ZSSS KOMENTIRA: HVALNICA NOROSTI: KO JE POL MILIJONA DAVČNO UTAJENIH EVROV - PREKRŠEK

HVALNICA NOROSTI: KO JE POL MILIJONA DAVČNO UTAJENIH EVROV  - PREKRŠEK

 

Danes smo si lahko v medijih prebrali, da so zaradi luknje v kazenskem zakoniku davčni utajevalci, ki državo ogoljufajo za manj kot 50.000 evrov na mesec, varni pred kazenskim pregonom. Kakor piše novinar Tomaž Modic, so predrzni podjetniki, ki pri uvažanju prestižnih avtomobilov in tovornjakov, preprodaji naftnih derivatov ali podobnih nečednih poslih sistematično utajujejo davek in pazijo, da proračuna ne ogoljufajo za več kot 50.000 evrov na mesec, že več kot leto dni varni pred kazenskim pregonom. Tako je – varni pred kazenskim pregonom.

Kako je to mogoče? Zaradi popravkov zakonodaje v novembru 2011, s katerimi se je kot objektivni pogoj kaznivosti po novem določila pridobitev velike (in ne večje) premoženjske koristi – torej več kot 50.000 evrov. S čimer se je lestvica kaznivosti premaknila iz 5.000 na 50.000 evrov.

In kaj se je s to spremembo zakonodaje zgodilo?

Ker jih ne morejo ovaditi in poslati za zapahe, čeprav lahko državi izmaknejo tudi več kot pol milijona evrov na leto, morajo tožilstva po informacijah iz medijev celo odstopati od kazenskih pregonov in umikati že vložene obtožnice.

Na okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru so pristojno ministrstvo pred tedni opozorili, da je v praksi bore malo primerov, ko bi neki mesečni davčni zavezanec utajil več kot 50.000 evrov davka na mesec. V skladu s sodbo vrhovnega sodišča iz januarja 2012 pa »konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja v teh primerih ni možna«, so poudarili. Z drugimi besedami, četudi bi neka oseba več mesecev zapored utajila po 49.999 evrov davka, ga tožilstvo ne bi moglo preganjati. Ti zneski se namreč ne seštevajo, ampak se po zakonu vsak obravnava za posamezen prekršek.

Tudi na Davčni upravi (DURS), kjer pri pripravi predloga spremembe zakonodaje iz leta 2011 niso sodelovali, so pri izvajanju teh določil naleteli na iste težave. Kot so pojasnili novinarju, so bile letos zaradi davčne zatajitve vložene zgolj tri kazenske ovadbe. V letu 2011 je bilo medtem ugotovljenih skupaj 67 primerov kršitev zakona, to je izognitev plačila in neupravičenega vračila davka, pri katerih je bila pridobljena večja ali velika premoženjska korist. Če utajevalci davkov ostajajo enako »podjetni«, se je po navedbah medijev kazenskemu postopku izognilo več kot tri četrtine storilcev.

 

Tako se torej država ukvarja z davčnimi utajevalci. Po drugi strani pa je po podatkih Statističnega urada RS utajeni delež dohodka iz naslova namerno napačnega poročanja v letu 2010 znašal 3,5% BDP ali več kot 1,257 milijarde evrov (TIRS, 2013).

Po zadnji oceni SURS je siva ekonomija v Sloveniji v letu 2010, merjena z dodano vrednostjo, skupaj znašala 2, 855 milijarde EUR oziroma 8,3 % BDP. Po informacijah  medijev in podatkih Banke Slovenije so lani Slovenci v največjo od davčnih oaz, Švico, nakazali že dve milijardi evrov. Po informacijah Davčne uprave RS (DURS) je nadzor računalniških registrskih blagajn z metodo računalniške forenzike  v letu 2012 pokazal, da je med 70 % in 80 % zavezancev naknadno spreminjalo postavke na izdanih računih; v povprečju se briše približno 50 % prometa (DURS).

 

In kaj na vse to pravi ministrstvo za finance? Minister za finance je pred dnevi izjavil naslednje: »Moramo koreniteje zarezati v plače javnih uslužbencev, socialne transferje in pokojnine«.

Logika politične hvalnice norosti nam torej pravi naslednje – znižujmo socialne pravice, dekriminalizirajmo davčno utajevanje in seveda stalno znižujmo število davčnih inšpektorjev (Število inšpektorjev se je od leta 1996  - 456 inšpektorjev -  zmanjšalo za 28,5 %), saj bomo le tako dali pozitivni signal gospodarskim in finančnim trgom, kajne?

