Dokažite, da razmišljate strateško in ne zgolj stroškovno! Poziv ZSSS menedžerkam in menedžerjem v slovenskem gospodarstvu

 

Ljubljana, 6. 1. 2014

 

Spoštovane slovenske menedžerke in menedžerji: to pismo ni namenjeno vašim interesnim predstavnikom, temveč je namenjeno neposredno vam.

Zagotovo ste slišali za primer ameriškega podjetja Home Depot izpred nekaj let. Ko je konec leta 2000 postal izvršni direktor tega podjetja Robert Nardelli, je takoj pričel zniževati stroške dela in povečevati število delno zaposlenih, zato da zniža stroške in poviša dobičke. Ti cilji so se sicer na kratek rok dosegli, vendar pa so na srednji in dolgi rok negativno vplivali na kakovost storitev za uporabnike, ki naj bi bila po besedah podjetja osnovni vir konkurenčne prednosti.

 

Na drugi strani pa vse več menedžerjev prebira knjigo »Good Jobs Strategy«, ki jo je napisala predavateljica na M.I.T. Sloan šoli za management Zeynep Ton. Njena osnovna teza je v bistvu dokaj preprosta: ustrezno plačilo zaposlenim in ustrezno vlaganje vanje ter ustrezna organizacija dela pomeni bolj zadovoljne potrošnike in na koncu tudi višje dobičke. Ali povedano drugače: bolje plačan in bolje usposobljen delavec bo bolj konkurenčen. Da to ni zgolj teorija, Tonova navede primere trgovskih podjetij Costco, Trader Joe's, QuickTrip in Mercadona. V teh podjetjih so delavci plačani nad povprečjem dejavnosti. Povprečna plača zaposlenega v Costcu je 21 ameriških dolarjev na uro. V Wallmartu zgolj  13 ameriških dolarjev. Pa vendar je vrednost delnic podjetja Costco že desetletje višja od vrednosti delnic Wallmarta. 17 - mesečna raziskava trgovskih podjetij s strani Marshala Fisherja, Serguieja Netessineja in Jayantha Krishnana je prav tako zelo povedna: vsak dodaten ameriški dolar plačila zaposlenih lahko pomeni dvig prodaje med 4 in 28 ameriških dolarji.

 

Z vse večjim poudarkom na kakovosti storitev in produktov postaja stroškovni menedžment vse bolj stvar preteklosti. Na žalost pa nam podatki za Slovenijo kažejo, da je tukaj to še vedno sedanjost. Po podatkih Statističnega urada RS je v letu 2012 prejelo nižjo bruto plačo od povprečne 65,6 % zaposlenih. Predstavniki gospodarstva se stalno pritožujejo nad januarskim dvigom minimalne plače, ki bo glede na zadnje podatke o inflaciji znašal manj kot šest evrov. Glede na zaključene podatke četrte raziskave fundacije EUROFOUND o pogojih dela sodi Slovenija med države z zelo intenzivnim in neavtonomnim delom. Slovenija glede na izsledke raziskave z uporabo Krasekove metodologije sodi v skupino »organizacij napornega dela«. Iz poročila ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (maj 2009) izhaja, da je bilo v namen financiranja izobraževanja zaposlenih, zlasti iz sektorjev preoblikovanja ter za izobraževanje zaposlenih v perspektivnih sektorjih delodajalcem v letih 2003 – 2008 ponujeno skoraj 30 milijonov evrov sredstev. Uporabili so jih dobro tretjino. Torej podatki, ki gredo v prav nasprotni smeri od »Good jobs« strategije.

 

Spoštovane menedžerke spoštovani menedžerji,

živimo v času, ko zgolj površno gledanje v finančne bilance podjetij ni zgolj premalo, temveč pomeni tudi strateški zaostanek. V poslovnem svetu se namreč vse bolj promovirajo menedžerski modeli, ki celovito povezujejo ekonomske in finančne kazalce s socialnimi kazalci – pri tem moramo poleg »Good jobs« strategije nujno omeniti tudi Kramerjev in Porterjev »Shared Value« koncept.

Prav zato nobena sistemska strateška politika ne bo uspešna in učinkovita, če vi ne boste (končno) preskočili iz stroškovnega v strateški menedžment, ki temelji na trikotniku ustrezno plačan in usposobljen zaposlen – ustrezni pogoji dela – zadovoljen uporabnik. In to ni nobena sindikalna floskula. To je uspešen in učinkovit poslovni model, o katerem lahko beremo v uglednih poslovnih publikacijah, kot je Harvard Business Review. Podjetje Johnson & Johnson je recimo z različnimi programi zdravja na delovnem mestu privarčevalo 250 milijonov ameriških dolarjev, ali vračilo 2,71 ameriških dolarjev za vsak ameriški dolar vložen v zdravje na delovnem mestu med 2002 in 2008. Navsezadnje pa že imamo domač primer. Uprava Steklarne Hrastnik je dvignila plače in iz več kot 5 milijonov EUR izgube v letu 2009 prišla na skoraj milijon evrov čistega dobička leta 2011, pri čemer podjetje intenzivno vlaga v usposabljanje in zdravje zaposlenih.

