga prilagam. Čeprav so na dosedanjih posvetih z zaupniki na terenu le-ti opozarjali na problem, ker se velikemu številu delavcev njihov delovni čas pokriva s poslovnim časom upravnih enot, ministrica v odgovoru med ostalim tudi ugotavlja, »da je rok za zbiranje podpisov dovolj dolg, da omogoča vsakemu posamezniku, ki želi oddati podporo, da to brez večjih težav tudi stori«.

Tudi ta odgovor je potrditev dejstva, da se ta vlada boji volivcev, zato jim otežuje podpisovanje podpore za razpis referenduma, čeprav to omogoča njena uredba.

TRDITVE IN DEJSTVA O MALEM DELU

2011-01-05T14:24:00.000+01:00

Ker se s strani najvišjih predstavnikov Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve redno prihajajo zavajajoče trditve v zvezi z Zakonom o malem delu, smo na Zvezi svobodnih sindikatov pripravili kratek pregled trditev MDDSZ glede zakona o malem delu in nasproti njim postavljenim trdnim dejstvom.

Namen tega dokumenta je oblikovati zrelo in konstruktivno debato okoli zakona o malemu delu, ki je preprosto preveč pomemben dokument, da bi ga prepuščali populističnim prijemom.

Več o resnični zgodbi o malem delu na: www.zsss.si

ZBERIMO PODPISE PROTI NEPRAVIČNI POKOJNINSKI REFORMI IN ZAKONU O MALEM DELU

2011-01-03T11:54:00.001+01:00

Začetek novega leta pomeni tudi začetek aktivnosti, s katerimi bomo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije na dveh referendumih branili socialno državo Slovenijo. Ker vlada in poslanke ter poslanci v državnem zboru niso bili pripravljeni sprejeti vsaj nekaterih naših temeljnih zahtev glede zakona o malem delu in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je naša dolžnost omogočiti slovenskim volivcem, da o teh, za večino državljanov neprijaznih zakonih, odločijo na referendumu. Za to pa je treba najprej zbrati 40.000 podpisov volivcev, ki se na posebnem obrazcu oddajo na upravnih enotah ali krajevnih uradih. Za zakon o malem delu se podpisi pričenjajo zbirati 3. januarja 2011, za zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa 6. januarja 2011. Zato je smiselno oba podpisa oddati hkrati, če vam čas dopušča, že 6. ali 7. januarja 2011.

Spodaj lahko snamete dva obrazca, ki ju volivec podpiše za podporo za razpis referenduma o obeh zakonih. Predlagamo vam, da obrazca natisnete ali kopirate tudi za svoje sodelavce, sorodnike in znance, ki podpirajo naše zahteve za razpis referendumov za ta dva zakona in tudi njih povabite k oddaji podpisa podpore. V obrazcu je treba vpisati le še osebne podatke podpisnika in nato na upravni enoti ali krajevnem uradu pred uradno osebo obrazec še podpisati. Uradna oseba nato obrazec overi z žigom in podpisom in ga vrne podpisniku. Oba podpisana in overjena obrazca lahko oddate na stojnici, ki bo pred upravno enoto, če je ne bo, pa svojemu sindikalnemu zaupniku ali na sedež območne organizacije ZSSS, lahko pa ju tudi pošljete na naslov: ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana. Vsi, ki imate katerega od certifikatov (digitalno spletno potrdilo), pa lahko svoj podpis oddate tudi po elektronski poti preko portala e-uprava. Vse informacije (vključno s poslovnim časom upravnih enot in krajevnih uradov) in navodila v zvezi z obema referendumoma se nahajajo na naši spletni strani http://www.zsss.si/. Zelo pomembno je, da overjene obrazce na ZSSS prejmemo čim prej.

K podpisu obeh zahtev za razpis referenduma vabimo vse, ki:

- se ne strinjate, da je v Sloveniji uzakonjeno delovno razmerje, ki ne zagotavlja nadomestila za bolniško, regresa za malico in letni dopust, plačanega odmora za malico, odpravnin, odpovednih rokov…..,

- ne boste zmogli delati do 65-tega leta svoje starosti ali ne boste dosegli 43 (moški) oz. 41 (ženske) let pokojninske dobe,

- se ne strinjate, da bodo upokojenci z nizkimi pokojninami morali prositi za socialno pomoč in zanjo na državo prenesti svoje premoženje,

- obsojate dejstvo, da vlada ne želi več iz proračuna sofinancirati pokojninske blagajne, denar iz naših davkov pa namenja za pomoč bankam, ki so oropane zaradi kreditiranja tajkunskih prevzemov podjetij,

- se strinjate, da je pokojninska reforma lahko veliko bolj pravična od te, ki jo je sprejel državni zbor.

Ker se vlada boji volivk in volivcev, bo že naslednji teden preko sklepa državnega zbora z zahtevo ustavne presoje poskušala prekiniti zbiranje podpisov podpore za razpis referenduma o nepravični pokojninski reformi.

Zato je najbolje, da svoj podpis oddamo že ta četrtek ali petek. Če smo lahko namesto prvih 2.500 podpisov le v nekaj urah zbrali več kot 22.000 podpisov, jih lahko veliko zberemo tudi v prvih dneh tokratnega zbiranja, še preden bodo zbiranje prekinili. V slovenski ustavi namreč piše, da je Slovenija pravna in socialna država, v kateri ima oblast ljudstvo. Tokrat so te ustavne določbe na hudi preizkušnji, njihovo nadaljnjo veljavo lahko zagotovimo tudi z uspešno izvedenim referendum.

OBRAZEC ZMD

OBRAZEC ZPIZ-2

Milan Utroša, sekretar ZSSS

...zbiramo podpise....

2010-12-29T13:21:00.000+01:00

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije med 3.1. 2011 in 6.2. 2011 zbira podpise podpore državljank in državljanov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o malem delu, ki v tukajšnji prostor vpeljuje novo obliko negotovega in družbeno škodljivega dela.

V ta namen smo na posebnem delu naše spletne strani, v rubriki Aktualno, pripravili informativno gradivo, plakate in letake, pa tudi vsebinsko bogato gradivo o malem delu, njegovih negativnih učinkih in posledicah, o izkušnjah malega dela v tujini.

Objavili smo tudi argumente, zaradi katerih smo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije prepričani, da je treba uveljavitev malega dela preprečiti na referendumu.

Najdete pa lahko tudi informacije o tem, kje in kako se bodo zbirali podpisi podpore ter navodila za elektronsko izražanje podpore.

Gradivo, pripravljeno za referendum o zakonu o malem delu, si lahko ogledate TU.

SKUPAJ V BOJ ! ....malo delo.....

2010-12-27T10:49:00.000+01:00

Kakor je že znano, se začnejo podpisi za razpis referenduma proti Zakonu o malem delu zbirati 3. januarja 2011.

(OBRAZEC)

Obrazec »Podpora volivca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma proti Zakonu o malem delu«, je na voljo vsem z namenom, da ga lahko vsi s svojimi osebnimi podatki izpolnite že pred odhodom na upravno enoto (tam ga pred uradno osebo le podpišete), kar bo prispevalo k temu, da se bo postopek podpisa opravil hitreje s ciljem čim manjše gneče pred okenci.

S strani uradne osebe potrjen obrazec se MORATE ODDATI na stojnici pred upravno enoto, če te ni, pa sindikalnemu zaupniku v podjetju oz. zavodu, ta pa ga mora dostaviti na sedež območne organizacije ZSSS Podravje in Koroška. Posebej bodite pozorni na to, da se obrazec mora izpolniti s TISKANIMI ČRKAMI, saj bo v nasprotnem obrazec treba na upravni enoti ponovno izpolniti.

IZJEMNO POMEMBNO JE DEJSTVO, DA bo potrjen obrazec vrnjen volivcu, saj obrazce podpore zbira pobudnik.Potrjene obrazce je potrebno oddati na stojnici pri upravnih enotah, bodisi sindikalnim zaupnikom oziroma jih dostaviti na območno organizacijo !

Glas oz podpis je možno oddati tudi z digitalnim elektronskim potrdilom, (za tiste , ki ga imajo), zato prilagamo navodila za elektronsko oddajo glasu podpore za referendum proti ZMD preko e-uprave.

(datoteka »referendum«)

Ne pozabite, 03.januarja 2011 se začenja naš skupni boj !

Minister za delo zavrnil predlog ZSSS, da se minimalna plača dvigne na znesek praga revščine

2010-12-22T12:11:00.002+01:00

Ekonomsko socialni svet je na današnji seji, v skladu z določbami Zakona o minimalni plači obravnaval predlog ministra za delo za korekcijo višine minimalne plače. Minister za delo dr. Ivan Svetlik je predlagal povečanje minimalne plače za 1,8%, torej zgolj na podlagi podatka o rasti življenjskih stroškov. Glede na to, da Zakon o minimalni plači omogoča, da se pri spreminjanju višine minimalne plače upoštevajo tudi drugi dejavniki, smo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije predlagali, da se višina minimalne plače določi v višini s strani države objavljenega zneska meje tveganja revščine za enočlansko družino, ki je 593 EUR neto. Predlog Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je, da se minimalna plača s sedanjih neto 562 EUR dvigne na 593 EUR neto. Žal je minister predlog ZSSS, da delavci v Sloveniji ne bi prejemali plače, ki so pod pragom revščine, zavrnil in pri tem bil deležen podpore delodajalskih organizacij.

Milan UTROŠA

Sekretar ZSSS

Žaljiv minister Svetlik

2010-12-16T16:39:00.001+01:00

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo ogorčeni nad ministrom za delo dr. Ivanom Svetlikom, ki je včerajšnjih 22.176 podpisov za razpis referenduma o pokojninski reformi, ki so jih članice in člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije zbrali v rekordnem času, komentiral z besedami, »da je prepričan, da imajo na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije podpise vedno na zalogi.«

Izjava ministra Svetlika kaže na izrazito podcenjujoč odnos do ljudi in žali sindikalne zaupnike ter članice in člane Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki so včeraj dopoldne podpisovali obrazce za razpis referenduma. Vodstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije s svojim komentarjem zlonamerno obdolžuje tudi prevare kljub dejstvu, da so članice in člani ZSSS podpisovali dokument, na katerem je zapisan datum seje Državnega zbora RS, na kateri so poslanci sprejeli pokojninski zakon. Očitno je, da ga je število zbranih podpisov v zelo kratkem času tako presenetilo, da ni zmogel drugačnega komentarja od tega, da gre za prevaro.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zahtevamo, da se minister za delo dr. Ivan Svetlik zaradi svoje žaljive izjave takoj javno opraviči vsem delavkam in delavcem, ki so včeraj dopoldne podpisovali obrazce za razpis referenduma!

Mag. Dušan SEMOLIČ

Predsednik ZSSS

VELIK DAN ZA ZSSS - ZAHVALA

2010-12-15T17:06:00.000+01:00

Danes je velik dan za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. V nekaj urah smo zbrali 22.176 podpisov za referendumsko pobudo za Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je parlament sprejel včeraj. V nekaj urah smo zbrali skoraj 10 krat več podpisov, kot jih zakon določa za sedem dni. Sloveniji smo spet pokazali kar zmoremo. In zmoremo veliko, če smo enotni in če uresničujemo tisto, kar smo se dogovorili. Smo edina organizacija v Sloveniji, ki je sposobna v tako kratkem času organizirati množice, zato nismo povšeči politikom in delodajalcem. Vendar prav zato obstajamo, zato bomo tudi tokrat naredili vse, da uspemo. Z našim referendumom za pravice naših članic in članov in tistih, ki prihajajo za nami.

Zahvala gre vsem, ki ste sodelovali v današnji akciji, od sindikalnih zaupnikov v podjetjih, do sodelavk in sodelavcev v Domu sindikatov, ki so preštevali glasove, ki smo jih zbrali. Vsekakor pa se je spet pokazalo kako pomembna je naša mreža območnih organizacij ZSSS in naši sodelavci v njej, ki ste odlično izvedli akcijo, ki smo jo dogovorili skupaj. Vam gre še posebna zahvala. Vendar smo šele na začetku in če se po jutru dan pozna, ne dvomim, da bomo uspeli. Ker to znamo in zmoremo.

Hvala vam vsem.

Podpisi zbrani....gremo naprej....

2010-12-15T15:09:00.001+01:00

ZSSS je danes zbrala več kot dovolj podpisov. Vodstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je danes, ob 14.30 uri, državnemu zboru predložila več kot 2500 zakonsko zahtevanih podpisov za referendumsko pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je državni zbor sprejel včeraj.

Ko bo razpisan datum za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma, bomo ponovno državljanke in državljani morali stopiti skupaj. V spodnji razpredelnici pa si poglejte, kdaj boste izpolnili upokojitvene pogoje po novi zakonodaji:

Državni zbor je sprejel nepravično pokojninsko reformo

2010-12-14T18:30:00.004+01:00

Državni zbor je na današnji seji sprejel zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kljub nasprotovanju sindikatov so poslanci in poslanke uzakonili 43 let pokojninske dobe za moške in 41 let za ženske oz. 65 let starosti za polno pokojnino, za vsako predhodno upokojevanje bodo pokojnine bistveno nižje. Takšna odločitev poslank in poslancev je bila pričakovana in za ZSSS ne predstavlja presenečenja. Večina poslank in poslancev vladne koalicije je poudarjala pomen sprejema prav te reforme oz. prav teh zakonskih določb, saj je vlada ves čas pogajanj zavračala sindikalne predloge,
ki so vsebovali reformo, ki je veliko bolj prijazna do delavk in delavcev in nekoliko manj do kapitala. Tudi zato bodo delodajalci v bodoče plačevali bistveno nižje prispevke v pokojninsko blagajno od tistih, ki jih plačujejo delavke in delavci. V preteklih letih so si iz tega naslova lastniki kapitala lahko
razdelili preko 8 milijard dobička več, kot pa, če bi v prispevkih bili izenačeni z delavci, in tako bo tudi naprej.

Zato bomo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pričeli z uresničevanjem aktivnosti, ki jih je sprejelo predsedstvo ZSSS. V zakonskem roku bomo najprej zbrali več kot 2.500 podpisov volivcev za vložitev referendumske pobude, na podlagi katere bo predsednik državnega zbora moral določiti rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Med tem bodo naši predstavniki v državnem svetu predlagali sprejem odložilnega veta na ta zakon, kar bo v primeru njegovega sprejetja pomenilo obvezo po ponovnem glasovanju o zakonu v državnem zboru, tam pa bo za sprejem zakona potrebna absolutna večina 46 glasov poslank in poslancev. Vlada je napovedala ustavno presojo našega predloga za razpis referenduma in računa na to, da ji bo na pomoč pred ljudmi, katerim vlada, priskočilo ustavno sodišče, saj se boji ponovnega referendumskega kolapsa, kot ga je pred volivci doživela preteklo nedeljo. Prav danes je največja vladna stranka SD javnosti poslala pobudo za spremembo ustave, s katero bi bistveno omejili možnosti referendumskega odločanja volivk in volivcev, s katerim je mogoče odpraviti velike predvolilne prevare, ko politiki pred volitvami obljubljajo eno, po volitvah pa ravnajo bistveno drugače.

O vseh postopkih priprave in izvedbe referenduma bomo članice in člane sindikatov v ZSSS in širšo javnost obveščali sproti. Pri tem pa ne pozabimo, da bo od 3. januarja 2011 potekalo tudi zbiranje 40.000 podpisov volivk in volivcev za zakonodajni referendum o zakonu o malem delu. V ZSSS bomo storili vse, da ljudem omogočimo, da sami odločijo o teh dveh zakonih, na njih bo obstala ali padla socialna država Slovenija.

Referendum proti uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je potreben...

2010-12-13T19:35:00.001+01:00

1. ker je brez soglasja socialnih partnerjev,

2. ker za starostno upokojitev brez malusov/odbitkov zaradi preostrih upokojitvenih pogojev:

a. ne zadošča 40 let pokojninske dobe oziroma 38 let pokojninske dobe - tako za moške kot za ženske pred 65 letom starosti,

b. zadošča za moške šele 43 let pokojninske dobe (brez dokupljene dobe) in najmanj 60 let starosti,

c. zadošča za ženske šele 41 let pokojninske dobe (brez dokupljene dobe) in najmanj 58 let starosti,

d. vsi, ki so se zaposlili pred 17. letom starosti, bodo morali za starostno pokojnino delati od 43 do 45 let, ker se moški sploh ne bo mogel starostno upokojiti pred 60. letom starosti,

e. vse, ki so se zaposlile pred 17. letom starosti, bodo morale za starostno pokojnino delati od 41 do 43 let, ker se ženska sploh ne bo mogla starostno upokojiti pred 58. letom starosti,

f. zaradi prekratkih prehodnih obdobij,

3. ker se bodo na težkih delovnih mestih izčrpani delavci »predčasno« upokojili z do 18% trajnih malusov/odbitkov od pokojnine:

a. kljub 40 pokojninske dobe za moške oziroma 38 let za ženske,

b. kljub starosti 60 let tako za moške in ženske,

c. ker so malusi/odbitki od predčasne pokojnine trajni,

d. ker ni bil sprejet predlog sindikata ZSSS, da se malusi znižajo za pokojninsko dobo pred 20. letom starosti,

4. ker bodo pokojnine prenizke:

a. za povprečno tri leta daljšo pokojninsko dobo bomo dobili enako ali celo nižjo pokojnino,

b. pokojninska osnova bo za desetino nižja zaradi daljšega obdobja za njeno odmero,

c. »predčasne« pokojnine bodo od starostnih trajno nižje do 18 % kljub enako dolgi pokojninski dobi,

d. zaradi neugodne formule za usklajevanje bodo pokojnine v primerjavi s povprečno plačo vsako leto nižje,

e. ker varstveni dodatek k prenizki pokojnini ne bo več pravica iz pokojninskega zavarovanja, ampak socialnovarstveni prejemek, za katerega bo treba svojo nepremičnino prepisati na državo,

f. ker so bonusi/pribitki k pokojnini za prostovoljno podaljšanje pokojninske dobe zgolj začasni.

Zato bomo v ZSSS zbrali več kot 2.500 podpisov volivcev, ki jih bomo priložili pobudi, na podlagi katere bo moral predsednik Državnega zbora RS določiti rok za zbiranje 40.000 podpisov volivcev za zakonodajni referendum za Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na katerem lahko preprečimo uveljavitev tega, za delavce in delavke nepravičnega zakona.

Delavski semafor glasovanja poslank in poslancev

2010-12-09T09:20:00.000+01:00

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije nadgrajuje dosedanjo črno listo poslank in poslancev, na katero so bili uvrščeni vse tiste poslanke in poslanci, ki so s svojim glasom pripomogli k sprejemu zakonodaje v škodo delavk in delavcev. Delavski semafor glasovanja poslank in poslancev, nadgradnja črne liste poslank in poslancev, vključuje prek glasovanja konkretnih poslank in poslancev informacije o tem, v kolikšni meri poslanka oziroma poslanec sledita delavskim interesom.

V Delavski semafor glasovanja poslank in poslancev so zaenkrat zajete odločitve poslank in poslancev glede zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, zakona o malem delu in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Delavski semafor glasovanja poslank in poslancev

Državni zbor spet premagal ljudi, ki so ga volili

2010-12-03T15:40:00.001+01:00

Ljubljana, 3.12.2010

Včeraj je Državni zbor RS sprejel predlog pokojninske reforme v drugem branju. To pomeni, da je zdaj na vrsti dokončno sprejemanje le-te, to pa bi se naj predvidoma zgodilo na redni seji v mesecu decembru (ne bi nas čudilo, če bi bila ponovno sklicana izredna seja). Poslanke in poslanci so včeraj sprejeli 18 amandmajev, med drugim tudi tistega, ki ukinja realno postavitev pogojev za upokojevanje brez malusov (odbitkov), katerega je sprejel matični odbor za delo, družino in socialne zadeve. To je, najmanj 60 let starosti in 40 let (moški) oz. 38 let (ženske) pokojninske dobe, kar je tudi osnovna zahteva ZSSS.

Sprejeli so tudi odločitev, da je za upokojitev brez malusov potrebno imeti 43 let (moški) oziroma 41 let ( ženske) pokojninske dobe in najmanj 60 let starosti. V nasprotnem primeru bo potrebno delati do 65. leta starosti, pri čemer bo pokojnina odmerjena po najnižji možni odmerni stopnji. Vojaščina se bo po novem sicer odštevala od pogojev za upokojitev, vendar samo pod pogojem, da bo odkupljena. Koliko moških v Sloveniji si lahko ob nizkih plačah odkupi vojaščino, pa jih sploh ne zanima. Da o brezposelnih sploh ne govorimo.

Tako je več kot očitno, da bo potrebno delati do 65. leta starosti za pokojnino, ki bo pri večini delavk in delavcev okrog 500 EVR mesečno (ali pa še celo manj!!!!!). Če boš hotel preživeti, pa bo potrebno zaprositi za socialno pomoč in zastaviti svoje premoženje v korist Republike Slovenije. V nasprotnem primeru do socialne pomoči ne boš upravičen.

Prav tako so poslabšali položaj upokojencev, saj se bodo pokojnine po novem usklajevale bistveno slabše kot so se do sedaj. Formula, ki je sprejeta, pa pomeni še nadaljnjo zaostajanje realne vrednosti pokojnin za plačami, v posledici česar se bo tudi kupna moč upokojencev zmanjševala.

Smer, katero so poslanke in poslanci včeraj s potrditvijo pokojninske reforme sprejeli, je tako smer, ki vodi v ukinjanje socialne države in v ustvarjanje revežev. Poslanke in poslanci, ki so včeraj glasovali za odpravo na odboru za delo, družino in socialne zadeve že sprejetih amandmajev, s katerimi so bili postavljeni realni pogoji za upokojitev brez malusov (odbitkov), in hkrati potrdili, da je pokojninska reforma »primerna« za nadaljnjo obravnavo v državnem zboru, so dali ljudem jasno in nedvoumno sporočilo, da jim je več za bonitetno oceno Slovenije, za nadaljevanje politike nepotrebne in nesmotrne porabe javnih sredstev, kot pa za socialno Slovenijo. Enako velja tudi za poslance, ki niso imeli toliko hrabrosti, da bi sprejeli odločitev in so se glasovanja raje vzdržali. Vsi ti so storili korak v smeri, da se v Sloveniji »solidarnost« nadomestiti s »tekmovalnostjo« in »pravičnost za vse« nadomesti s »pravičnostjo za izbrane«. To pa seveda niso delavke in delavci, upokojenci in mladi. Storili so korak k pospešitvi razslojevanja družbe, k delitvi na bogate in revne in k povečevanju medgeneracijskega spora. Ne bi nas čudilo, če bi naslednji korak bila sprememba 2. člena Ustave RS, ki določa, da je Slovenija socialna in pravna država. Verjetna sprememba je namreč »Slovenija je država«. Črtanje besed »pravna in socialna« je namreč v kontekstu vladne politike. Odprava sive ekonomije, zmanjševanja dela na črno in gospodarskega kriminala, odpiranje novih delovnih mest in zaposlovanje mladih pa je nekaj, kar je vladi in mnogim poslancem španska vas.

V ZSSS se bomo temu vsekakor uprli in bomo storili vse, kar je v naši moči, da do uresničitve namer vlade ne pride. Prvi korak je zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma (takoj po dokončnem sprejetju pokojninske reforme) in takoj za tem še za sam referendum. Z odločnim NE pokojninski reformi na referendumu bomo rekli NE tudi vladni politiki, ki zmanjšuje socialne pravice, ukinja socialno državo, privilegira bogati sloj in uvaja amerikanizacijo Slovenije. Amerikanizacijo, kjer je glavno vodilo tekmovalnost, kjer imamo zmagovalce in poražence in kjer se pojem pravičnost in solidarnost uporablja samo v demagoških razpravah. Vedno večja revščina in brezdomstvo pa sta normalna pojava.

________________________________________

Referendumske in druge aktivnosti ZSSS ter naše delovanje lahko odslej spremljate tudi na naši novi spletni strani http://nova.zsss.si/ , ki začasno deluje na tem naslovu. Na njej se bodo kmalu pojavile tudi vsebine, ki bodo zaklenjene in dostopne le našim članom. Stran vsebuje tudi novosti, kot je »delavski semafor poslanskih glasovanj«, ki nam bo dober pripomoček pred naslednjimi volitvami.

Državni zbor tudi v drugo potrdil zakon o malem delu

2010-11-18T14:20:00.000+01:00

Državni zbor RS je po sprejetem vetu državnega sveta na svoji 33. seji, dne 16. novembra 2010, ponovno potrdil zakon o malem delu. Poslanke in poslanci so zakon potrdili s 47 glasovi, za sprejem zakona pa je bilo potrebnih 46 glasov. Zakon je bil sprejet kljub našim opozorilom, da prinaša revščino med delavce in delavke, saj gre za uzakonitev najbolj prekerne oblike delovnega razmerja v Sloveniji. Do sedaj namreč nismo imeli uzakonjene oblike delovnega razmerja, za katerega ne veljajo pravice iz zakona o delovnih razmerjih, kjer ni bolniških nadomestil, minulega dela, regresov, povračila stroškov za prihod na delo in za katerega ne veljajo tudi pravice iz kolektivnih pogodb, ni dopusta, odpovednih rokov, odpravnin, itd. Očitno se je v zakulisju parlamenta pred ponovnim glasovanjem o tem zakonu dogajalo marsikaj, česar posledica je tudi to, da so trije poslanci (Franc Žnidaršič –nepovezani poslanec, Franci Kek - Zares in Laszlo Gönc, poslanec madžarske narodnosti), ki zakona pri prvem sprejemanju niso podprli, čeprav so bili na seji, do ponovnega glasovanja ugotovili, da je zakon odličen in tokrat oddali svoj glas za zakon. Vsekakor ima glas v parlamentu svojo ceno, na kar so nas, s svojimi vprašanji, opozorili novinarji na tiskovni konferenci že dan pred glasovanjem v parlamentu. Naše nasprotovanje temu zakonu temelji na strokovnih argumentih in mednarodnih primerjavah o negativnih posledicah njegovega sprejema v redkih državah, kjer poznajo malo delo in ni v ničemer povezano s problematiko študentskega dela, zato kljub ponovnemu sprejetju zakona z aktivnostmi proti njegovi uveljavitvi ne bomo odnehali. K temu nas je še dodatno spodbudil minister za delo, dr. Ivan Svetlik, s svojim uvodnim nastopom v parlamentu pred ponovnim glasovanjem o zakonu, v katerem ni zmogel najti prav nobenega strokovnega argumenta proti našim, ukvarjal se je predvsem s študentskim delom. Zato so sindikalni predstavniki v državnem svetu, ki jih vodi predsednik ZSSS, mag. Dušan Semolič, zahtevali sklic seje državnega sveta, na kateri bo ta odločal o predlogu, da državni svet zahteva razpis referenduma, na katerem bodo ljudje odločili, če podpirajo ta zakon. Ta seja državnega sveta bo v ponedeljek, 22. novembra ob 15. uri. V primeru, če državni svet sprejme predlagani sklep, mora državni zbor razpisati referendum. V primeru, če pa bi državni svet zavrnil predlog za razpis referenduma, pa se bomo priključili akciji zbiranja 40.000 podpisov volivcev za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu. Zanimivo pri političnem dogajanju v zadnjem obdobju je, da se nekateri politiki, med njimi pa tudi minister za delo, sprašujejo o smiselnosti izvajanja referendumov, saj ti povzročajo stroške državni blagajni. Stanje javnih financ jih zaskrbi tisti trenutek, ko želimo v ZSSS ljudem omogočiti uveljavitev njihove ustavne pravice neposrednega odločanja na referendumu, ko gre za pravice, ki vplivajo na njihovo materialno in socialno varnost, prav nič pa jih te iste finance ne skrbijo, ko sami predlagajo referendume o vprašanjih, ki nimajo prav nič opraviti s socialnim položajem ljudi. Tipična primera tega sta referendum o arbitražnem sporazumu in ponavljajoči se referendumi o zakonu o RTV. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije čutimo dolžnost, da takrat, ko ne moremo na drug način preprečiti posegov v temeljne pravice prebivalcev, njim omogočimo, da sami odločajo o njih. Predsednik vlade Borut Pahor dnevno sporoča, da je na volitvah dobil mandat za spremembe, čeprav pred volitvami nikomur ni sporočal, da bodo te spremembe vsebovale uvedbo malega dela, povišanje upokojitvene starosti na 65 let, zmanjšanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in iz delovnega razmerja, je pa takrat obljubil in tudi zapisal v koalicijsko pogodbo, da bo uzakonil pravico zaposlenih, da so deležni pri delitvi dobičkov v podjetjih, kjer so zaposleni. To obljubo je njegova vlada po volitvah gladko zavrnila, kasneje pa tudi parlament, kljub temu, da so predlog vložili poslanci njegove stranke.

Ponovno izglasovan o Zakonu o malem delu

2010-11-16T16:17:00.001+01:00

Pred nekaj urami je na mizah v državnem zboru ponovno pristal predlog zakona o malem delu. Zanj je tokrat glasovalo 47 poslancev in poslank, torej absolutna večina, kljub vse bolj naraščajočemu kupu argumentov proti njegovemu sprejemu.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ob tem dogodku ugotavlja, da se je parlament, ki naj bi bil hram demokracije, v polovici vladnega mandata spremenil v zaprto kletko ozko usmerjenih interesov in prostor, kjer je bolj od argumentov in odločanju po svoji vesti pomembno, »da si naš«.

Nihče nima pravice spreminjati parlamentarne demokracije v kastni sistem, zato bomo nadaljevali naš boj za dokončno odpravo tega zakona. Zakon o malem delu je preprosto preveč pomemben zakon, z dokazano negativnimi učinki na trg dela, da bi zgolj zamahnili z roko in si rekli »pa saj ne vedo, kaj počenjajo«. Delavke in delavci v Sloveniji, mladi, ki zaključijo šolanje in so brez dela, potrebujejo delo za nedoločen čas, saj jim le to omogoča ekonomsko in socialno varnost in učinkovit prehod v samostojnost!

Bitke še zdaleč ni konec!

Sporočilu dodajamo tudi dopolnjeno Črno listo poslank in poslancev, ki prikazuje glasovanje o predlogu zakona o malem delu prej (26.10. 2010) in potem (16.11. 2010).

Mag. Dušan Semolič

Predsednik ZSSS

Črna lista poslank in poslancev

2010-11-15T16:40:00.000+01:00

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije z današnjim dnem začenja z rednim objavljanjem črne liste poslank in poslancev. Ta lista vsebuje seznam vseh poslank in poslancev, ki so sprejeli kakršno koli protidelavsko zakonodajo.

Akcijo pričenjamo z rezultati glasovanja poslank in poslancev o predlogu Zakona o malem delu, ki je bilo 26. oktobra 2010 v državnem zboru.

ČRNA LISTA POSLANCEV IN POSLANK

Glasovalni stroj nad stroko in voljo ljudi

2010-11-11T11:51:00.000+01:00

Na torkovi seji je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora RS obravnaval izjemno pomemben predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ 2). Besedno zvezo »izjemno pomemben« posebej poudarjamo, ker je očitno, da se predsedujoča tega odbora dr. Andreja Črnak-Meglič ne zaveda vsebinske pomembnosti tega zakonskega predloga, temveč ji je bolj kot to pomembno hitro in učinkovito, predvsem pa koalicijsko ustrezno preštevanje glasov.

Te besede izhajajo vsaj iz dveh izjav predsednice odbora s torkove seje. Potem ko je Ladislav Rožič, izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje, podvomil o ustreznosti ekonomskih izhodišč za pripravo predloga zakona, ga je Črnak-Megličeva odpravila z besedami, češ da »tukaj ni prostor za strokovno razpravo«?! Ali je potemtakem predlog ZPIZ 2 politični dokument brez kakršne koli strokovne podlage?! Po njenem očitno je, glede na njeno naslednjo izjavo, in sicer, da je »pri glasovanju odbora za delo za dopolnilo k 27. členu pokojninskem reforme, s katerim so podprli možnost starostne upokojitve brez odbitkov pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe za moške in 38 letih pokojninske dobe za ženske, najverjetneje prišlo do napake«?! Ker predsednici število preštetih glasov v dvorani ni bilo po godu, je to takoj označila za napako in poučevala člane odbora o posledicah njihove odločitve!

Takšen odnos dokazuje le eno - da je Črnak-Megličeva prostor parlamentarne demokracije spremenila v zasebni koalicijski vojaški poligon za dosledno izvajanje ukazov za koordinirano pritiskanje na gumb, kjer je prostor za strokovne argumente zaprt pred vrati Odbora.

Ob njenih dejanjih bi lahko po tihem zamrmrali »oprosti jim, saj ne vedo, kaj delajo«, ampak stvar je veliko bolj resna. Sedaj lahko namreč rečemo že kar »»cesar je nag – in zmeden«.

Zato predsednico odbora v imenu ohranjanja časti in veljave parlamentarne demokracije obveščamo, da pri glasovanju članic in članov odbora, ki ga vodi, ni šlo za napako, temveč za posluh do več deset tisoč naših članov, ki so se 17. 11. 2009 javno izrekli za zahtevo, ki je vsebovana v sprejetem amandmaju odbora. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije upamo, da večina poslank in poslancev v državnem zboru ne jemlje za napako glasovanje, ki ga zahtevajo ljudje, ki so jih na te funkcije tudi izvolili.

Več deset tisoč se nas je pred skorajda natanko enim letom skupaj zbralo na Prešernovem trgu v Ljubljani zato, da bi javno povedali zahteve po dvigu minimalne plače na dostojno raven in upoštevanju 40 oziroma 38 let dela kot pogoj za zasluženo in dostojno pokojnino.

Zato smo pripravili preglednico, kjer si lahko pogledate, v kakšnem stanju so v tem trenutku naše skupne zahteve:

ZAHTEVA 1: Na demonstracijah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije 17. 11. 2009, ki se jih je udeležilo več deset tisoč naših članic, članov in podpornic smo zahtevali dvig minimalne plače iz 459 na 600 evrov neto.

KAJ SMO SKUPAJ DOSEGLI? Z marcem 2010 se je znesek neto minimalne plače dvignil na 562 evrov neto, kar je dvig v višini 103 evrov.

ZAHTEVA 2: Na demonstracijah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije 17. 11. 2009, ki se jih je udeležilo več deset tisoč naših članic, članov in podpornic smo zahtevali naslednje: 40 oz. 38 let dela je dovolj za zasluženo pokojnino, 65 let starosti za upokojitev ne pride v poštev, ter dostojna višina pokojnine.

KAJ SMO SKUPAJ DOSEGLI? Odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na svoji seji 10. novembra 2010 potrdil amandma k 27. členu ZPIZ 2, s katerim so podprli možnost starostne upokojitve brez odbitkov pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe za moške in 38 letih pokojninske dobe za ženske. A to je zgolj izbojevana bitka, ki jo bodo izničili poslanci v državnem zboru, naš boj za to zahtevo se nadaljuje in se bo nadaljeval, tudi preko referenduma!

Državni svet ustavil zakon o malem delu

2010-11-02T20:34:00.002+01:00

Državni svet je z 20 glasovi za in 14 proti pravkar ustavil veljavnost zakona o malem delu. Zakon bo obveljal le, če ga pri ponovnem glasovanju v državnem zboru potrdi najmanj 46 poslancev. A zaradi referendumske pobude se lahko tudi v tem primeru še zaplete.

Ljubljana - Pobudo za zbiranje 40.000 podpisov za referendum sta v parlamentu vložila Zveza svobodnih sindikatov (ZSSS) in Študentska organizacija (ŠOS). Kot sta povedala Dušan Semolič in Katja Šoba so za pobudo zbrali več kot deset tisoč podpisov, potrebnih je bilo 2.500.

Predsednik ZSSS Semolič je v državnem svetu, kjer je zahteval odločanje o vetu, pojasnil, da smo po številu mladih, ki so le začasno zaposleni, v samem vrhu v Evropi, še posebej to velja za mlade ženske, in ocenil, da malo delo ne bo rešilo tega problema, odgovor bi moral biti delo za nedoločen čas. Malo delo po njegovi oceni celo izriva delo za nedoločen čas in ni pot k pridobitvi kasnejše tovrstne zaposlitve, saj se to v državah, kjer že imajo takšno ureditev, zelo redko zgodi.

Minister za delo Ivan Svetlik je obratno zatrdil, da zakon le postavlja okvir občasnim in priložnostnim zaposlitvam, ki danes potekajo v "sivi coni". Minister pričakuje, da bo zakon o malem delu zmanjšal delo na črno in uredil študentsko delo, ki je preseglo prvotne namene in okvirje. Svetlik je zavrnil, da bi malo delo izpodrivalo zaposlitve za nedoločen čas, saj zakon postavlja omejitve, ki jih danes ni in delodajalci, ki veliko uporabljajo možnost dela s študentskimi napotnicami, bodo del teh zaposlitev morali urediti z delovnimi razmerji.

Ker se je državni svet odločil za veto, bo moral o zakonu o malem delu državni zbor znova glasovati, referendumska pobuda bo do takrat zamrznjena, pobudnikom je ne bo potrebno znova vlagati, če bo državni zbor zakon potrdil se po vetu.

http://www.delo.si/clanek/127506

JAVNO PISMO MINISTRU dr. IVANU SVETLIKU

2010-10-29T10:45:00.002+02:00

Ljubljana, 29. 10. 2010

Spoštovani gospod minister za delo, družino in socialne zadeve!

V sredo, 27. 10. 2010, se je ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v odgovoru na navedbe Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) glede zakona o malem delu in na zbiranje podpisov za razpis referenduma med drugim zapisalo, da »je referendum vsekakor legitimna oblika izražanja, da pa je prav z vidika stroškov in davkoplačevalskega denarja, ki bi ga bilo treba zagotoviti za izvedbo referenduma, vprašanje, ali je upravičen«.

Sprašujemo vas naslednje:

- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da se v Novi Ljubljanski banki, ki je v večinski državni lasti, do konca marca 2009 odobri 1,6 milijarde evrov kreditov za menedžerske odkupe podjetij in prevzeme?

- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da se delodajalcem od leta 1996 dalje zaradi znižanja prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odpusti nekaj več kot osem milijard evrov?

- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da država v letu 2009 naloži v banke 2,6 milijarde evrov v obliki depozitov, hkrati pa poveča državna poroštva za 2,2 milijarde evrov, od česar je šlo za državna poroštva bankam dve milijardi evrov?

- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da se za 513 kilometrov avtocest, zgrajenih od leta 1994 do leta 2009, plača dve milijardi evrov več zaradi kartelnega dogovarjanja slovenskih gradbenih podjetij?

Dovolite, da odgovorimo namesto vas: ne, ni!

Zato pa, spoštovani minister, vas z veliko zaskrbljenostjo sprašujemo, ali v polni meri in s polno odgovornostjo razumete referendum kot enega izmed temeljev neposredne demokracije, v kateri lahko sodelujejo prav vsi državljani z volilno pravico?

Glede na izjavo vašega ministrstva, ki dvomi o »stroškovni upravičenosti« referenduma, nam namreč ne preostane nič drugega, kot da pridemo do dveh jasnih zaključkov:

Prvič: očitno je, da z dvomi o upravičenosti referenduma o zakonu o malem delu skušate prikriti tesnoben občutek nepredvidljivosti, ki je posledica tega, da se boste morali premakniti izven varnega objema dobro delujočega in predvidljivega parlamentarnega glasovalnega stroja.

Drugič: očitno je, da skušate z dvomi v upravičenost referenduma prikriti pomanjkanje konkretnih argumentov, s katerimi bi prepričali vse nas o dobrih namenih zakona o malem delu.

Če končamo tam, kjer smo začeli. Govorite o ceni referenduma. Ali lahko torej pričakujemo, da boste v svoji (navidezni!) računovodski zaslepljenosti s fiskalno konsolidacijo in ohranitvijo finančne vzdržnosti proračuna preprosto ukinili glas ljudstva – ker pač ni stroškovno upravičljiv?

Referendum je posledica vaše trmoglave zaletavosti, da zakon o malem delu mora biti sprejet, kljub obilici nasprotujočih argumentov!

Ne pozabite: za številkami so ljudje. S svojim glasom. In pred njimi vas ne more obvarovati niti vaš predsednik vlade, ki zase pravi, da je najboljši. Vendar bodo tudi o tem kmalu sodili ljudje.

Milan Utroša,

Sekretar ZSSS

Vladini kozmetični popravki pokojninske reforme

2010-10-28T12:26:00.000+02:00

Predsednik Vlade RS, Borut Pahor, in minister za delo, družino in socialne zadeve, Ivan Svetlik, sta se včeraj, 27. 10. 2010, na razgovoru s socialnimi partnerji zelo slikovito izrazila o pokojninski reformi. Tako sta med drugim dejala, da reforma "prinaša miren spanec vsem, ki smo odgovorni za vzdržnost javnih financ".

V ZSSS izjavo omenjenih razumemo kot dokončno priznanje, da je predlagana pokojninska reforma predvsem in izključno posledica negospodarnega in neučinkovitega vodenja javnih financ. Z drugimi besedami povedano: vlada in ministrstvo za delo sta dokončno priznala, da se reforme pokojninskega sistema ne bi lotili, če v Sloveniji ne bi bilo proračunskega primanjkljaja. To pa pomeni, da ne gre več za modernizacijo (beri reformo) pokojninskega sistema, temveč da gre v konkretnem primeru za reformo računovodskih postavk, reformo številk, ki so posledica nezmožnosti te vlade, da z učinkovitejšim nadzorom in izterjevanjem ter z doslednim kaznovanjem kršiteljev zmanjša gospodarski kriminal in sivo ekonomijo. Gre za nezmožnost te vlade (zlasti pa ministra za delo!), da sprejme in sprovede ukrepe, ki bi odpirali nova delovna mesta in zagotavljali socialno varnost ljudem. Ne gre namreč prezreti, da znaša letos v samo prvih šestih mesecih škoda zaradi gospodarskega kriminala (po podatkih generalne policijske uprave) preko 400 mio evrov, da je delež sive ekonomije v Sloveniji približno 9 mrd evrov ter da imamo blizu 100.000 brezposelnih. Tiste, ki so povzročili to krizo, vlada ne kaznuje, ne terja njihove odgovornosti, jih kazensko ne preganja,…. Še več! Njihove napake nagrajuje z davkoplačevalskim denarjem, z državno dokapitalizacijo finančnih ustanov, bank ter s tem povečuje finančni primanjkljaj v državni blagajni. Prav zanimivo je, da se za njih vedno in ob vsakem trenutku najde denar. Za podjetja, ki zaposlujejo več sto, tisoč ljudi pa tega denarja ni. Tudi za tista podjetja, v katerih je država solastnik, ni denarja. Kot kaže, so za vlado državnega pomena tajkuni, tajkunski prevzemi podjetij, ustvarjanje kapitalistov in finančne ustanove, ne pa ohranitev in odpiranje novih delovnih mest in državljani, ki v državi živijo in pošteno delajo.

Včeraj je vlada socialnim partnerjem ponudila, da bi se v okviru pokojninske reforme obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove iz zdajšnjih 18 let podaljšalo na 28 let in ne na že predlaganih 34 let. Pri bonusu za starševstvo pa bi se upoštevalo vse otroke in ne največ tri, kot je predlagano zdaj. V ZSSS ocenjujemo te predloge kot »lepotne popravke« predloga pokojninske reforme in zavajanje državljanov. Pri podaji takšnega predloga sta predsednik vlade in minister za delo namreč »pozabila« povedati, da se z dvigom obračunskega obdobja za izračun pokojninske osnove za 10 let, v primerjavi s sedanjo ureditvijo, ta bistveno zmanjša, v posledici česar bodo v normativnem znesku nižje tudi pokojnine. Kot kaže samo ZSSS skrbi začetna višina pokojnin, ki bo po predlaganem sistemu takšna, da bomo imeli obubožane, revne upokojence, zlasti tiste, ki se bodo upokojili po predlaganem sistemu. Ta skrb pa ni lastna političnim strankam. Niti stranki DESUS, ki si kot kaže želi revne in od socialne pomoči odvisne upokojence. Glede bonusa za starševstvo pa opozarjamo, da predlog vsebuje varovalko, da ta olajšava ne sme iti pod starost 61 let starosti za ženske in 63 let za moške. Ob upoštevanju, da znaša olajšava za vsakega otroka po predlogu 8 mesecev, pomeni, da bi ženska, če bi se želela upokojiti pri 61 letih, morala imeti šest otrok. Seveda pa glavna akterja pokojninske reforme nista povedala, koliko je v Sloveniji družin s šestimi otroki, še manj pa, kako naj si ljudje sploh zagotovijo ekonomsko in socialno stanje, ki bo omogočalo preživljanje šestih otrok.

Obljube po večjem upoštevanju postopnega zviševanja prehoda na 43 let (moški) oziroma na 41 let (ženske) pokojninske dobe pa ne pomeni nič drugega kot poskus, da se zamegli dejstvo, da bomo morali delati več in dlje, vse do 65. leta starosti, saj je 43 oziroma 41 let dela praktično za večino ljudi popolnoma nedosegljivo. Gre za uvajanje sistema, kjer ni pomembno, kako dolgo si delal, temveč izključno, koliko si star. Prav tako pa takšen predlog pomeni poskus rušenja medgeneracijske solidarnosti, zlasti solidarnosti med starši in otroci, saj je naravnan izključno k tistim, ki so tik pred upokojitvijo. Pomeni torej »kupovanje« njihove naklonjenosti, brez upoštevanja pogojev, v katerih danes dela t. im. srednja generacija, brez upoštevanja zdravstvenega stanja starejših delavcev (tudi tistih tik pred upokojitvijo) in brez upoštevanja dejstva, da se mladi danes zaposlujejo v obdobju med 27. in 30. letom starosti. Pa še to samo za določen čas.

Predsednik vlade je včeraj tudi zelo slikovito ponazoril, kako razume socialni dialog. Dejal je namreč (vir: http://www.kpv.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/5023/ ): "Odločili smo se za podaljšek finala, za zlati gol, do petka do 12. ure. Do takrat je še čas za predloge, da jih ovrednotimo in z veliko mero naklonjenosti, da pridemo do kompromisne rešitve, oblikujemo v obliki dopolnil."

Kot kaže je socialni dialog na področju pokojninske reforme za predsednika vlade nogometna tekma, kjer imamo zmagovalca in poraženca. Drugače uvodnih besed predsednika vlade namreč ni moč razumeti.

V ZSSS mu sporočamo, da socialni dialog ni nogometna tekma in da pravice delavcev, ljudi ( tudi pravica do dostojnega in mirnega življenja v starosti), niso nogometna žoga.

Nas pa zelo zanima, ali je predsednik vlade tudi tokrat morda komu obljubil, da mu bo na koncu očistil nogometne čevlje! In če je, komu!