 

Goran Lukič

Rezultati pogajanj glede interventnih ukrepov na področju trga dela

Ljubljana, 8.7.2013

 

V petek, 21. junija, je Vlada RS sprejela Zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela. Zakona sta na eni strani predvidela ukrep, po katerem bodo delodajalci, ki bodo za nedoločen čas zaposlili osebo, mlajšo od 30 let, oproščeni plačila socialnih prispevkov delodajalca za čas 24 mesecev; po drugi strani pa sta predvidela znižanje denarnih nadomestil za tri odstotne točke ter ukinitev mirovanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v času opravljanja javnih del, kar bi zelo negativno vplivalo na socialni položaj brezposelnih in spremenilo sistem socialne varnosti oziroma zavarovanja.

V ZSSS smo se nemudoma odzvali na oba zakona. Tako smo v ponedeljek, 24. junija, na Vlado RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) in matičnemu odboru državnega zbora poslali sporočilo, v katerem smo jasno nasprotovali ukrepom, ki bi zniževali stopnjo socialne varnosti brezposelnih in zahtevali razveljavitev sklepa vlade o sprejetju teh zakonov ter da se o obeh zakonih opravi razprava s socialnimi partnerji. Ob tem pa smo tudi opozorili, da je bil sam način sprejemanja teh dveh zakonov popolnoma nesprejemljiv, saj je šel popolnoma mimo socialnih partnerjev.

Oba zakona nam je uspelo začasno zaustaviti, tako da sta v petek, 28. junija, prišla na sejo Ekonomsko socialnega sveta (ESS). Na seji ESS smo ponovili naša stališča – pozdravljamo ukrep za spodbujanje zaposlovanja mladih, a v te ukrepe morajo biti vgrajene varovalke, da ne bi prihajalo do zlorab; nikakor ne pristajamo na znižanje denarnih nadomestil; prav tako ne pristajamo na ukinitev mirovanja denarnih nadomestil v času opravljanja javnih del.

Na podlagi pogajanj z MDDSZEM, ki so se odvijala prejšnji teden, nam je uspel umik znižanja denarnega nadomestila ter umik ukinitve mirovanja denarnega nadomestila v času opravljanja javnih del. Po novem se bo v čas prejemanja denarnega nadomestila čas vključitve v javna dela štel le polovično, v drugi polovici pa bo pravica še vedno mirovala. Dolgotrajno brezposelna oseba bo lahko po izteku vključenosti v program javnega dela denarno nadomestilo izkoristila v še preostalem trajanju.

Na naše vztrajanje se je v zakonodajo vključilo določilo, po katerem je vključitev brezposelne osebe v javna dela na podlagi lastne odločitve, pri čemer morebitna odklonitev vključitve ne predstavlja kršitve iz naslova obveznosti brezposelne osebe.

Prav tako pa nam je pri ukrepu oprostitve plačila socialnih prispevkov delodajalca za čas 24 mesecev v primeru zaposlitve osebe, mlajše od 30 let, uspelo vključiti varovalke, ki naj bi preprečevale zlorabe.

Do oprostitve bo tako upravičen delodajalec:

- ki zadnje tri mesece pred zaposlitvijo mlajše brezposelne osebe ni začel postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedal pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov,

- ki pred zaposlitvijo mlajše brezposelne osebe ni imel blokiranega transakcijskega računa 30 ali več zaporednih dni, in

- ki je v zadnjih šestih mesecih pred zaposlitvijo mlajše brezposelne osebe redno izplačeval plače in plačeval obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenim.

V ZSSS smo absolutno prepričani, da pot iz krize pod nobenim pogojem ne vodi preko zniževanja pravic, temveč preko vzpostavitve transparentnega in pravičnega ekonomskega in socialnega modela. Verjamemo, da so tudi naša ravnanja v primeru teh dveh zakonov pokazala, da to niso le besede, ampak skupna odgovornost vseh nas.

 

Goran Lukič, izvršni sekretar ZSSS

Izraba letnega dopusta v letu 2013; regres za leto 2013 - sorazmeren ali celoten?

V praksi se je od 12. 4. 2013 dalje, t.j. od uveljavitve sprememb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) dalje, pričelo zastavljati vprašanje, kako je s pravico do izrabe celotnega oziroma sorazmernega dela letnega dopusta v primeru, ko delavcu delovno razmerje preneha v drugi polovici leta 2013, delavec pa je že pred uveljavitvijo ZDR-1 izpolnil pogoj šestmesečnega nepretrganega delovnega razmerja.

Na podlagi razprave strokovne delovne skupine za razlago določb ZDR-1, v kateri sodeluje tudi ZSSS, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na svoji spletni strani objavilo stališče, iz katerega je jasno in nedvoumno moč razbrati, da se za delavca, ki je v skladu s prej veljavnim 161. členom ZDR do 12. 4. 2013 pridobil pravico do celotnega letnega dopusta (šestmesečno nepretrgano delovno razmerje), upošteva ureditev, na podlagi katere je bila pravica do letnega dopusta in njegove izrabe pridobljena.  Z drugimi besedami povedano to pomeni, da ima delavec, ki mu delovno razmerje preneha po 30. 6. 2013, pravico izrabiti celoten dopust, odmerjen za leto 2013. Pomembna je torej dolžina letnega dopusta, ki je kot takšna navedena na obvestilu o odmeri letnega dopusta za leto 2013 (celotno stališče ministrstva je objavljeno na:  http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/delovna_razmerja/zdr/stalisce_mddsz_letni_dopust/ ). 

 

Stališče je zlasti pomembno iz razloga, ker se na izrabo rednega letnega dopusta veže tudi višina regresa za letni dopust.  Konkretno to pomeni, da delavec, ki ima v letu 2013 pravico izrabiti celoten dopust (ne glede na to, da mu delovno razmerje preneha pred 31. 12. 2013), ima tudi  pravico do celotnega regresa za redni letni dopust za leto 2013. In delodajalec nima pravice zahtevati vrnitve morebitnega preplačila regresa za letni dopust.

 

 Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS

JAVNI POZIV ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE VLADI RS: KONEC JE ODLAŠANJA!

NUJNO OBVESTILO
JAVNI POZIV VLADI RS: KONEC JE ODLAŠANJA!

Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo pravkar poslali javni poziv Vladi RS, v katerem opozarjamo, da se je čas za odlašanje o poroštvih za več podjetij, katere smo izpostavili prejšnji teden, iztekel.
Celoten poziv si lahko preberete spodaj oziroma v priponki.

---------------------------------------------------------------------------------
Ljubljana, 6. 6. 2013
Za:
Mag. Alenka Bratušek, predsednica Vlade RS

Spoštovana predsednica Vlade RS,

Prejšnji teden smo na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) skupaj s sindikalnimi predstavniki iz podjetij AHA Mura, PEKO in SVEA spregovorili o nujnosti ohranitev podjetij, delovnih mest in blagovne znamke ter posledicah neustreznega ravnanja. Pri tem smo jasno izpostavili da ta podjetja ne potrebujejo pomoči v obliki nepovratnih sredstev, ampak tekoča likvidna sredstva oziroma poroštva, in to v čim krajšem času, sicer lahko sledijo najbolj negativni scenariji.

Kolikor pa vidimo iz dnevnega reda današnje seje Vlade RS, ni prav nikjer nobene točke dnevnega reda o poroštvih za ta podjetja, prav tako tudi ne tudi za podjetje MLM (Mariborska Livarna Maribor).

Kako resen je položaj, nam zlahka pove primer podjetja SVEA Zagorje, kjer se za 10. junij napoveduje stavka delavcev, saj niso prejeli plač za marec in april 2013.

Spoštovana predsednica Vlade RS, gre za nekaj tisoč delovnih mestih v okoljih, ki imajo že sedaj visoko stopnjo brezposelnosti. Kakršno koli odlašanje z odločitvami pa preprosto pomeni še več brezposelnosti.

Zato zahtevamo, da se tematika državnih poroštev za ta podjetja nemudoma uvrsti na dnevni red Vlade RS. Vsak dan odlašanja je prepozen!

Mag. Dušan Semolič
Predsednik ZSSS

Tolmačenje 3. člena ZPIZ-2A, po katerem se vse brezposelne osebe, prijavljene v evidenco ZRSZ na dan 31. 12. 2012, obravnavajo enako in se s tem uresniči namen in cilj sprememb zakona (ZPIZ-2A) - rok za prijavo

Posredujemo obvestilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 28. 5. 2013 glede tolmačenja 3. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju -2A (ZPIZ – 2A), po katerem se vse brezposelne osebe, prijavljene v evidenco Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) na dan 31. 12. 2012, obravnavajo enako in se s tem uresniči namen in cilj sprememb zakona (ZPIZ-2A). Bodite še posebej pozorni na datum na koncu obvestila!

 

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je danes sprejela tolmačenje 3. člena ZPIZ-2A, po katerem se vse brezposelne osebe, prijavljene v evidenco ZRSZ na dan 31. 12. 2012, obravnavajo enako in se s tem uresniči namen in cilj sprememb zakona (ZPIZ-2A).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede opozoril o različni obravnavi brezposelnih zavarovancev po ZPIZ-2A poudarja, da smo pri pripravi zakona izhajali iz namena, da se postopni dvig prispevka uredi za tiste zavarovance, ki so bili na dan 31. 12. 2012 vključeni v prostovoljno zavarovanje kot brezposelni, ki so bili vpisani v katero izmed evidenc pri ZRSZ kot aktivni iskalci zaposlitve - praviloma je to sedma alineja prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1, podlaga 207.

 

V zadnjih dneh pa se je tudi na ministrstvo obrnilo več brezposelnih oseb, ki so bili na dan 31. 12. 2012 prijavljeni na ZRSZ, vendar so bili vključeni v prostovoljno pokojninsko zavarovanje po drugi podlagi, saj so tudi po drugih podlagah izpolnjevali pogoje za vključitev v prostovoljno vključitev; na primer na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZPIZ-1 (vključijo se lahko osebe, ki so v zadnjih desetih letih vsaj pet let vključene v obvezno zavarovanje), kjer sicer ni bil pogoj vpis v evidenco ZRSZ, vendar jih je bila velika večina v to evidenco vpisana in bi bili tako lahko zavarovani tudi na podlagi sedme alineje 34. člena ZPIZ-1.

 

V zvezi s tem je ministrica dr. Anja Kopač Mrak sprejela tolmačenje, da je treba vse, ki so pred uveljavitvijo zakona izpolnjevali ta pogoja, torej da so bili brezposelni in vpisani v evidenco ZRSZ, obravnavati enakopravno, ne glede na to pod katero šifro so bili prijavljeni.

 

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo tako na predlog zavarovanca začel postopek ugotavljanja dejanskega stanja, kar pomeni, da bo lahko posameznik v postopku dokazal, da je bil kot brezposelna oseba na dan 31. 12. 2012 vpisan v katero izmed evidenc pri ZRSZ in je torej izpolnjeval pogoje, po katerih bi bil lahko vpisan tudi pod t. i. sedmo alinejo prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 in se torej  tudi njim omogoči znižano plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 

 

Pod temi pogoji se bodo lahko zavarovanci v skladu z določbo 6. člena ZIZ-2A ponovno prijavili v 30 dneh od uveljavitve ZPIZ-2A. Rok za prijavo torej poteče 7. 6. 2013. 

 

Vir: http://www.mddsz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1939/7108/f807cc8c97548d75db36f97a9cb3560e/

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi

Čestitka ob 1. in 2. maju

Ne smemo pozabiti: prvič so praznovali mednarodni praznik dela, 1. maj,  v Sloveniji leta 1890. In potem vsako leto.

Praznik je preživel vojne, razpad držav in napovedi mnogih, ki niso videli pomena tega praznika.

Praznik dela je postal simbol delavk in delavcev, simbol našega boja za delavske in socialne pravice.

Praznik dela opozarja, da delavci niso blago – da imajo pravico živeti človeka vredno življenje.

Praznik opozarja, da nobena delavska pravica ni bila podarjena, ni večna, za prav vsako delavsko pravico se moramo boriti.

Praznik opozarja, da se moramo v času brutalnega neoliberalizma upirati le združeni in povezani.

 

In na kaj opozarjamo, kaj zahtevamo letos od države in delodajalcev?

Najprej od države.

Krize niso povzročili ne delavci in ne upokojenci, zato se mora ta kriza reševati na povsem drug način, kot se to počne pri nas in v Evropski uniji. Sedanja pot, ki je pot ekstremnega varčevanja in zniževanja standarda ljudi, je pot, ki uničuje gospodarsko rast, uničuje podjetja, povečuje brezposelnost in revščino.

Upreti se moramo pritiskom bonitetnih hiš, Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega monetarnega sklada, pritiskom institucij, ki vidijo glavni cilj doseganje takojšnje konsolidacije javnih financ, ne glede nato, kaj to prinaša ljudem.

Da, potrebno je sanirati bančni sistem, toda hkrati je potrebno rešiti podjetja, ki jim grozi uničenje: PEKO, CIMOS, MURA, LIVARNA MARIBOR - potrebno je rešiti podjetja, ki zaposlujejo na tisoče ljudi.

Glavna prednostna naloga, glavni cilj bi moral biti ustvariti razmere, da bi brezposelni dobili delo, da bi dobili kvalitetna delovna mesta in delo za nedoločen čas, da bi delavci na negotovih oblikah dela imeli več pravic, več varnosti.

Delavske pravice, plače in pokojnine niso sovražnik razvoja. V Sloveniji in v Evropski uniji morajo socialne pravice imeti prednost pred ekonomskimi pravicami. Politiki bi morali iskati izhod iz krize z več zaupanja v ljudi, z več neposredne demokracije in ne s spreminjanjem ustave, v katero žele postaviti še več ovir, zidov, da bi omejili ljudem pravico, da bi, če bi bilo to potrebno, z uporabo referenduma popravili slabe odločitev politikov. Politiki bi morali iskati izhod iz krize s krepitvijo pravne države, z zakoni, ki bi v prvi vrsti varovali najšibkejše, delavke in upokojence.

In kaj pričakujemo od delodajalcev?

Spoštovanje dostojanstva zaposlenih, spoštovanje kolektivnih pogodb, ustvarjanje pogojev za delovna mesta, na katerih bo varovano zdravje delavk in delavcev, sprejemanje takšnih poslovnih odločitev, ki bodo zagotavljala delo in dobre plače zaposlenim.

 

Skratka: v Sloveniji na odločitve ne smejo imeti odločilnega vpliva le bonitetne hiše in gospodje iz Bruslja, Slovenija smo tudi delavke, delavci, mladi in upokojenci in zato morajo biti odločitve, ki se sprejemajo pri nas, sprejete po naši meri. Zato moramo graditi Slovenijo predvsem po podobi, v kateri se bo upoštevala solidarnost in socialna pravičnost.

 

Vsem članicam in članom sindikatov, združenih v ZSSS, čestitam 1. maj! Da, in 2. maj, ki je tudi še naprej naš praznik!

 

mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS

Ob 1.maju, prazniku dela - nagovor sekretarja Območne organizacije ZSSS Podravje in Koroška

 Kaj povedati v teh časih ob prazniku dela. Zagotovo je nesporno dejstvo, da živimo v času, ki je zaradi krize, za delavstvo hudo neprijazen. Praktično dnevno se izgubljajo delovna mesta, stečaji se vrstijo en za drugim, socialna stiska pa je vedno večja. Vedno bolj se socialna stiska meša z besom, stisko in občutkom nemoči. Od leta 2009 do 2012 se je število stečajev v Podravju in na Koroškem povečalo za več kot 400 %, trend, ki  se žal vztrajno nadaljuje. Nadzor, ko govorimo o delavski pravicah je žal nezadosten. Delno zaradi “podhranjenosti” inšpekcijskih služb, delno zaradi strahu, ko ljudje enostavno ne upajo spregovoriti o krivicah, ki se jim dogajajo. Primeri, ko izvemo, da je nekdo delal 3 leta brez plače in šele po 3 letih prišel to povedati na sindikat, ali pa da so v eni družbi ljudje ostali 15 let brez regresa, so enostavno povedano, šokantni in še sami včasih ne moremo verjeti, da je to sploh možno. Zagotovo se soočamo z veliko težavo nezadostnega nadzora, vse skupaj pa nas pelje v neke čase, ki napovedujejo socialno katastrofo in razkroj družbe. Ljudi se pošilja na Rdeči križ, istočasno pa se jim ne plača za njihovo pošteno opravljeno delo. Pa praktično nihče ne odgovarja za to. Na ZSSS se po svojih najboljših močeh trudimo pomagati, vendar pristojnosti in moč sindikata se končajo na točki, ko bi morale nastopiti institucije, ki jih v tej državi nenazadnje plačujemo davkoplačevalci, pa te institucije svoje delo opravljajo nezadostno.

 

Ljudje si več ne upajo niti govoriti,  so popolnoma prestrašeni, saj se jih sistematično  ustrahuje, tako v sredinah, kjer delajo, kakor tudi praktično na dnevnih novicah in poročilih.

 

V tem trenutku očitno vsi, ki imajo možnost in predvsem moč kaj spremeniti na bolje in preprečiti krivice, raje ne vidijo in nočejo videti ničesar. Imajo pa vsi ti gospodje največjo odgovornost ravno do ljudi. Do ljudi, ki so jih volili, v dobri veri in zaupanju in prepričanju, da se bo kaj spremenilo. Realnost je žal drugačna. Vedno več krivic se dogaja, vedno več ljudi je v neopisljivi stiski in nikjer na obzorju ni neke svetle točke, ki bi  dajala upanje in prepričanje v to, da bo lahko bolje. Kapital in interesi meljejo, brezkompromisno....dokler bo to mogoče. Zgodovina se ponavlja, pravijo, žal se ljudje iz tega nič ne naučimo.

 

Res smo v Evropski uniji, res je, da smo podpisali Evropsko socialno listino, ki nas obvezuje. Politiki so polnih ust, da je Slovenija del razvite Evrope, toda vprašanje je, ali si lastniki podjetij v Nemčiji, Franciji dovolijo tako poniževati svoje delavce kot se to počne v Sloveniji ?  V Sloveniji je očitno res najpomembnejši kapital, pozablja pa se na delavca, na sočloveka. Sedaj smo na poti, da postanemo država revežev, medsebojni odnosi in kultura odnosov pa so postali hujši in bolj pokvarjeni kot kdajkoli prej. Toda – dokler ne prenesemo načel, obljub v življenje, niso načela in obljube nič drugega kot samo besede.

Večno poslušamo ene in iste besede, večno metanje peska v oči, blagajne so prazne, denarja ni, itd. Zakaj ne ustrezno prerazporedimo denarja, ki ga je več kot očitno dovolj. Za nekatere pač. Problem je transparentnost in interesi. Pa se spet lahko vrnemo na začetek, problem nadzora, volje, pripravljenosti in egoizma. Dostojanstvo ljudi je žal do konca poteptano.

 

In kako naj zaključim tale komentar ? Žal praznik dela danes nima več pravega pomena v smislu, da bi se ga veselili. Ljudje se bojijo za svoje službe, strah je vse preveč prisoten. Dejstvo pa je, da se vsaka kriza konča, tudi ta se bo enkrat. Kapital bo prav tako moral spoznati dejstvo, da sam iz sebe ne more rasti, ampak potrebuje ljudi, delavce. Delavstvo mora imeti moč in nenazadnje vso pravico, da je udeleženo pri ustvarjenem dohodku in dobrinah. Naj ljudje vsaj na praznik dela poskušajo pozabiti na težke čase in mislijo o tem, da bodo spet časi enkrat lepši. Potem pa naprej s pogumom, brez strahu opozarjati na krivice.  Treba se je dnevno boriti, vsak od nas, da bo svet v katerem živimo boljši, bolj prijazen. Zato ob tem prazniku ne smemo pozabiti na najbolj pomembne vrednote tega praznika in kot smo včasih rekli in že skoraj pozabili-  DELU ČAST IN OBLAST !

Nagovor ob prazniku dela

28. april - svetovni dan varnosti in zdravja pri delu

Ljubljana, 25.4.2013

28. april 2013, mednarodni dan varnosti in zdravja pri delu, Mednarodna organizacija za delo (MOD-ILO) letos posveča poklicnim boleznim (http://www.ilo.org/safework/events/safeday/WCMS_204594/lang--en/index.htm). Na isti dan pa bomo pod geslom »Zaradi sindikatov je delo varnejše« sindikati z vseh kontinentov obeležili Mednarodni sindikalni dan žalovanja za delavci, umrlimi in poškodovanimi na delovnem mestu (http://www.ituc-csi.org/trade-unions-save-lives-a-message, http://www.hazards.org/wmd/). 

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije – ZSSS (www.zsss.si) je 25. aprila 2013 pripravila svojo tradicionalno tiskovno konferenco ob tem mednarodnemu dnevu. Med drugim na njej javnost vedno seznanimo tudi z uradnimi podatki IRSD o številu smrtnih nezgod pri delu v preteklem letu ter z oceno števila umrlih zaradi poklicnih bolezni. Namen je ozaveščanje javnosti o pomenu sistema zdravja in varnosti zaposlenih.

Ob mednarodnem dnevu varnosti in zdravja pri delu se ZSSS pridružuje opozorilom Mednarodne organizacije za delo za preprečevanje poklicnih bolezni. Ker pa se te že od leta 1990 v Sloveniji ne verificirajo, so kršene človekove pravice slovenskih delavcev!

Pozivamo ministra za zdravje, da pravočasno in že v letu 2013 v skladu z ZPIZ-2 pripravi nov predpis o poklicnih boleznih tako, da bosta postopka postavljanja suma in verifikacije poklicnih bolezni potekala finančno neodvisno od delodajalca.

ZSSS se prav tako pridružuje pozivom Evropske konfederacije sindikatov, da naj evropska komisija že v sedanjem mandatu pripravi novo strategijo EU za varnost in zdravje pri delu v obdobju 2013-2020 ter v njej predvidi učinkovite načine preprečevanja poklicnih bolezni (glej priponko).

 

SPOMINJAJ SE MRTVIH! BORI SE ZA ŽIVE !

IZRAŽAMO SOŽALJE SODELAVCEM IN DRUŽINAM NA DELOVNEM MESTU IN ZARADI POKLICNIH BOLEZNI UMRLIH DELAVCEV V LETU 2012!

 

ZA VAS SMO PRIDOBILI ODGOVORE NAJODGOVORNEJŠIH V SLOVENIJI.

NJIHOVI ODGOVORI SO V CELOTI OBJAVLJENI NA SPLETNI STRANI – obiščite jo:

http://www.sindikat-zsss.si/index.php?option=com_content&view=article&id=304&Itemid=162 :

 

POVZETEK NAJPOMEMBNEJŠIH DEJSTEV:

 

INŠPEKTORAT RS ZA DELO (IRSD):

1.       Delodajalci so v letu 2012 prijavili 10.091 nezgod pri delu (v tej številki prvič ni poškodb na poti na delo in z dela).

2.       V letu 2012 je bilo 21 smrtnih nezgod pri delu na delovnem mestu oziroma v delovnem okolju.

a.       Vsi umrli so bili moški,

b.      Štiri smrtne nezgode so se dogodile v tujini, kjer so delo opravljali slovenski delodajalci,

c.       Vzrok so bili v 38 % primerov padec težkega predmeta z višine na delavca, v 15 % padec delavca z višine, v 15 % prometna nesreča z vozilom, ostalo so prevrnitve predmeta na delavca, električni udar in udarci letečih predmetov.

d.      Največ nezgod je bilo v gradbeništvu in pri vzdrževalnih delih.

e.      Smrtno se poškodujejo predvsem starejši delavci. Več kot polovica jih je bila stara med 50 in 59 let.

f.        Petnajst smrtnih nezgod se je dogodilo izven sedeža delodajalca.

g.       Trinajst od umrlih je imela slovensko državljanstvo. Šest jih je bilo iz držav na območju bivše Jugoslavije. Dva sta bila državljana EU.

h.      Devet jih je imelo delovno razmerje za nedoločen čas, ostali pa za določen čas.

3.       Delodajalci v letu 2012 niso prijavili niti ene poklicne bolezni. IRSD ne ve, ali je zaradi posledic poklicne bolezni v letu 2012 kdorkoli umrl.

 

INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE - IVZ:

 

1.       V 60-ih letih prejšnjega stoletja je prijavljanje poklicnih bolezni naraščalo in doseglo leta 1968 skoraj 2000 primerov, kar je predstavljalo incidenco skoraj 300 na 100.000 delavcev. Največ primerov je bilo pri delavcih iz kovinske industrije, približno v polovici primerov je šlo za okvare sluha, pogoste pa so bile tudi zastrupitve. V različnih državah EU je danes pogostnost od 3 do 180 na 100.000 delavcev.

2.       Zadnji objavljeni podatki v Zdravstveni statističnem letopis IVZ so iz leta 1988 (303 poklicne bolezni od tega 162 poklicnih okvar sluha in 90 kožnih obolenj). Po letu 1990 podatkov niso več zbirali.

3.       Leta 2010 je IVZ izvajal razvojni projekt za ponovno vzpostavitev statistike poklicnih bolezni, ki bi poleg domačih potreb pokril tudi zahteve regulative Evropske komisije za statistike zdravja in varnosti pri delu, ki jih zbira Eurostat. V tem sklopu je IVZ pilotno pridobil nekajletne podatke ZPIZ invalidskih komisij o obravnavanih prvih invalidnosti, kjer je glavni razlog poklicna bolezen (34 v letu v  2008 in 23 v letu 2009). Prav tako je analiziral statistiko bolniških odsotnosti zaradi razloga poklicna bolezen. Gre za zelo majhno število primerov bolniške odsotnosti, saj za njihovo opredelitev velja določilo iz Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (ZZZS), ki določa, da je bolniška odsotnost zaradi razloga poklicne bolezni lahko predpisana le v primeru, če oboleli svojemu izbranemu zdravniku predloži ekspertizo specialista medicine dela, ki potrjuje poklicno bolezen. V obdobju 2003-2012 je bilo letno bolniško odsotnih od 23 do 77 delavcev z diagnozo poklicna bolezen.

4.       IVZ ugotavlja, da brez sprememb v sistemu socialnega in zdravstvenega zavarovanja, ni možno pridobiti relevantnih statističnih podatkov o poklicnih boleznih.

 

KLINIČNI INŠTITUT ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN ŠPORTA (KIMPDŠ):

 

Podatek o deležu poklicne patologije v okviru 5 letne izvedenske obravnave na KIMDPŠ (2007-2011) na podlagi ekspertiz, ki jih pošljejo v obravnavo sodišča ali redki posamezniki in tu pa tam kak primer sindikat:

 

1.       skupaj je bilo diagnosticiranih 12 poklicnih bolezni, 15 sumov na poklicno bolezen in 15 bolezni povezanih z delom. Med poklicnimi boleznimi  3 primeri vibracijske bolezni, 2 primera poklicne pljučne tuberkuloze, 2 poklicna ekcema, 2 poklicni zastrupitvi s svincem,...

2.       Pri poklicnih azbestnih boleznih pa je drugače, te redno verificiramo. Od 1.1. 1990 - 28. 2. 2013 smo verificirali:

a)           azbestoz: 448

b)           pljučnega raka: 52

c)            mezotelioma: 128

d)           plevralnih plakov: 1189

e)           raka grla: 2

f)            raka debelega črevesa: 2

 

MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE (MZ):

 

S spremembo pokojninske in invalidske zakonodaje, ki je stopila v veljavo v začetku leta 2013, mora ministrstvo za zdravje v dvanajstih mesecih – torej do konca leta 2013, pripraviti pravilnik, ki bo urejal poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni. Zavedamo se, da področje do sedaj ni bilo celovito urejeno, zato upamo, da se bo s spremembo zakonodaje in pripravo podzakonskih aktov navedena materija bolje in predvsem sistemsko uredila. Predpis o poklicnih boleznih sodi v delokrog Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje.

 

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS

Vlada mora vsem zaposlenim v javnem sektorju v celoti izplačati lanski regres!

Višje delovno in socialno sodišče je v kolektivnem sporu zoper Vlado RS zaradi kršitve kolektivne pogodbe v delu, ki zadeva izplačilo regresa za letni dopust, razsodilo v prid sindikata in določilo, da mora tožena stranka članom sindikata izplačati lanski regres v celoti, skupaj s pripadajočimi obrestmi.

Ta sodba daje jasno vedeti, da mora država kot delodajalec izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti.

 

A ta sodba dokazuje tudi to, da je ustavno sodišče pogrnilo na izpitu najmočnejšega varuha ustavnosti. Kajti, medtem ko je Ustavno sodišče RS izredno hitro razsodilo v primeru referendumskih pobud glede državnega holdinga in slabe banke (obe referendumski pobudi je presenetljivo zavrnilo), pa še do danes ni odločalo o zahtevi za presojo ustavnosti določb Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki se nanašajo na regres za redni letni dopust za leto 2012 za zaposlene v javnem sektorju. Gre za tisti regres, v katerega sta prejšnja Vlada RS in Državni zbor RS z omenjenim zakonom grobo posegla, in to na način, da  se je med socialnimi partnerji dogovorjeni znesek regresa za letni dopust enostransko/enostavno znižal.  

 

Ker smo v ZSSS bili in smo še prepričani, da je takšen poseg v regres za letni dopust za leto 2012 nezakonit in da je zakonska določba, na podlagi katere je Vlada RS to storila, protiustavna, smo skupaj s sindikati javnega sektorja, ki delujejo znotraj ZSSS, vložili zahtevo za presojo ustavnosti. Upali in verjeli smo, da bo Ustavno sodišče RS zadevo obravnavalo prednostno in da bo tako hitro razsodilo. S hitro razsodbo bi namreč tako s stroškovnega kot tudi s časovnega vidika bila to najhitrejša pot. Pa tudi delovna in socialna sodišča bi bila manj obremenjena in bi se lahko posvetila sojenju v drugih zadevah. Navsezadnje bi tudi poplačilo članov sindikata bilo hitrejše in enostavnejše. Sploh če bi ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo takojšnjo odpravo protiustavnosti.

Ampak očitno je interes Ustavnega sodišča RS drugačen od interesa javnih uslužbencev. Namesto, da bi v tej zadevi razsodilo hitro, pa vložena zahteva za presojo ustavnosti pri Ustavnem sodišču RS še dandanes ni prišla »na vrsto« za odločanje. In to kljub dejstvu, da je to isto sodišče odločilo, da bi se naj zahteva za presojo ustavnosti obravnavala absolutno prednostno in nam to odločitev tudi dostavilo.

Za delovanje pravne države, zaupanja vanjo in za delovanje ustavnega sodišča je nesprejemljivo, da je vprašanje utemeljenosti zahtevka po dogovorjeni višini regresa za letni dopust za leto 2012 dobilo prej pravnomočen odgovor od Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani kot pa od Ustavnega sodišča RS. In to kljub dejstvu, da se je na sodišču o kolektivnem sporu odločalo na dveh stopnjah - v dveh zaporednih postopkih.

Sicer pa smo na ZSSS takšno odločitev tako Delovnega in socialnega sodišča kot tudi Višjega delovnega in socialnega sodišča v pričakovali. Hitrost odločanja ter sama odločitev kažeta, da je pravo vsaj v enem delu pravne države še vedno nad raznimi političnimi in drugimi interesi.

 

In kaj prinaša sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča? Prinaša odgovor na pravno vprašanje, ali je delavec, ne glede na to član katerega sindikata je, upravičen do denarnega zneska v višini razlike med izplačanim regresom za redni letni dopust za leto 2012 in med socialnimi partnerji dogovorjenim zneskom v višini 692 evrov bruto. In odgovor sodišča je, da je delavec upravičen do te razlike!

Tako je sodba pomembna za vse zaposlene v javnem sektorju, pri čemer pa ni pomembno, član katerega sindikata je delavec. Dejstvo je namreč, da je problematika premalo izplačanega regresa za letni dopust za leto 2012 skupna celotnemu javnemu sektorju in da ima vsak zaposleni pravico zahtevati izpolnitev obveznosti od svojega delodajalca. Sklicevanje na predmetno sodbo in njena uporaba je tako povsem upravičena in utemeljena za vse. Zlasti v duhu mirne rešitve spornih razmerjih z delodajalcem in nižjih stroškov postopka. In to ne glede na to, član katerega sindikata je delavec.

 

Zaradi navedenega tako pričakujemo, da Vlada RS ne bo nadaljevala tega postopka na Vrhovnem sodišču RS ter da bo obračunala in izplačala razliko v regresu za redni letni dopust za leto 2012, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, vsem zaposlenim v javnem sektorju. V kolikor temu ne bi bilo tako, nam takoj sporočite, saj bomo v tem primeru v ZSSS, tudi s pomočjo naših strokovnih delavcev v območnih organizacijah ZSSS, sprožili vse potrebne postopke, s katerimi bomo dosegli poplačilo.

 

Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS