KRATKO POROČILO IZ DANAŠNJE NOVINARSKE KONFERENCE ZSSS "KISIK ZA GOSPODARSTVO - KAJ PA ZA DELAVSTVO"?

1.     V ZSSS smo prepričani, da je del zahtev delodajalcev, združenih v dokumentu Kisik za gospodarstvo, škodljiv, in da bi imel, če bi ga vlada upoštevala, katastrofalne posledice za delavce, upokojence in mlade.

2.     Rdeča nit gradiva ne predstavlja razvojna strategija, temveč nižji stroški delodajalca, z njimi pa manjša socialna varnost ljudi. To države ne more popeljati iz krize, temveč jo lahko le poglobi.

3.     Naj delodajalci niti ne pomislijo na zniževanje / ukinjanje minimalne plače. Bistvo minimalne plače je delavcu in njegovi družini zagotoviti dostojno življenje, v Sloveniji pa temu že zdaj ni tako. Ali kakor je povedala Andreja Poje: ali želi biti Slovenija “oaza” v Evropi s kitajskimi plačami?

4.     Nesprejemljivi sta tudi ukinitev usklajevanja minimalne plače z inflacijo in uvedba socialne kapice.

5.     Ostro zavračamo predloge na področju odmora za malico, začasnega in občasnega dela, bolniških nadomestil.

6.     Poskrbeti bi bilo treba za objavo delodajalcev, ki ne izplačujejo plač, kot so to julija storili Hrvati, objavo kršiteljev in prekrškov s področja delovne zakonodaje ter objavo odgovornih za slaba posojila. V dokumentu GZS pogrešamo tudi predloge v zvezi z vlaganjem v kadre, njihovo izobraževanje in usposabljanje.

7.     V dokumentu gospodarstvenikov manjkajo predlogi na prihodkovni strani proračuna. Čudi nas, da delodajalci molčijo v zvezi s privatizacijo dobrih podjetij, ki polnijo državno blagajno, da ni konkretnih predlogov za zagon gradbeništva in lesno-predelovalne industrije. Osnovna strategija, kako naprej, je šibka, manjka pa predvsem prispevek, kako premagati krizo povpraševanja.

8.     Ostro zavračamo predlog za novo pokojninsko reformo in uvedbo malega dela za vse.

9.     Do konca avgusta bomo pripravili lasten predlog ukrepov.

10.  Je pa potrebno izpostaviti, da bi bilo te dokumente potrebno pripravljati v okviru socialnega dialoga kot skupno gradivo. Na žalost pa še socialnega sporazuma nimamo.

OB ROB ŠEŠOKONOMIJI: REŠI NAS ŠEŠOKONOMIJA HUDOBNEGA DUHA MINIMALNE PLAČE

Vsi se še spomnimo izjave iz javne tribune Gospodarske zbornice Slovenije o rasti o gospodarstva in novih delovnih mestih, kjer je bilo med drugim rečeno, da je treba ukiniti minimalno plačo ter regulacijo plač v celoti prepustiti trgu. A ta izjava Dušana Šešoka, predsednika uprave Iskra Sistemi, ima še drugi del, ki smo ga lahko slišali tudi včeraj v oddaji Utrip, in sicer: »Pa naj začnejo delati z recimo 400 EUR bruto, pa naj se dokazujejo«. Seveda Šešok ni mislil na menedžerje, temveč na delavce.

 

Recimo, da se spustimo na nivo argumentov šešokonomije, kakor lahko v tem kontekstu poimenujemo ukinjanje / zniževanje minimalne plače v imenu gospodarske rasti. Pa si poglejmo priročen primer Grčije. V Grčiji se je s prvim marcem 2012 minimalna plača znižala za 22 odstotkov. In kako se je ta ukrep poznal na trgu dela? Po podatkih Eurostat-a je bilo marca 2012 v Grčiji brezposelnih 1, 094 milijona oseb. Eno leto kasneje, torej marca 2013 je bilo brezposelnih 1.320 milijona oseb. Tako je – 226.000 več brezposelnih oseb. Tako je – eno leto zatem, ko je grška vlada pod pritiskom mednarodnim posojilojemalcev znižala minimalno plačo za 22 odstotkov, se je brezposelnost v Grčiji zvišala za več kot 20 odstotkov.