 

Zato vas pozivamo k temu, da že jutri pričnete razvojni preskok, kjer plača, usposabljanje in izobraževanje zaposlenega ne bo strošek dela, temveč strateška investicija in to pokažete tudi s konkretnimi ukrepi. Zvišajte plače zaposlenim. Povečajte obseg izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. Vpeljujte programe zdravja na delovnem mestu. Pričnite sistemsko zbiranje predlogov inovacij, v kar vključite vse zaposlene. Oblikujte program medgeneracijskih mentorskih shem v podjetju. Povečajte sredstva za raziskave in razvoj. Izboljšajte komunikacijo znotraj celotne proizvodne verige, vse do končnega uporabnika. Sodelujte z lokalno skupnostjo. Razumite sindikat kot partnerja v razvoju in ne kot stroškovno coklo.

Lahko pa se še nadaljnjih nekaj let skupaj z vašimi interesnimi predstavniki vrtimo v vedno istih neproduktivnih debatah o rigidnosti in fleksibilnosti trga dela, velikosti javnega sektorja, itd.

Izbira je več kot jasna. Torej?

 

 

Mag. Dušan Semolič

Predsednik ZSSS

ZSSS KOMENTIRA: avtoprevozniki v protest ( ? ). Kaj pa pravice delavcev?

Kolikor smo si lahko v petek prebrali na spletni strani Območne obrtno podjetniške zbornice Sežana, se naj bi jutri s pričetkom ob 6. uri pričel protest cestnih prevoznikov. Zahteve cestnih prevoznikov naj bi se med drugim dotikale bolj »fleksibilnega zaposlovanja ter konkretnega spodbujanja nakupa najbolj ekoloških vozil«. Po zadnjih informacijah pa naj do jutrišnjega protesta sicer ne bi prišlo, oziroma naj bi bil prestavljen na 31. januar.

 

Ob vseh teh napovedih protestov cestnih prevoznikov naravnost sprašujemo: kaj pa delavske pravice v tej dejavnosti? Če se zgolj spomnimo na zgodbo enega izmed voznikov tovornjakov v Sloveniji, ki je bila javno predstavljena oktobra lani:

"Plačo so mi izračunavali na podlagi prevoženih kilometrov in dela med vikendi, pri čemer se je cena za kilometer vseskozi gibala med 7 in 9 centov. Delovni tempo je bil zelo hud, tako se je pogosto zgodilo, da sem, takoj ko sem prišel s poti in razložil blago, že moral naložiti drugo. In ta čas se je štel v počitek, tako da sem namesto devet ur počival le pet do šest ur in spet krenil na pot. Čeprav sem imel prvo leto najeto sobo v samskem domu, sem tam prespal mogoče le desetkrat. Večino časa sem preživel v tovornjaku in to ne glede na to, kje sem se nahajal. Domov v Bosno sem se lahko vračal le vsake štiri do pet mesecev, pa še tistih 15 dni letnega dopusta nam je lastnik podjetja krajšal, tako da je v dopust štel tudi vikend. Ko sem se letos maja odločil dati odpoved, kot razlog sem navedel nizko plačo, saj sem za 12.000 prevoženih kilometrov dobil 1200 evrov plače, so me povabili v pisarno, kjer mi je gazda' rekel, da sem jim dolžan 5000 evrov za škodo, ki je v tem času nastala na kamionu. Seveda v to nisem želel pristati, zato je poklical v prostor nekaj silakov. Pod psihičnim pritiskom in zaradi njihove prisotnosti sem seveda pristal na plačilo. Od takrat sem prišel v Slovenijo le enkrat, a me je na ulici vselej strah, da me ne bi kdo zaustavil in izsiljeval. Ne počutim se varnega." (Večer, 5. 10. 2013)

 

To je zgodba voznika tovornjaka, ki je z nekajmesečnim premorom delal pet let v enem od slovenskih prevozniških podjetij. Na kršenje pravic voznikov tovornjakov na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) sicer opozarjamo že kar nekaj mesecev. In teh kršitev je glede na podatke Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor s podatki o izvajanju nadzora nad spoštovanjem določil zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev, ki smo jih predstavili 3. oktobra lani, vse več (spodaj), kar je seveda zelo zaskrbljujoče.

 

Skorajda enako zaskrbljujoče pa so besede predsednika sekcije za promet na Obrtno podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Andreja Klobase, ki je pred nekaj dnevi javno povedal »da je čas, da se vozniki, ki tožijo, da so jim kršene pravice razkrijejo z imeni in priimki« in da naj se »javno pove, kdo so avtoprevozniki, ki kršijo delavske pravice«. Odgovor na ta »poziv« je jasen in enostaven: naša naloga in odgovornost je, da o kršitvah pravic delavcev obveščamo uradne organe, in le-ti ukrepajo v skladu z uradnimi postopki. Zagotovo pa ni naša naloga kar tako javno razkrivati imena delavcev, še posebej ne tistim, ki bi še kako natančno morali vedeti, kaj se dogaja v cestnem prometu, in še posebej glede na zgornjo zgodbo, kjer je jasno videti, s kakšnimi pritiski se srečujejo nekateri vozniki tovornjakov.

Navsezadnje posamezni avtoprevozniki nesramno bogatijo ravno na račun kršenja delavskih pravic, prav tako pa se s tem povečuje nelojalna konkurenca. In  preprečevanje nelojalne konkurence, ustvarjanje enakih in zakonsko spoštovanih tržnih pravil za vse avtoprevoznike, bi morala biti ena izmed prioritet sekcije za promet na OZS. Delavce – »žvižgače«, ki nam sporočajo kršitve delovne zakonodaje in kolektivnih pogodb, v ZSSS ne razkrivamo delodajalcem. Zlasti ne tistim, katerih naslednja poteza bi bila še večja grožnja, pritisk in izkoriščanje delavcev. Po vsej verjetnosti pa tudi prenehanje delovnega razmerja. 

 

Bi pa namesto tovrstnega agresivnega »poziva« veliko bolj pričakovali jasno opredelitev in tudi zavezo predstavnikov avtoprevoznikov po ničelni toleranci kakršnih koli kršitev pravic delavcev v cestnem prometu. Očitno pa je glede na podatke spodaj pot do tega na žalost še dolga.

Vir: Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, 2.10. 2013

Srečno 2014 !

Spoštovane članice in člani!

 

Res je – ne gredo prehitro dnevi, prehitro gredo leta.

Leto, ki se izteka, je bilo neprijazno do delavk, delavcev, upokojencev in mnogih drugih. To je leto, ko so usodno zaznamovale življenje vseh nas odločitve, ki so bile sprejete po meri finančnih institucij oziroma kapitala. Na simbolni ravni je to leto zaznamovala zloglasna trojka, bonitetne hiše in tisti naši politiki, ki so postali ujetniki vrednot teh institucij.

Sprejete so bile odločitve, ki omejujejo uporabo referendumov kot sredstva neposredne demokracije in sprejeto je bilo fiskalno zlato pravilo. To je bilo potrebno zato, da bi kapitalu olajšali pritisk na delavske in socialne pravice – da bi olajšali pot do večjih dobičkov.

Tudi od naše demokracije in suverenosti ni ostalo kaj dosti – dobili smo demokracijo kapitala.

Prihaja do razprodaje vsega državnega premoženja, ki še nekaj daje vsem nam, ki živimo v tej državi. To je proces, ki bo zagotovo uničil številna delovna mesta in tako povečal brezposelnost ter revščino.

 

Da, leto 2014 je že v številki lepše leto. Lahko bo bilo; je pa to odvisno tudi od nas.

Morda pa je prav leto 2014 tisto, da krenemo po drugačni razvojni poti – po poti, ki bo upoštevala vrednote socialno-tržnega gospodarstva, poti, ko je cilj gospodarskega razvoja predvsem bolj pravična porazdelitev bogastva te družbe, nova delovna mesta in prizadevanja za ohranitev obstoječih. Nova pot, ki bo prinesla boljše življenje delavkam, delavcem, upokojencem in mladim.

 

Morda – le vdati v usodo se ne smemo. Vsak od nas je lahko močan, toda skupaj smo močnejši.

Da, zato vam želim vesele praznike, lepše novo leto, zdravja in povrhu še kaj sreče!

 

mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS

Odprto pismo Sašu Stanovniku iz skupine Alta: Podatki, in ne mnenja!

Za:

Sašo Stanovnik, skupina Alta

info@alta.si

 

V vednost: medijem

 

Spoštovani!

 

Na spletni strani Reuters-a se je 11. decembra 2013 ob 19:01 znašel članek z naslovom »Fallen star Slovenia to reveal cost of bank clean-up« (če poskušamo prevesti: »padla zvezda Slovenija bo razkrila stroške čiščenja bank«). V tem prispevku ste med drugim navajani tudi vi. In sicer ste podali izjavo da »so v veliko slovenskih podjetjih zaposleni, ki ne delajo in dobijo plačilo – večina izmed njih bo odpuščena po privatizaciji«. V nadaljevanju članka se novinarka sklicuje na vas, ko zapiše da ste izjavili, »da bi lahko tuji kupci imeli pomisleke pri nakupovanju tudi zaradi lokalne zakonodaje, tudi tiste, ki prisiljuje delodajalce da vsem zaposlenim plača odmor med malico in prevoz stroške vsak dan«

 

Vsi vemo da je Reuters globalna medijska referenčna točka, kar pomeni, da se veliko mednarodnih medijev neposredno navezuje na te vire. To se je zgodilo tudi v tem primeru, saj lahko vidimo navezavo na članek v Reuters-u tudi v Guardianu. Kar še tem bolj pomeni, da mora biti prav vsaka medijska izjava še kako utemeljena, sicer je to nič drugega kot globalno posploševanje osebnega mnenja, kar verjamem, da razumete, da v najmanjši meri ni profesionalno, kaj šele objektivno dejanje.

 

In prav z vidika utemeljenosti vaših izjav podanih za Reuters vam postavljamo naslednja vprašanja:

1)    Ali razpolagate s konkretnimi podatki, koliko je v Sloveniji zaposlenih, ki ne delajo in dobijo plačilo? Če da, bi vas prosili, da nam posredujete te podatke in seveda navedete njihov vir. Pred vašim odgovorom vam lahko recimo v pomoč postrežemo s podatki, ki gredo v smer koliko oseb v Sloveniji dela in ne dobi plačila: po uradnih podatkih Inšpektorata RS za delo se je število kršitev na področju plačila za delo med 2008 in 2012 povečalo iz 843 na 3.488. V pomoč so vam lahko tudi podatki Evropske fundacije EUROFOUND: v zadnji raziskavi o delovnih pogojih v 31 državah je bilo tudi vprašanje »ali ste v zadnjih 12 mesecih delali, medtem ko ste bili bolni«. Medtem ko je v EU27 pritrdilno na to vprašanje odgovorilo 39,3 odstotka vprašanih, je v Sloveniji ta delež 59,2 odstotka.

2)    Ali ste pomislili, da obseg neposrednih tujih investicij ni odvisen zgolj od stroškov dela, temveč tudi od razvojne in inovativne stopnje podjetij v Sloveniji? Verjamemo, da ste seznanjeni z raziskavo TehnoCentra Univerze v Mariboru, po kateri se je med 6.5000 podjetji v Podravju zgolj 250 izmed njih uvrstilo med tiste, ki so inovativna, ker torej imajo lastne izdelke, vlagajo v razvoj, iščejo dodatni denar za te izdatke na javnih razpisih. Kakšen razvojni model, podprt z neposrednimi tujimi investicijami torej promovirate? Takšnega, ki spremeni državo v nizkocenovno podjetje s posledično nizko inovativno in razvojno kapaciteto? Ali takšnega, ki temelji na stalnem vlaganju v raziskave, razvoj in inovacije? Kakšno je potemtakem vaše mnenje o »nenavadnem« poslovnem modelu Steklarne Hrastnik, kjer je nova uprava dvignila plače in iz več kot 5 milijonov EUR izgube v letu 2009 prišla na skoraj milijon evrov čistega dobička leta 2011?

 

Spoštovani, pričakujemo vaše konkretne odgovore. V primeru da le-teh ne pridobimo do srede, 18. 12. 2013 pa vam lahko zgolj ponovimo, to kar že sami veste: »brez podatkov si zgolj še ena oseba z mnenjem«. Z drugimi besedami – v primeru da od vas ne pridobimo konkretnih, s podatki podprtih odgovorov, bomo vaše izjave za Reuters razumeli kot demagoški nastop, ki ne temelji na dejstvih in podatkih ter temu primerno zahtevali ustrezen popravek. 

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi

ZSSS komentira: bankam se daje preko enih posebnih zakonov, ljudem se jemlje preko drugih posebnih zakonov

ZSSS komentira: bankam se daje preko enih posebnih zakonov, ljudem se jemlje preko drugih posebnih zakonov

Ljubljana, 12.12.2013

Na današnji redni seji Vlade RS sta minister za finance Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec predstavila rezultate stresnih testov bančnega sistema v Sloveniji. Ob tem ZSSS poudarjamo, da so prav vsa ta dogajanja okoli finančnega sistema pokazala jasne prioritete politike, ki je nič drugega kot preslikava prioritet finančnega sistema. Tako je država na eni strani pripravila 4,7 milijarde evrov za dokapitalizacijo bank in sprejela novelo zakona o javnih financah, ki to omogoča. Na drugi strani pa se je državljanom že pred časom servirala Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je med drugim znižal najvišjo višino denarnega nadomestila, spremembe socialne zakonodaje v 2011 in 2012, ki so skrčile dostop do varstvenega dodatka ter Zakon o izvrševanju proračuna za 2014 in 2015, ki je zamrznil pokojnine. Ali kakor piše v programu ekonomskega partnerstva , ki ga je Slovenija pred kratkim poslala Bruslju: pokojnine se za leti 2014 in 2015 zamrznejo, dodatek za rekreacijo je znižan. Prihranek zaradi neuskladitve pokojnin je za leto 2014 ocenjen na 46,1 milijona evrov. Sredstva za transferje posameznikom in gospodinjstvom so bila pomembno znižana; z rebalansom 2013 so se znižala za 113 mio EUR glede na realizacijo 2012 (več kot 8%), restriktivna politika se nadaljuje tudi v 2014 in 2015. Med transferji je od sredine leta 2013 omejena tudi višina porodniškega nadomestila, po tem ko so bila že v letu 2012 omejena starševska nadomestila ter nekateri drugi socialni prejemki in štipendije.
Prioritete države so torej jasne: ubogaj finančni sistem. In tako imamo ne eni strani preplačane revizorje, ki ocenjujejo koliko milijard evrov mora iti v banke in na drugi strani vse daljše vrste prebivalcev Slovenije, ki čakajo pred Rdečim križem in Karitasom za pakete osnovnih življenjskih potrebščin. Te perverznosti se morajo nehati. Od tega trenutka morajo priti v ospredje prizadevanja za ustvarjanje pogojev za blaginjo ljudi, za nova kvalitetna delovna mesta, za več solidarnosti, za učinkovito premagovanje korupcije ter delovanje pravne države.

Javno sporočilo Ljudmili Novak in Jožetu Tanku glede političnega problematiziranja pravic članov sindikatov

Ljubljana, 13. 11. 2013

 

 

Javno sporočilo Ljudmili Novak, predsednici Nove Slovenije – Krščanski demokrati (NSi) in Jožetu Tanku, vodji poslanske skupine Slovenske demokratske stranke (SDS) glede političnega problematiziranja pravic članov sindikatov

 

Ljudmila.novak@dz-rs.si

Joze.tanko@dz-rs.si

 

V vednost: poslanke in poslanci Državnega zbora RS

 

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) smo včeraj z zanimanjem spremljali izjave predsednice NSi, Ljudmile Novak in vodje poslanske skupine SDS, Jožeta Tanka, ko sta obrazložila argumente za vloženo interpelacijo zoper ministra dr. Gregorja Viranta. V ZSSS se ne opredeljujemo do interpelacije, vsekakor pa ostro zavračamo opredelitve do vsebine podpisanih dokumentov s sindikati, v katerih se ugodneje določajo nekatere pravice za člane sindikatov, ki so podpisniki teh dokumentov. Takšen odziv je posledica nepoznavanja osnov socialnega dialoga in napad na avtonomnost socialnih partnerjev.

 

Zato smo v ZSSS resnično negativno presenečeni nad tovrstnim stališčem nekaterih politikov. Dejstvo je namreč, da dogovor strank, podpisnikov kolektivne pogodbe v javnem sektorju, ki članom sindikata daje v primerjavi z nečlani večji obseg pravic, temelji na določbi 224. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). Le-ta izrecno določa, da se lahko s kolektivno pogodbo dejavnosti uredijo pravice in obveznosti le za člane pogodbenih strank pod pogojem, da je govora o pravicah in obveznostih, ki niso urejene z zakonom. S tem je v celoti spoštovano ustavno načelo, vsaj v tem pogledu, da so pred zakonom vsi enaki. Navedeno zakonsko določilo se namreč nanaša samo na pravice in obveznosti, ki z zakonom niso urejene/predvidene. To pa tudi pomeni, da v javnem sektorju podpisana pogodba temelji na veljavno sprejeti zakonski določbi in da je kakršnokoli “kriminaliziranje” tega brez kakršnekoli pravne podlage. Izpostavljanje tega kot nekaj nedopustnega in nemoralnega pa hkrati predstavlja tudi pomanjkanje  politične načelnosti in prepričanosti v tisto, kar se v Državnem zboru RS sprejema. Ne smemo  namreč prezreti dejstva, da so člani državnega zbora v začetku leta 2013  soglasno (brez glasu proti!) potrdili novelo Zakona o delovnih razmerjih in s tem tudi določbo, ki predstavlja pravno podlago za sklenitev v uvodu izpostavljenega dogovora, ki se nanaša na obseg pravic članov sindikata, podpisnika pogodbe.  Reakcija poslameznih članov državnega zbora je toliko bolj nenavadna, ker se v zvezi s tem sedaj oglašajo tisti, ki so bili v času sprejema novele Zakona o delovnih razmerjih bodisi člani vladnih strank bodisi so bili aktivni udeleženci vlade. 

 

Nesporno je, da so poslanci Državnega zbora RS s sprejetjem te določbe napravili velik korak naprej k razumevanju pomena uspešnega socialnega dialoga pri zagotavljanju ekonomskega in družbenega razvoja države ter k priznavanju dejstva, da so socialni partnerji pri tem izredno pomemben element. Navsezadnje potrebo po večji, aktivnejši vlogi socialnih partnerjev pri razvoju posamezne države (in s tem tudi k priznavanju pomena dejavnosti socialnih partnerjev) vedno bolj poudarjajo vse institucije Evropske unije, tudi Evropska komisija. Pri tem pa je uspešnost njihovega dela in  položaj v družbi ter reprezentativnost, ki se kaže tudi skozi številčnost njihovega članstva, še kako pomemben element. Slednje je zelo dobro razumel tudi tedanji minister za delo, sedaj poslanec, g. Andrej Vizjak. Navsezadnje tudi ZDR-1 na več mestih napotuje na kolektivne pogodbe in posledično temu tudi neposredno spodbuja socialni dialog, s čimer pa tudi priznava avtonomnost socialnih partnerjev.

In določbo 224. člena ZDR-1 je ravno potrebno razumeti v tej smeri. V smeri krepitve socialnih partnerjev, zlasti njihove številčnosti in reprezentativnosti ter v smeri krepitve njihove avtonomnosti. V zvezi s tem velja poudariti, da slednje v Evropi ne pomeni nič novega. Tako npr. v skandinavskih državah, t.j. v državah, ki slovijo po izredno visoki stopnji razvitosti socialnega dialoga, socialni pravičnosti, solidarnosti in navsezadnje tudi po visoki stopnji konkurenčnosti, razlikovanje med člani socialnih partnerjev in nečlani, zlasti na področju uveljavljanja določb kolektivnih pogodb v okviru sodnega varstva, ni izpostavljeno kot nekaj nenormalnega. Ni »kriminalizirano«.

 

Izpostavljanje in poskus “kriminalizacije” podpisanega dogovora ter posledično temu večjega obsega pravic za člane podpisnikov pogodbe pa hkrati pomeni tudi nepriznavanje dosežkov socialnega dialoga, nezavedanje pomembnosti socialnih partnerjev kot elementa družbenega in ekonomskega razvoja, nepoznavanje praks v drugih državah Evropske unije, smer razvoja socialnega dialoga in socialnih partnerjev in navsezadnje tudi odkrit poskus “diskriminacije” njihovega članstva. Dejstvo je namreč, da se socialni partnerji, njihove strokovne službe ter njihovo delovanje financira izključno iz članarine. To članarino plačujejo njihovi člani, ugodnosti, ki pa so dogovorjene, npr. s kolektivno pogodbo dejavnosti, pa v sedanjem sistemu uživajo vsi. Tudi nečlani. Torej tudi tisti, ki za delovanje socialnih partnerjev, za rezultat socialnega dialoga, kolektivnega dogovarjanja/pogajanj, ki se med drugim odraža v sklenjeni kolektivni pogodbi in v stopnji ter obsegu pravic zaposlenih (tudi v ohranitvi plačanega odmora za malico, dodatka za delovno dobo, povrnitvi stroškov prevoza na delo in z dela,…..) ne prispevajo ničesar. Ali je to pravično? Zlasti do članov socialnih partnerjev? 

 

 

 

mag. Dušan Semolič

predsednik ZSSS

 

JAVNO PISMO VLADI RS TER POSLANKAM IN POSLANCEM OB MEDNARODNEM DNEVU DOSTOJNEGA DELA

Ljubljana, 7. 10. 2013

 

Za:

Mag. Alenka Bratušek, predsednica Vlade RS

Poslanke in poslanci Državnega zbora RS

 

JAVNO PISMO VLADI RS TER POSLANKAM IN POSLANCEM OB MEDNARODNEM DNEVU DOSTOJNEGA DELA:

V IMENU KONKURENČNOSTI – ZA KAKŠNO CENO?

 

Spoštovane, spoštovani!

 

Danes je mednarodni dan dostojnega dela, ki ga Mednarodna konfederacija sindikatov (ITUC) obeležuje od leta 2008. Letošnji mednarodni dan dostojnega dela poudarja pravico do sindikalnega organiziranja na vseh ravneh. Zato je še kako pomembno, da se ta pravica spoštuje in realizira na vseh ravneh. Še posebej danes, ko se to pravico skuša odriniti v imenu »večje gospodarske konkurenčnosti«, kar je videti iz spodnjih primerov.

 

Na mednarodni ravni smo priče primeru priprav na svetovno nogometno prvenstvo v Katarju leta 2022, kjer se je razkrilo da je med 4. junijem in 8. avgustom, ko so temperature dosegle tudi 50 stopinj Celzija in več, umrlo kar 44 delavcev iz Nepala.  Če bi se podoben trend nadaljeval, bi po podatkih ITUC-a še pred uradnim začetkom svetovnega prvenstva bilo ob svoje življenje najmanj štiri tisoč tujih delavcev, oziroma ducat na teden. Tako Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) kot mednarodna konfederacija sindikatov (ITUC) sta pozvali predstavnike mednarodne nogometne zveze (FIFA), da se mora takoj pristopiti k popolnemu spoštovanju delavskih pravic, sicer bi se moralo Katarju odvzeti organizacijo svetovnega prvenstva. Po navedbah ITUC-a tuji delavci na gradbiščih v Katarju delajo brez pravice, da bi se vključili v sindikat, v bednih razmerah, za svoje delo pa velikokrat ne dobijo obljubljenega plačila. 

 

Na evropski ravni smo priče poskusom Evropske komisije (EK) po deregulaciji izjemno pomembnih zakonskih okvirov. Evropska komisija je namreč pred nekaj dnevi predstavila program »REFIT – pripravljeni za rast«, katerega namen je med drugim »poenostavitev obstoječe zakonodaje« in »zmanjšanje bremen za podjetja«. Eno izmed področjih za zakonsko deregulacijo, ki jih EK eksplicitno navaja, je recimo obveščanje in posvetovanje z delavci. Generalna sekretarka ETUC-a Bernadette Ségol je jasna: »notranji trg je sprejemljiv zgolj, če deluje z močnimi socialnimi pravili. REFIT program Evropske komisije blokira ves napredek v tej smeri«.

 

V Sloveniji pa se je že tako pogostemu kršenju pravice do poštenega plačila in  neplačevanju prispevkov za različna socialna zavarovanja sedaj pridružil še en delodajalski »trend«: odpovedovanje kolektivnih pogodb dejavnosti. Delodajalci so sprva odpovedali kolektivno pogodbo za kemično in gumarsko industrijo, kmalu zatem pa še kolektivno pogodbo gradbenih dejavnosti. Smer delodajalcev je jasna: krčenje in celo ukinitev določenih, skozi desetletja priborjenih delavskih pravic (plačan odmor za malico, povračilo potnih stroškov, dodatek za delovno dobo, ustrezna minimalna plača, itd). V zadnjem letnem poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2012, katero je bilo v petek, 4. oktobra tudi predstavljeno na seji Komisije Državnega zbora za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti pa je med drugim zapisano, da pobudniki poročajo tudi o primerih, ko jih delodajalci na različne načine »kaznujejo« zaradi članstva v sindikatu.

 

Splošna deklaracija o človekovih pravicah (1948). Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (1966). Konvenciji mednarodne organizacije dela št. 87 (1948) in 98 (1949). Ustava RS (1991).

To so le nekateri izmed temeljnih pravnih dokumentov, ki zagotavljajo pravico do svobode sindikalnega združevanja in kolektivnega pogajanja. Ti pravici pod nobenim pogojem ne smeta biti podrejeni željam po »prosti gospodarski pobudi« oziroma »razbremenitvi gospodarstva«. V primeru podrejenosti je namreč takoj konec zgodbe o Evropski socialno tržni ekonomiji, Evropskem socialnem modelu in državi blaginje. In začetek zgodbe o državah kot podjetjih, ki med seboj tekmujejo z nižjimi davki in »ustreznejšimi« zakoni.

 

Vsi vemo, kam vodi ta pot. V tekstilno tovarno v Daki v Bangladešu, v kateri je zaradi obupnih razmer pred nekaj meseci umrlo več kot tisoč delavk in delavcev. V kitajske tovarne Foxconn-a in Pegatron-a, ki pod izjemno velikimi pritiski izdelujejo popularen iPhone.

 

V imenu konkurenčnosti – za kakšno ceno?

 

Mag. Dušan Semolič

Predsednik ZSSS

ZSSS KOMENTIRA: SRAMOTNO: DELAVCEM SOCIALNO POMOČ, KAPITALU SOCIALNO KAPICO

VEČ KOT JE REVNIH  IN SOCIALNO IZKLJUČENIH …

V ponedeljek je Statistični urad RS objavil začasne podatke o kazalnikih dohodka in revščine za leto 2012. Podatki nam med drugim povedo naslednje:

V Sloveniji je živelo pod pragom tveganja revščine 13,5 % ali približno 271.000 oseb. Razpoložljiv neto dohodek, ki so živele pod pragom revščine, je bil nižji od 606 evrov na mesec.

19,6 odstotka oseb v Sloveniji je bilo v letu 2012 revnih ali socialno izključenih, kar pomeni, da je v letu 2012 pod pragom revščine ali v socialni izključenosti živelo 392.000 oseb. Leta 2009 je bilo takšnih oseb 339.000, oziroma 53.000 oseb manj.

Po istih informacijah se je stopnja tveganja revščine v delovno intenzivnih gospodinjstvih, tj. v takih, v katerih so bili vsi odrasli člani delovno aktivni in pri delovno aktivnih osebah glede na leto prej nekoliko zvišala.

 

Po informacijah STA se na Slovensko karitas s prošnjo za hrano, plačilo položnic in drugo pomoč mesečno obrne preko 5000 gospodinjstev. Ocenjujejo, da je letos 20 odstotkov več prošenj po finančni pomoči kot lani. Podobno ocenjujejo v Rdečem križu, kjer prejmejo največ prošenj za hrano. Lani sta organizaciji s hrano pomagali prek 270.000 socialno ogroženim ljudem.

 

Podatki ZPIZ kažejo, da je bilo v letu 2011 za izplačila varstvenih dodatkov namenjenih v povprečju 4.565.176,90 eurov na mesec. V letu 2012 pa je za izplačila varstvenih dodatkov na mesec bilo  v povprečju namenjenih le 1.623.514,17 eurov.

Ob koncu leta 2011 je varstveni dodatek k pokojnini prejemalo 46.752 oseb. V letu 2012 pa je bilo na osnovi odločb CSD na mesec povprečno 13.016 prejemnikov varstvenega dodatka. Če primerjamo podatka o številu prejemnikov varstvenega dodatka decembra 2011 (46.752) in decembra 2012 (10.386), lahko ugotovimo, da se je število prejemnikov zmanjšalo za dobre tri četrtine.

 

… BOLJ SE NAPADA SOCIALNO DRŽAVO

Ravno tako v ponedeljek je na vladnih spletnih straneh pristal dokument z dolgim naslovom »Predlog Enotnega dokumenta za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti z ukrepi po področjih in sklep o ustanovitvi in imenovanju članov stalne vladne delovne skupine za zagotovitev boljšega poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti«

V tem dokumentu bi se naj zasledoval »cilj vzpostavitve boljšega poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva«

In kakšne ukrepe lahko med drugim najdemo v tem dokumentu, ki med drugim predstavlja tudi podlago Vladi RS in resornim ministrstvom za pripravo politik, strategij in programov za prihodnje finančno obdobje 2014-2020?

Št. 92: Nujno ponovno odprtje reforme dela

Št. 161: Čiščenje košarice pravic zdravstvenega zavarovanja

Št. 163: Omejitev socialnih prispevkov navzgor, uvedba socialne kapice pri izplačilu 36.000 EUR bruto zaslužka letno

 

Tukaj pa so še podcilji:

Ukinitev instituta "minulega dela" oziroma njegova preobrazba v "dodatek za stalnost"

Druga faza reforme dela

Povečevanje fleksibilnosti delovne sile

Analiza števila zaposlenih v javnem sektorju in njihova racionalizacija

 

Tako je – v času, ko narašča število revnih in socialno izključenih je je vladni mizi gradivo, ki išče rešitev za izhod iz krize v ponovnem odpiranju reforme trga dela (vsi vemo, v interesu koga); »čiščenju« košarice pravic zdravstvenega zavarovanja (vsi vemo, kaj to pomeni) in socialni kapici (v času, ko je zdravstvena blagajna nelikvidna že tretje leto zapored!) da ne govorimo o predlogu za ukinitev dodatka na minulo delo. Če uporabimo eno samo besedo – sramotno!

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi

Grozijo, režejo, ukinjajo, znižujejo... Dosti je! Stopimo skupaj!

Ljubljana, 12.9.2013

Spremembe zakona o dohodnini ukinjajo avtomatično usklajevanje neto letnih davčnih osnov iz davčne lestvice in davčnih olajšav z inflacijo. Ukrep zamrznitve lestvice in olajšav je popolnoma neprimeren in pomeni neposreden napad na neto plače delavk in delavcev.

Delodajalci so pričeli z odpovedovanjem vseh kolektivnih pogodb dejavnosti. Pričeli so z odpovedjo kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo ter za gradbene dejavnosti.

Nekateri delodajalci celo na glas razmišljajo o ukinitvi minimalne plače oziroma njenem znižanju na 400 evrov.

Vlada razmišlja o ukinitvi letnega dodatka upokojencem s prejemki do 622 evrov.

Javni zdravstveni sistem je v kolapsu zaradi interesnih lobijev in političnih blokad. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je tako že tretje leto nelikviden.

Ministrstvo za finance ne želi uvesti davčnih blagajn.

V prvih šestih mesecih letošnjega leta so bili proračunski prihodki iz naslova davka od dohodka za 218 milijonov evrov nižji kot v istem času prejšnje leto.

 

Po drugi strani…

 

… v Sloveniji kar 67 odstotkov zaposlenih prejema plačo nižjo od slovenskega povprečja, neto minimalna plača pa je še vedno pod pragom tveganja revščine;

…  je škoda gospodarskega kriminala med 2009 in prvim polletjem 2013 po oceni Generalne policijske uprave nekaj več kot milijarda evrov;

…  se je po uradnih podatkih Inšpektorata RS za delo število kršitev na področju plačila za delo med leti 2008 in 2012 povečalo za več kot štirikrat;

… je 56,7 odstotka upokojencev v juliju 2013 prejemalo pokojnino, ki je nižja od 600 evrov;  

… veliko oseb z nekaj tisoč evri mesečnih prejemkov za zdravstvo plačuje sramotno nizkih 14 evrov;

… se z davkoplačevalskimi milijardami evrov brezpogojno rešuje banke, ki so jih izčrpali tajkunski krediti. Vlada RS je maja ocenila, da bo potrebno banke dokapitalizirati v znesku do 900 milijonov evrov, poleg tega bo država odkupila za več milijard evrov teh istih tajkunskih posojil;

… imamo ocene, da bi uvedba davčnih blagajn v Sloveniji ob primerjavi z njenimi učinki iz Hrvaške prinesla 380 milijonov evrov več letnih prihodkov iz DDV (Modic, 2013);

.…  pa se je v zadnjem letu stopnja davka na dohodek znižala iz 20 na 17 odstotkov, kar je povzročilo velik izpad proračunskih prihodkov;

… delodajalci kar naprej ponavljajo, da ne bodo prenesli dodatnih davčnih obremenitev, pri tem pa pozabljajo, da za razliko od velike večine evropskih držav plačujejo dvakrat nižji prispevek za pokojninsko blagajno kot delavci.

 

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pravimo: dovolj je groženj, rezanja, ukinjanja, zniževanja! In ja – dovolj je sprenevedanja!

Zato 23. septembra pričenjamo s terenskimi posveti s sindikalnimi zaupniki in našim članstvom, kjer se bomo dogovorili za aktivnosti, s katerimi bomo naredili vse, da preprečimo nadaljnje uničenje Slovenije kot pravne in socialne države.

 

O vseh aktivnostih vas bomo sproti obveščali, vas pa že zdaj vabimo, da se nam pridružite v čim večjem številu.

Goran Lukič, izvršni sekretar v ZSSS