A pozor – šešokonomija ima v sebi vgrajen mehanizem negativne spirale, na kar navsezadnje spet opozarja primer Grčije, od koder prihajajo novice o tem, da naj bi se na podlagi skritega memoranduma Trojke spet zniževalo minimalno plačo.

In ravno na to opozarjajo tudi nekateri slovenski ekonomisti ob debati o ukinitvi minimalne plače. Tako je Maks Tajnikar na to temo izjavil, da »če bomo odpravili minimalne plače, se bomo zgledovali po zakonitostih azijskih trgov dela, kar pomeni, da bomo njihove pogoje dela prenesli tudi v Slovenijo.«

 

In prav to je bistvo šešokonomije – izženimo hudobni duh minimalne plače z azijskim plačnim modelom.

A glej ga zlomka – v 25 kitajskih provincah so v letu 2012 zvišali minimalno plačo v povprečju 20 odstotkov - medtem pa se »kitajska cena dela« očitno globalizira. Tako si lahko v intervjuju z direktorjem podjetja Lisca Goranom Kodeljo preberemo, da šivilja na Kitajskem zasluži 300 dolarjev (226 evrov), šivilja v Srbiji pa 330 evrov (bruto).

In medtem ko si Kitajska z zviševanjem minimalne plače gradi novi srednji razred, ga Šešokonomija s pozivi po zniževanju oz. ukinjanju ruši. Na drugi strani pa menedžerski sloj vse to opazuje z varne in udobne razdalje. Tako je – varne. Tako si lahko v dokumentu  »Priporočila pri sklepanju individualnih pogodb vodilnih managerjev v gospodarskih družbah« s strani Združenja Manager recimo preberemo del o  »sovražnih prevzemih«, kjer je po priporočilih Združenja Manager predsednik uprave »v primeru prevzema družbe, s katerim […] ne soglaša, upravičen do izplačila pavšalnega zneska« v vnaprej določeni višini. Takšno »odškodnino« prejme poleg odpravnine.

Na koncu še vprašanje za vse šešokonomiste: koliko minimalnih plač se lahko stlači v milijonsko nagrado nekdanjega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja? Namig: za nekaj več kot 106 let dela osebe na minimalni plači.  

 

Goran Lukič

ZSSS       

ZSSS KOMENTIRA: HVALNICA NOROSTI, DRUGIČ: KO JE POT IZ KRIZE – UKINIITEV MINIMALNE PLAČE

V torek, 6. avgusta smo na javni tribuni Gospodarske zbornice Slovenije o rasti gospodarstva in novih delovnih mestih, lahko med drugim slišali tudi izjave o tem, da je treba ukiniti minimalno plačo ter regulacijo plač v celoti prepustiti trgu.

Za začetek poglejmo, kaj o tem predlogu menijo mednarodne organizacije in institucije.

 

Mednarodna organizacija dela (ILO) je 7. decembra 2012 pozvala 185 svojih držav članic k sprejetju politike minimalne plače, in sicer kot način za zniževanje revščine in zagotavljanja socialne varnosti za ranljive delavce. Ali kot je povedal generalni direktor ILO Guy Ryder: »minimalna plača pomaga varovati nizko plačane delavce in preprečuje padec njihove kupne moči«.

Tudi Poročilo ILO o plačah 2012 / 2013  ne pozabi omeniti Globalni pakt o zaposlovanju (Global Jobs pact), kjer se spodbuja vlade da »upoštevajo tudi možnost  minimalne plače ki lahko znižajo revščino in neenakost, povečajo povpraševanje in doprinesejo k ekonomski stabilnosti«.

 

Prav tako se izpostavlja primer Brazilije, kjer se je v luči povečevanje domače potrošnje minimalna plača opazno zvišala leta 2005, pri čemer se minimalno plačo redno usklajuje z rastjo cen življenjskih potrebščin. Brazilska vlada je tako februarja 2009 dvignila znesek minimalne plače za 12 odstotkov, kar je po oceni ILO dvignilo brazilski BDP za 0,7 odstotne točke. In še nekaj: februarja 2009 je bila brazilska minimalna plača 465 realov oziroma okoli 230 ameriških dolarjev, kar je skoraj dvakrat več od zneska minimalne plače iz februarja 2002 (264 realov). V vmesnem obdobju je Brazilija doživela opazno povečanje zaposlovanja in znižanje dela na črno.

 

Evropska komisija (EK) je v dokumentu z imenom »K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti« (18. 4. 2012) med drugim zapisala: »Tveganje za revščino zaposlenih je visoko, zlasti v državah z neenakomerno porazdelitvijo dohodka in nizkimi minimalnimi plačami, med posamezniki s pogodbami o začasni zaposlitvi ter v gospodinjstvih z nizko intenzivnostjo dela in enostarševskih gospodinjstvih. Določitev ustreznih ravni minimalnih plač lahko prepreči naraščanje revščine med zaposlenimi in je pomemben dejavnik za zagotavljanje dostojne kakovosti zaposlitve.«

 

Kaj nam torej povedo pozivi gospodarstva k ukinitvi minimalne plače, še posebej kot »ukrepu za rast gospodarstva in nova delovna mesta«? Preprosto to, da je slovenskemu gospodarstvu očitno še vedno ljubši kratkoročni stroškovni pogled kot pa dolgoročni razvojni model. A prav kratkoročni stroškovni pogled je slovensko gospodarstvo pripeljal v slepo ulico, kjer je v veliki večini bodisi vedno znova premalo konkurenčno na zahodu oziroma vedno znova predrago na vzhodu. In prav ta kratkoročni stroškovni pogled je spravil na kolena lesno in pohištveno industrijo, saj tudi sami gospodarstveniki priznavajo, da je bilo v lesno predelovalni industriji že pred krizo štirikrat manj razvojnega kadra in kar sedemkrat manj vlaganj kot v sosednji Avstriji.

 

In medtem ko v ZDA, zibelki neoliberalnega kapitalizma, predsednik Obama poziva k dvigu minimalne plače, medtem ko Nils Schmidt, finančni minister nemške dežele Baden Württemberg izjavi, da okostje nemškega gospodarskega modela, to pa so »Mittelstand« mala in srednja družinska podjetja, sledi načelu »ne poskušam biti cenejši, temveč boljši« (Time, 12. avgust 2013), pa se v slovenskem gospodarstvu očitno še vedno željno spogledujejo z nizkocenovnim dereguliranim gospodarskim modelom, katerega končne točke lahko vidimo tudi izven naših meja. Tako 56. člen Zakona o zimbabveških izvozno predelovalnih conah pravi naslednje: »Zakon o delovnih razmerjih se ne bo nanašal na delujoče prijavljene investitorje in zaposlene delavce v izvozno predelovalni coni«.

 

Leta 1914 je celo ameriški industrialec Henry Ford, ki ni ravno zgled delavskega gibanja, podvojil plače svojim zaposlenim. Skoraj natanko sto let kasneje moramo v Sloveniji še vedno argumentirati, zakaj je pomemben inštitut minimalne plače.

To vse pove o dolgoročni razvojni naravnanosti slovenskega gospodarstva.

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi

OB ROB FESTIVALSKI VROČICI: KAJ PA DELAVSKE PRAVICE?

Danes v medijih beremo, da je kljub rekordnim temperaturam Vinica v svoj objem privabila na tisoče dobre zabave in še boljše glasbe željnih obiskovalcev Schengenfesta. Članek o festivalu je izpostavil njegovo uspešnost in popularnosti, ki si jo je (iz)gradil v šestih letih. A zaključek članka ponudi še drugi sliko festivalskega vzdušja – če citiramo (poudarki so lastni):

» Poleg teh so se na festivalu malo manj zabavali in veliko bolj delali še prostovoljni gasilci, zdravniška služba, natakarji, gostinci in številni, ki so skrbeli za varnost in nemoten potek festivala. Mnoge med njimi smo na delovnih postajah srečevali od jutra do večera in še pozno v noč. V nasprotju s pojasnili vodje varnostne službe, ki je dejal, da se držijo vseh zakonskih predpisov in da redarji delajo maksimalno osem ur na dan (poleg tega je prepričan, da neresnice širi eden od zaposlenih, s katerim so prišli v konflikt), pa nam je več rediteljev na festivalu povedalo, da to nikakor ne drži. V pogovoru z enim od njih smo izvedeli, da je s petka na soboto delal 22, s sobote na nedeljo 21, z nedelje na ponedeljek pa 26 ur (od 8. do 10. ure naslednje jutro). Oblečen v črne dolge hlače, črno srajco in dodatno odet še v služben brezrokavnik je torej bolj ali manj nepretrgoma ves dan stal na okoli 40 stopinjah (vode je sicer imel na pretek, ne pa tudi sence). Na vprašanje, koliko plačila bo prejel ob zaključku festivala, je povedal, da okoli 350 evrov. V času takšne krize je več kot očitno, da so številni za dodaten zaslužek pripravljeni žrtvovati tudi lastno zdravje, vendarle pa je tukaj na mestu vprašanje, koliko so ti posamezniki sploh funkcionalni in delovno opravilni na samem delovnem mestu.«

Tako je – po teh podatkih je redar delal med petkom in ponedeljkom dopoldne 69 ur. Saj nam že zdrava pamet pove, da je s to številko nekaj hudo narobe, a poglejmo vseeno Zakon o delovnih razmerjih (ZDR 1):  polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden (143 člen ZDR 1); Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur ( 144 člen); Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur. Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur ( 155 člen ZDR).

Kakorkoli torej obrnemo zgodbo o 66 urah dela v (slabih) treh dneh, se vedno znova logično srečamo z zdravo pametjo in ZDR 1. Da sploh ne omenimo tega, da je bilo v zadnjih dneh krepko preko 30 stopinj Celzija.

Da ne govorimo o tem, da so bruto plače v dejavnosti varovanja za skoraj 600 EUR nižje od povprečne plače v Sloveniji (Vir: SURS, 2013).  

A vrnimo se k delovnemu času – pred kratkim smo na ZSSS pridobili informacijo o študentki, ki je v enem mesecu  dela pri delodajalcu opravila skoraj 400 ur dela.

Da so kršitve delovne zakonodaje na področju delovnega časa že skorajda »normalnost« slovenskega trga dela, pa nam kažejo tudi podatki iz zadnjega letnega poročila Inšpektorata RS za delo za 2012, kjer si lahko preberemo da tudi v letu 2012 sodijo med najpogostejše kršitve v zvezi z institutom delovnega časa (453), med katerim so najštevilčnejše kršitve v zvezi z razporejanjem delovnega časa v nasprotju z določbami 147. člena Zakona o delovnih razmerjih (353 kršitev) ter v zvezi z neupoštevanjem določb 143. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki opredeljuje nadurno delo (85 kršitev). Z institutom delovnega časa so povezani tudi odmori in počitki. V letu 2012 je bilo skupaj ugotovljenih  223 kršitev, s tem, da so najštevilčnejše kršitve (119) v zvezi z zagotavljanjem počitka med  zaporednima delovnima dnevoma, kršitve pravice do tedenskega počitka pa so bile ugotovljene v 97 primerih. Ugotavljanje kršitev v zvezi z delovnim časom in zagotavljanjem odmorov in počitkov so velikokrat  povezane s kršitvami v zvezi z evidencami na področju dela. V letu 2012 beležimo skupno 1250  primerov kršitev Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, od tega so najštevilčnejše kršitve (477) v zvezi z obveznostjo vodenja evidenc po 12. členu tega zakona, kršitve v zvezi z  vodenjem evidenc o izrabi delovnega časa pa so bile ugotovljene v kar 467 primerih.

Na drugi strani teh podatkov pa imamo podatek Statističnega urada RS, po katerem je v obdobju od januarja do marca 2013 zaposlena oseba opravila v povprečju 127 delovnih ur na mesec.

In prav križanje vseh teh realnih situacij na trgu dela, vseh teh evidentiranih kršitev delovnega časa z uradnimi podatki SURS o delovnem času, ki jih SURS pridobi iz Poročil pravnih oseb o delovnem času nam pove resnični obseg kršitev na področju delovnega časa v Sloveniji. In ta je z eno besedo – ogromen.

 

Goran Lukič

ZSSS

ZSSS KOMENTIRA: HVALNICA NOROSTI: KO JE POL MILIJONA DAVČNO UTAJENIH EVROV - PREKRŠEK

HVALNICA NOROSTI: KO JE POL MILIJONA DAVČNO UTAJENIH EVROV  - PREKRŠEK

 

Danes smo si lahko v medijih prebrali, da so zaradi luknje v kazenskem zakoniku davčni utajevalci, ki državo ogoljufajo za manj kot 50.000 evrov na mesec, varni pred kazenskim pregonom. Kakor piše novinar Tomaž Modic, so predrzni podjetniki, ki pri uvažanju prestižnih avtomobilov in tovornjakov, preprodaji naftnih derivatov ali podobnih nečednih poslih sistematično utajujejo davek in pazijo, da proračuna ne ogoljufajo za več kot 50.000 evrov na mesec, že več kot leto dni varni pred kazenskim pregonom. Tako je – varni pred kazenskim pregonom.

Kako je to mogoče? Zaradi popravkov zakonodaje v novembru 2011, s katerimi se je kot objektivni pogoj kaznivosti po novem določila pridobitev velike (in ne večje) premoženjske koristi – torej več kot 50.000 evrov. S čimer se je lestvica kaznivosti premaknila iz 5.000 na 50.000 evrov.

In kaj se je s to spremembo zakonodaje zgodilo?

Ker jih ne morejo ovaditi in poslati za zapahe, čeprav lahko državi izmaknejo tudi več kot pol milijona evrov na leto, morajo tožilstva po informacijah iz medijev celo odstopati od kazenskih pregonov in umikati že vložene obtožnice.

Na okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru so pristojno ministrstvo pred tedni opozorili, da je v praksi bore malo primerov, ko bi neki mesečni davčni zavezanec utajil več kot 50.000 evrov davka na mesec. V skladu s sodbo vrhovnega sodišča iz januarja 2012 pa »konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja v teh primerih ni možna«, so poudarili. Z drugimi besedami, četudi bi neka oseba več mesecev zapored utajila po 49.999 evrov davka, ga tožilstvo ne bi moglo preganjati. Ti zneski se namreč ne seštevajo, ampak se po zakonu vsak obravnava za posamezen prekršek.

Tudi na Davčni upravi (DURS), kjer pri pripravi predloga spremembe zakonodaje iz leta 2011 niso sodelovali, so pri izvajanju teh določil naleteli na iste težave. Kot so pojasnili novinarju, so bile letos zaradi davčne zatajitve vložene zgolj tri kazenske ovadbe. V letu 2011 je bilo medtem ugotovljenih skupaj 67 primerov kršitev zakona, to je izognitev plačila in neupravičenega vračila davka, pri katerih je bila pridobljena večja ali velika premoženjska korist. Če utajevalci davkov ostajajo enako »podjetni«, se je po navedbah medijev kazenskemu postopku izognilo več kot tri četrtine storilcev.

 

Tako se torej država ukvarja z davčnimi utajevalci. Po drugi strani pa je po podatkih Statističnega urada RS utajeni delež dohodka iz naslova namerno napačnega poročanja v letu 2010 znašal 3,5% BDP ali več kot 1,257 milijarde evrov (TIRS, 2013).

Po zadnji oceni SURS je siva ekonomija v Sloveniji v letu 2010, merjena z dodano vrednostjo, skupaj znašala 2, 855 milijarde EUR oziroma 8,3 % BDP. Po informacijah  medijev in podatkih Banke Slovenije so lani Slovenci v največjo od davčnih oaz, Švico, nakazali že dve milijardi evrov. Po informacijah Davčne uprave RS (DURS) je nadzor računalniških registrskih blagajn z metodo računalniške forenzike  v letu 2012 pokazal, da je med 70 % in 80 % zavezancev naknadno spreminjalo postavke na izdanih računih; v povprečju se briše približno 50 % prometa (DURS).

 

In kaj na vse to pravi ministrstvo za finance? Minister za finance je pred dnevi izjavil naslednje: »Moramo koreniteje zarezati v plače javnih uslužbencev, socialne transferje in pokojnine«.

Logika politične hvalnice norosti nam torej pravi naslednje – znižujmo socialne pravice, dekriminalizirajmo davčno utajevanje in seveda stalno znižujmo število davčnih inšpektorjev (Število inšpektorjev se je od leta 1996  - 456 inšpektorjev -  zmanjšalo za 28,5 %), saj bomo le tako dali pozitivni signal gospodarskim in finančnim trgom, kajne?

 

Goran Lukič

Rezultati pogajanj glede interventnih ukrepov na področju trga dela

Ljubljana, 8.7.2013

 

V petek, 21. junija, je Vlada RS sprejela Zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela. Zakona sta na eni strani predvidela ukrep, po katerem bodo delodajalci, ki bodo za nedoločen čas zaposlili osebo, mlajšo od 30 let, oproščeni plačila socialnih prispevkov delodajalca za čas 24 mesecev; po drugi strani pa sta predvidela znižanje denarnih nadomestil za tri odstotne točke ter ukinitev mirovanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v času opravljanja javnih del, kar bi zelo negativno vplivalo na socialni položaj brezposelnih in spremenilo sistem socialne varnosti oziroma zavarovanja.

V ZSSS smo se nemudoma odzvali na oba zakona. Tako smo v ponedeljek, 24. junija, na Vlado RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) in matičnemu odboru državnega zbora poslali sporočilo, v katerem smo jasno nasprotovali ukrepom, ki bi zniževali stopnjo socialne varnosti brezposelnih in zahtevali razveljavitev sklepa vlade o sprejetju teh zakonov ter da se o obeh zakonih opravi razprava s socialnimi partnerji. Ob tem pa smo tudi opozorili, da je bil sam način sprejemanja teh dveh zakonov popolnoma nesprejemljiv, saj je šel popolnoma mimo socialnih partnerjev.

Oba zakona nam je uspelo začasno zaustaviti, tako da sta v petek, 28. junija, prišla na sejo Ekonomsko socialnega sveta (ESS). Na seji ESS smo ponovili naša stališča – pozdravljamo ukrep za spodbujanje zaposlovanja mladih, a v te ukrepe morajo biti vgrajene varovalke, da ne bi prihajalo do zlorab; nikakor ne pristajamo na znižanje denarnih nadomestil; prav tako ne pristajamo na ukinitev mirovanja denarnih nadomestil v času opravljanja javnih del.

Na podlagi pogajanj z MDDSZEM, ki so se odvijala prejšnji teden, nam je uspel umik znižanja denarnega nadomestila ter umik ukinitve mirovanja denarnega nadomestila v času opravljanja javnih del. Po novem se bo v čas prejemanja denarnega nadomestila čas vključitve v javna dela štel le polovično, v drugi polovici pa bo pravica še vedno mirovala. Dolgotrajno brezposelna oseba bo lahko po izteku vključenosti v program javnega dela denarno nadomestilo izkoristila v še preostalem trajanju.

Na naše vztrajanje se je v zakonodajo vključilo določilo, po katerem je vključitev brezposelne osebe v javna dela na podlagi lastne odločitve, pri čemer morebitna odklonitev vključitve ne predstavlja kršitve iz naslova obveznosti brezposelne osebe.

Prav tako pa nam je pri ukrepu oprostitve plačila socialnih prispevkov delodajalca za čas 24 mesecev v primeru zaposlitve osebe, mlajše od 30 let, uspelo vključiti varovalke, ki naj bi preprečevale zlorabe.

Do oprostitve bo tako upravičen delodajalec:

- ki zadnje tri mesece pred zaposlitvijo mlajše brezposelne osebe ni začel postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedal pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov,

- ki pred zaposlitvijo mlajše brezposelne osebe ni imel blokiranega transakcijskega računa 30 ali več zaporednih dni, in

- ki je v zadnjih šestih mesecih pred zaposlitvijo mlajše brezposelne osebe redno izplačeval plače in plačeval obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenim.

V ZSSS smo absolutno prepričani, da pot iz krize pod nobenim pogojem ne vodi preko zniževanja pravic, temveč preko vzpostavitve transparentnega in pravičnega ekonomskega in socialnega modela. Verjamemo, da so tudi naša ravnanja v primeru teh dveh zakonov pokazala, da to niso le besede, ampak skupna odgovornost vseh nas.

 

Goran Lukič, izvršni sekretar ZSSS

Izraba letnega dopusta v letu 2013; regres za leto 2013 - sorazmeren ali celoten?

V praksi se je od 12. 4. 2013 dalje, t.j. od uveljavitve sprememb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) dalje, pričelo zastavljati vprašanje, kako je s pravico do izrabe celotnega oziroma sorazmernega dela letnega dopusta v primeru, ko delavcu delovno razmerje preneha v drugi polovici leta 2013, delavec pa je že pred uveljavitvijo ZDR-1 izpolnil pogoj šestmesečnega nepretrganega delovnega razmerja.

Na podlagi razprave strokovne delovne skupine za razlago določb ZDR-1, v kateri sodeluje tudi ZSSS, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na svoji spletni strani objavilo stališče, iz katerega je jasno in nedvoumno moč razbrati, da se za delavca, ki je v skladu s prej veljavnim 161. členom ZDR do 12. 4. 2013 pridobil pravico do celotnega letnega dopusta (šestmesečno nepretrgano delovno razmerje), upošteva ureditev, na podlagi katere je bila pravica do letnega dopusta in njegove izrabe pridobljena.  Z drugimi besedami povedano to pomeni, da ima delavec, ki mu delovno razmerje preneha po 30. 6. 2013, pravico izrabiti celoten dopust, odmerjen za leto 2013. Pomembna je torej dolžina letnega dopusta, ki je kot takšna navedena na obvestilu o odmeri letnega dopusta za leto 2013 (celotno stališče ministrstva je objavljeno na:  http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/delovna_razmerja/zdr/stalisce_mddsz_letni_dopust/ ). 

 

Stališče je zlasti pomembno iz razloga, ker se na izrabo rednega letnega dopusta veže tudi višina regresa za letni dopust.  Konkretno to pomeni, da delavec, ki ima v letu 2013 pravico izrabiti celoten dopust (ne glede na to, da mu delovno razmerje preneha pred 31. 12. 2013), ima tudi  pravico do celotnega regresa za redni letni dopust za leto 2013. In delodajalec nima pravice zahtevati vrnitve morebitnega preplačila regresa za letni dopust.

 

 Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS

JAVNI POZIV ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE VLADI RS: KONEC JE ODLAŠANJA!

NUJNO OBVESTILO
JAVNI POZIV VLADI RS: KONEC JE ODLAŠANJA!

Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo pravkar poslali javni poziv Vladi RS, v katerem opozarjamo, da se je čas za odlašanje o poroštvih za več podjetij, katere smo izpostavili prejšnji teden, iztekel.
Celoten poziv si lahko preberete spodaj oziroma v priponki.

---------------------------------------------------------------------------------
Ljubljana, 6. 6. 2013
Za:
Mag. Alenka Bratušek, predsednica Vlade RS

Spoštovana predsednica Vlade RS,

Prejšnji teden smo na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) skupaj s sindikalnimi predstavniki iz podjetij AHA Mura, PEKO in SVEA spregovorili o nujnosti ohranitev podjetij, delovnih mest in blagovne znamke ter posledicah neustreznega ravnanja. Pri tem smo jasno izpostavili da ta podjetja ne potrebujejo pomoči v obliki nepovratnih sredstev, ampak tekoča likvidna sredstva oziroma poroštva, in to v čim krajšem času, sicer lahko sledijo najbolj negativni scenariji.

Kolikor pa vidimo iz dnevnega reda današnje seje Vlade RS, ni prav nikjer nobene točke dnevnega reda o poroštvih za ta podjetja, prav tako tudi ne tudi za podjetje MLM (Mariborska Livarna Maribor).

Kako resen je položaj, nam zlahka pove primer podjetja SVEA Zagorje, kjer se za 10. junij napoveduje stavka delavcev, saj niso prejeli plač za marec in april 2013.

Spoštovana predsednica Vlade RS, gre za nekaj tisoč delovnih mestih v okoljih, ki imajo že sedaj visoko stopnjo brezposelnosti. Kakršno koli odlašanje z odločitvami pa preprosto pomeni še več brezposelnosti.

Zato zahtevamo, da se tematika državnih poroštev za ta podjetja nemudoma uvrsti na dnevni red Vlade RS. Vsak dan odlašanja je prepozen!

Mag. Dušan Semolič
Predsednik ZSSS

Tolmačenje 3. člena ZPIZ-2A, po katerem se vse brezposelne osebe, prijavljene v evidenco ZRSZ na dan 31. 12. 2012, obravnavajo enako in se s tem uresniči namen in cilj sprememb zakona (ZPIZ-2A) - rok za prijavo

Posredujemo obvestilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 28. 5. 2013 glede tolmačenja 3. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju -2A (ZPIZ – 2A), po katerem se vse brezposelne osebe, prijavljene v evidenco Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) na dan 31. 12. 2012, obravnavajo enako in se s tem uresniči namen in cilj sprememb zakona (ZPIZ-2A). Bodite še posebej pozorni na datum na koncu obvestila!

 

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je danes sprejela tolmačenje 3. člena ZPIZ-2A, po katerem se vse brezposelne osebe, prijavljene v evidenco ZRSZ na dan 31. 12. 2012, obravnavajo enako in se s tem uresniči namen in cilj sprememb zakona (ZPIZ-2A).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede opozoril o različni obravnavi brezposelnih zavarovancev po ZPIZ-2A poudarja, da smo pri pripravi zakona izhajali iz namena, da se postopni dvig prispevka uredi za tiste zavarovance, ki so bili na dan 31. 12. 2012 vključeni v prostovoljno zavarovanje kot brezposelni, ki so bili vpisani v katero izmed evidenc pri ZRSZ kot aktivni iskalci zaposlitve - praviloma je to sedma alineja prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1, podlaga 207.

 

V zadnjih dneh pa se je tudi na ministrstvo obrnilo več brezposelnih oseb, ki so bili na dan 31. 12. 2012 prijavljeni na ZRSZ, vendar so bili vključeni v prostovoljno pokojninsko zavarovanje po drugi podlagi, saj so tudi po drugih podlagah izpolnjevali pogoje za vključitev v prostovoljno vključitev; na primer na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZPIZ-1 (vključijo se lahko osebe, ki so v zadnjih desetih letih vsaj pet let vključene v obvezno zavarovanje), kjer sicer ni bil pogoj vpis v evidenco ZRSZ, vendar jih je bila velika večina v to evidenco vpisana in bi bili tako lahko zavarovani tudi na podlagi sedme alineje 34. člena ZPIZ-1.

 

V zvezi s tem je ministrica dr. Anja Kopač Mrak sprejela tolmačenje, da je treba vse, ki so pred uveljavitvijo zakona izpolnjevali ta pogoja, torej da so bili brezposelni in vpisani v evidenco ZRSZ, obravnavati enakopravno, ne glede na to pod katero šifro so bili prijavljeni.

 

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo tako na predlog zavarovanca začel postopek ugotavljanja dejanskega stanja, kar pomeni, da bo lahko posameznik v postopku dokazal, da je bil kot brezposelna oseba na dan 31. 12. 2012 vpisan v katero izmed evidenc pri ZRSZ in je torej izpolnjeval pogoje, po katerih bi bil lahko vpisan tudi pod t. i. sedmo alinejo prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 in se torej  tudi njim omogoči znižano plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 

 

Pod temi pogoji se bodo lahko zavarovanci v skladu z določbo 6. člena ZIZ-2A ponovno prijavili v 30 dneh od uveljavitve ZPIZ-2A. Rok za prijavo torej poteče 7. 6. 2013. 

 

Vir: http://www.mddsz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1939/7108/f807cc8c97548d75db36f97a9cb3560e/

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi