torek, 8. september 2009
IDEJARNA - ZANIMIVI PREDLOGI NA PODROČJU EKONOMIJE, SOCIALE, TRAJNOSTNEGA RAZVOJA, SOCIALNEGA DIALOGA, ITD…
PREDLOG ŠT. 1: MAXIMUM WAGE – MAKSIMALNA PLAČA (ZDRUŽENO KRALJESTVO: NEW ECONOMIC FOUNDATION, COMPASS)
Ideja je dokaj preprosta – če poznamo institut minimalne plače, zakaj ne bi potemtakem tudi imeli instituta maksimalne plače? V publikaciji z naslovom »From the ashes of the crass: 20 first steps from new economics to rebuild a better economy« avtorja Andrewa Simmsa lahko najdemo tudi ukrep št. 19: »predstaviti maksimalno razliko v plačah ali maksimalno plačo«. Avtor pravi naslednje: rušilni učinki ogromnih bonusov si še kako boleče vidni. Tovrstni zneski so se opravičevali z argumentacijo, češ pozitivni motivacijski učinki za višji menedžment in učinki pričakovanja pri srednjem menedžmentu prevagajo nad demotivacijskimi učinkom nad ostalimi zaposlenimi. Ne samo da se je takšna logika izkazala za izjemno problematično, tudi akademska raziskovalna argumentacija je prozorna, pri čemer so empirični dokazi še manj prepričljivi. Še več – raziskava svetovalnega podjetja Kepler Associates je celo ugotovila obratno sorazmerno povezavo med višino plač menedžerjev in uspeh, merjen v indeksu FTSE -100 (Financial Times Stock Exchange Index – 100 najbolje stoječih podjetij na Londonski borzi). Ironično je pred več kot 100 leti gospodarski guru JP Morgan povedal, da prav nobeno podjetje ne bi smelo imeti razliko med najvišjo in najnižjo plačo več kot 10:1. Kraljeva mornarica je recimo imela de facto razliko v razmerju 8:1. Nekatera japonska prostovoljno postavljajo mejo med najvišjo in najnižjo plačo. Simms pravi, da je bila minimalna plača eden izmed prvih dosežkov Laburistov. Sedaj bi se lahko spoprijeli z dohodkovno neenakostjo na drugem koncu, in sicer tako da bi predlagali maksimalno plačo. Ekonomski argument visokih menedžerskih plač namreč ne zdrži testa učinkovitih rezultatov podjetja, prav tako pa imajo globoko neenake družbe to navado, da razpadejo.
17. avgusta 2009 je v časopisu Guardian izšel poziv za vzpostavitev Komisije za maksimalno plačo (»High Pay Commisssion«), pod katerega se je podpisala večja skupina oseb iz akademskih, sindikalnih, političnih in civilnih krogov. V pozivu si lahko preberemo neverjeten podatek: oseba, ki za 40 urni delovni teden dobi minimalno plačo, mora delati približno 226 let da prileze do letnega zneska prejemka menedžerja iz skupine FTSE 100. Podpisniki poziva spominjajo vlado, da tako kot je bila leta 1997 ustanovljena Komisijo za minimalno plačo (Low Pay Commisssion), tako mora biti vzpostavljena tudi Komisija za maksimalno plačo. Kampanja poteka tudi na spletnih straneh organizacije KOMPASS.
PREDLOG ŠT. 2: HOLIDAY BANKS FOR TEMPORARY WORKERS - BANKA DOPUSTA ZA ZAČASNE DELAVCE (FINSKE SINDIKALNE CENTRALE)
Finske sindikalne centrale so pred kratkim predstavile idejo »bank dopusta za začasno zaposlene«. Banka bi »zavarovala« dni dopusta delavcem, ki zamenjajo delo, ali delavcem, ki jim poteče pogodba o zaposlitvi. Konfederacija Finskih industrij (Confederation of Finnish Industries) je predlog zavrnila, češ da je predrag.
Ideja o banki dopusta za začasno zaposlene je bila sprva predlaga s strani sindikalne centrale ERTO (Federation of Special Service and Clerical Employees: Erityisalojen toimihenkilöliitto), ki je del konfederacije STTK (Finnish Confederation of Salaried Employees (Toimihenkilökeskusjärjestö). ERTO predstavlja široko paleto storitev, od IT, transporta, marketinga, medijev, socialnega dela, finančnega menedžmenta, kulture, itd. Viden del članov ERTO je začasno zaposlenih.
Poleg ERTO, so to idejo prevzeli tudi posamičnih sindikati ter STTK, ki si želijo, da bi ta predlog dali na mizo ob naslednjem krogu plačnih pogajanj. Tako Centralna organizacija finskih sindikatov Central Organisation of Finnish Trade Unions (Suomen Ammattiliittojen Keskusjärjestö, SAK) kot tudi Konfederacija sindikatov akademskega osebja na Finskem (Confederation of Unions for Academic Professionals in Finland (Akateemisten Toimihenkilöiden Keskusjärjestö, AKAVA) so izrazili podporo banki.
Predlog tovrstnih bank bo predstavljen vladi do konca leta. Nova ministrica za delo, Anni Sinnemäki, se je strinjala, da bo vpogledala v idejo in potrebo po tovrstnih bankah.
Več o predlogu in stanju začasnih zaposlitev na Finskem si lahko preberete na spletnih straneh EUROFOUND-a
Ideja je dokaj preprosta – če poznamo institut minimalne plače, zakaj ne bi potemtakem tudi imeli instituta maksimalne plače? V publikaciji z naslovom »From the ashes of the crass: 20 first steps from new economics to rebuild a better economy« avtorja Andrewa Simmsa lahko najdemo tudi ukrep št. 19: »predstaviti maksimalno razliko v plačah ali maksimalno plačo«. Avtor pravi naslednje: rušilni učinki ogromnih bonusov si še kako boleče vidni. Tovrstni zneski so se opravičevali z argumentacijo, češ pozitivni motivacijski učinki za višji menedžment in učinki pričakovanja pri srednjem menedžmentu prevagajo nad demotivacijskimi učinkom nad ostalimi zaposlenimi. Ne samo da se je takšna logika izkazala za izjemno problematično, tudi akademska raziskovalna argumentacija je prozorna, pri čemer so empirični dokazi še manj prepričljivi. Še več – raziskava svetovalnega podjetja Kepler Associates je celo ugotovila obratno sorazmerno povezavo med višino plač menedžerjev in uspeh, merjen v indeksu FTSE -100 (Financial Times Stock Exchange Index – 100 najbolje stoječih podjetij na Londonski borzi). Ironično je pred več kot 100 leti gospodarski guru JP Morgan povedal, da prav nobeno podjetje ne bi smelo imeti razliko med najvišjo in najnižjo plačo več kot 10:1. Kraljeva mornarica je recimo imela de facto razliko v razmerju 8:1. Nekatera japonska prostovoljno postavljajo mejo med najvišjo in najnižjo plačo. Simms pravi, da je bila minimalna plača eden izmed prvih dosežkov Laburistov. Sedaj bi se lahko spoprijeli z dohodkovno neenakostjo na drugem koncu, in sicer tako da bi predlagali maksimalno plačo. Ekonomski argument visokih menedžerskih plač namreč ne zdrži testa učinkovitih rezultatov podjetja, prav tako pa imajo globoko neenake družbe to navado, da razpadejo.
17. avgusta 2009 je v časopisu Guardian izšel poziv za vzpostavitev Komisije za maksimalno plačo (»High Pay Commisssion«), pod katerega se je podpisala večja skupina oseb iz akademskih, sindikalnih, političnih in civilnih krogov. V pozivu si lahko preberemo neverjeten podatek: oseba, ki za 40 urni delovni teden dobi minimalno plačo, mora delati približno 226 let da prileze do letnega zneska prejemka menedžerja iz skupine FTSE 100. Podpisniki poziva spominjajo vlado, da tako kot je bila leta 1997 ustanovljena Komisijo za minimalno plačo (Low Pay Commisssion), tako mora biti vzpostavljena tudi Komisija za maksimalno plačo. Kampanja poteka tudi na spletnih straneh organizacije KOMPASS.
PREDLOG ŠT. 2: HOLIDAY BANKS FOR TEMPORARY WORKERS - BANKA DOPUSTA ZA ZAČASNE DELAVCE (FINSKE SINDIKALNE CENTRALE)
Finske sindikalne centrale so pred kratkim predstavile idejo »bank dopusta za začasno zaposlene«. Banka bi »zavarovala« dni dopusta delavcem, ki zamenjajo delo, ali delavcem, ki jim poteče pogodba o zaposlitvi. Konfederacija Finskih industrij (Confederation of Finnish Industries) je predlog zavrnila, češ da je predrag.
Ideja o banki dopusta za začasno zaposlene je bila sprva predlaga s strani sindikalne centrale ERTO (Federation of Special Service and Clerical Employees: Erityisalojen toimihenkilöliitto), ki je del konfederacije STTK (Finnish Confederation of Salaried Employees (Toimihenkilökeskusjärjestö). ERTO predstavlja široko paleto storitev, od IT, transporta, marketinga, medijev, socialnega dela, finančnega menedžmenta, kulture, itd. Viden del članov ERTO je začasno zaposlenih.
Poleg ERTO, so to idejo prevzeli tudi posamičnih sindikati ter STTK, ki si želijo, da bi ta predlog dali na mizo ob naslednjem krogu plačnih pogajanj. Tako Centralna organizacija finskih sindikatov Central Organisation of Finnish Trade Unions (Suomen Ammattiliittojen Keskusjärjestö, SAK) kot tudi Konfederacija sindikatov akademskega osebja na Finskem (Confederation of Unions for Academic Professionals in Finland (Akateemisten Toimihenkilöiden Keskusjärjestö, AKAVA) so izrazili podporo banki.
Predlog tovrstnih bank bo predstavljen vladi do konca leta. Nova ministrica za delo, Anni Sinnemäki, se je strinjala, da bo vpogledala v idejo in potrebo po tovrstnih bankah.
Več o predlogu in stanju začasnih zaposlitev na Finskem si lahko preberete na spletnih straneh EUROFOUND-a
sobota, 5. september 2009
CITAT TEDNA
"To je moj prispevek k skladnemu regionalnemu razvoju, saj me plačuje Ljubljana, v službi pa sem na Vranskem."
Župan Vranskega in bivši poslanec Franc Sušnik, v Dnevniku, o prejemanju poslanskega nadomestila v času nepoklicnega županovanja
Povedano v času in prostoru, kjer delavci po več mesecev ne prejemajo plač, kjer so delodajalci na dan 30.6. 2009 dolžni za 160.671.684€ prispevkov za socialno varnost, kjer…
ZAHTEVAJ TAKOJŠNO UVEDBO NADOMESTILA NEIZPLAČANIH PLAČ DELAVCEM, KI PO NEKAJ MESECEV NE PREJEMAJO PLAČE!
Oddaj svoje mnenje!
Župan Vranskega in bivši poslanec Franc Sušnik, v Dnevniku, o prejemanju poslanskega nadomestila v času nepoklicnega županovanja
Povedano v času in prostoru, kjer delavci po več mesecev ne prejemajo plač, kjer so delodajalci na dan 30.6. 2009 dolžni za 160.671.684€ prispevkov za socialno varnost, kjer…
ZAHTEVAJ TAKOJŠNO UVEDBO NADOMESTILA NEIZPLAČANIH PLAČ DELAVCEM, KI PO NEKAJ MESECEV NE PREJEMAJO PLAČE!
Oddaj svoje mnenje!
petek, 4. september 2009
PREDLOGI ZSSS ZA SPREMEMBE ZAKONA O POSLANCIH
Ljubljana, 1. 9. 2009
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE g. Borut Pahor, predsednik Gregorčičeva 20
1000 LJUBLJANA
Spoštovani,
Ob zadnjih podatkih o višini nadomestila plače za nekdanje poslance in ministre, ki ga ti prejemajo na podlagi določb Zakona o poslancih ter ob njihovi primerjavi z višino denarnih nadomestil za čas brezposelnosti po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju: ZZZPB) je moč ugotoviti, da imamo v Sloveniji dve kategoriji brezposelnih oseb. Nekdanje poslance in ministre na eni strani, na drugi strani pa državljanke in državljane Republike Slovenije, ki so brez svoje krivde ostali brez zaposlitve in s strani Zavoda RS za zaposlovanje prejemajo denarno nadomestilo za čas brezposelnosti.
Status prvih (nekdanjih poslancev in ministrov) ureja Zakon o poslancih, status drugih pa ZZZPB. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije opozarjamo na nedopustno neenako obravnavanje teh dveh kategorij brezposelnih oseb, in to kljub popolnoma enakem dejanskem stanju, t. j. vsi so brez zaposlitve in imajo status brezposelne osebe. Seveda je razlikovanje v korist posameznikov, ki sestavljajo zakonodajno telo.
Med tem ko ima po določbi 38. čl. Zakona o poslancih poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi
jo prejemal, če bi opravljal funkcijo in to vse dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, ima brezposelna oseba po določbi 21. čl. ZZZPB pravico do
denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v višini 70 oz. 60 % osnove za izračun nadomestila, pri čemer pa denarno nadomestilo ne sme biti višje od trikratnega zneska najnižje odmerjenega denarnega nadomestila. Zakonodajalec je tako pri odmeri višine denarnega nadomestila za čas brezposelnosti ustvaril precejšnjo razliko med »brezposelnimi« poslanci in brezposelnimi prejemniki denarnega nadomestila. Popolnoma nesprejemljivo namreč je, da zgornja omejitev višine denarnega nadomestila ne velja za nekdanje poslance in da le-ta lahko presega maksimalno določeno višino denarnega nadomestila po določbi 3. odst. 21. čl. ZZZPB, kakor tudi, da poslancem pripada denarno nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, torej v višini 100 % plače, medtem ko ostalim prejemnikom denarnega nadomestila za čas brezposelnosti samo v višini 70 oz. 60 % osnove za izračun nadomestila (t. j. povprečja zadnjih 12 plač).
Naslednje razlikovanje je razvidno iz določbe 25. čl ZZZPB, ki določa čas trajanja prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Med tem ko določba 38. čl. Zakona o poslancih ne določa vzroka prenehanja mandata niti ne opredeljuje časa trajanja opravljanja poslanske funkcije kot pogoja za pridobitev denarnega nadomestila in to v trajanju največ enega leta, je potrebno opozoriti, da po določbah ZZZPB morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za pridobitev denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Ti pogoji se nanašajo tako na čas zaposlitve (zavarovalna doba) kakor tudi na način prenehanja delovnega razmerja.
Zakonodajalec je tako nekdanjim poslancem dodelil nadomestilo plač brez strogih pogojev, ki veljajo za vse ostale brezposelne osebe. Tako nekdanjim poslancem ni potrebno dokazovati, da si iščejo zaposlitev, ni jim potrebno sprejeti primernega dela, ne rabijo biti zavodu za zaposlovanje na razpolago tri ure dnevno, ni se jim potrebno odzivati pozivu zavoda za zaposlovanje, s katerim jih le- ta napotuje na razgovor k delodajalcu za sprejem v delovno razmerje, itd. Skratka, določbe ZZZPB za njih ne veljajo.
Tovrstno razlikovanje, postavljanje dvojnih meril in kriterijev za pridobitev denarnega nadomestila in višina nadomestila, je za ZSSS popolnoma nesprejemljivo. Zlasti ker zaposleni delavci po več mesecev ne prejmejo zaslužene plače za opravljeno delo, brezposelni poslanec pa, ob odsotnosti vseh obveznosti, prejema še nadomestilo plače v višini plače, ki bi jo prejel, če bi opravljal svojo funkcijo.
Torej v 100 % višini.
Zato v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije predlagamo Vladi RS, da pripravi in predlaga Državnemu zboru RS v sprejem spremembe Zakona o poslancih (zlasti spremembe določbe 38. člena), ki naj gredo v smeri, da se sistem, določen z določbami ZZZPB, nanaša tudi na poslance, ki jim je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne morejo nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ne izpolnjujejo pogojev za upokojitev po splošnih predpisih.
mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE g. Borut Pahor, predsednik Gregorčičeva 20
1000 LJUBLJANA
Spoštovani,
Ob zadnjih podatkih o višini nadomestila plače za nekdanje poslance in ministre, ki ga ti prejemajo na podlagi določb Zakona o poslancih ter ob njihovi primerjavi z višino denarnih nadomestil za čas brezposelnosti po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju: ZZZPB) je moč ugotoviti, da imamo v Sloveniji dve kategoriji brezposelnih oseb. Nekdanje poslance in ministre na eni strani, na drugi strani pa državljanke in državljane Republike Slovenije, ki so brez svoje krivde ostali brez zaposlitve in s strani Zavoda RS za zaposlovanje prejemajo denarno nadomestilo za čas brezposelnosti.
Status prvih (nekdanjih poslancev in ministrov) ureja Zakon o poslancih, status drugih pa ZZZPB. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije opozarjamo na nedopustno neenako obravnavanje teh dveh kategorij brezposelnih oseb, in to kljub popolnoma enakem dejanskem stanju, t. j. vsi so brez zaposlitve in imajo status brezposelne osebe. Seveda je razlikovanje v korist posameznikov, ki sestavljajo zakonodajno telo.
Med tem ko ima po določbi 38. čl. Zakona o poslancih poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi
jo prejemal, če bi opravljal funkcijo in to vse dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, ima brezposelna oseba po določbi 21. čl. ZZZPB pravico do
denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v višini 70 oz. 60 % osnove za izračun nadomestila, pri čemer pa denarno nadomestilo ne sme biti višje od trikratnega zneska najnižje odmerjenega denarnega nadomestila. Zakonodajalec je tako pri odmeri višine denarnega nadomestila za čas brezposelnosti ustvaril precejšnjo razliko med »brezposelnimi« poslanci in brezposelnimi prejemniki denarnega nadomestila. Popolnoma nesprejemljivo namreč je, da zgornja omejitev višine denarnega nadomestila ne velja za nekdanje poslance in da le-ta lahko presega maksimalno določeno višino denarnega nadomestila po določbi 3. odst. 21. čl. ZZZPB, kakor tudi, da poslancem pripada denarno nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, torej v višini 100 % plače, medtem ko ostalim prejemnikom denarnega nadomestila za čas brezposelnosti samo v višini 70 oz. 60 % osnove za izračun nadomestila (t. j. povprečja zadnjih 12 plač).
Naslednje razlikovanje je razvidno iz določbe 25. čl ZZZPB, ki določa čas trajanja prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Med tem ko določba 38. čl. Zakona o poslancih ne določa vzroka prenehanja mandata niti ne opredeljuje časa trajanja opravljanja poslanske funkcije kot pogoja za pridobitev denarnega nadomestila in to v trajanju največ enega leta, je potrebno opozoriti, da po določbah ZZZPB morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za pridobitev denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Ti pogoji se nanašajo tako na čas zaposlitve (zavarovalna doba) kakor tudi na način prenehanja delovnega razmerja.
Zakonodajalec je tako nekdanjim poslancem dodelil nadomestilo plač brez strogih pogojev, ki veljajo za vse ostale brezposelne osebe. Tako nekdanjim poslancem ni potrebno dokazovati, da si iščejo zaposlitev, ni jim potrebno sprejeti primernega dela, ne rabijo biti zavodu za zaposlovanje na razpolago tri ure dnevno, ni se jim potrebno odzivati pozivu zavoda za zaposlovanje, s katerim jih le- ta napotuje na razgovor k delodajalcu za sprejem v delovno razmerje, itd. Skratka, določbe ZZZPB za njih ne veljajo.
Tovrstno razlikovanje, postavljanje dvojnih meril in kriterijev za pridobitev denarnega nadomestila in višina nadomestila, je za ZSSS popolnoma nesprejemljivo. Zlasti ker zaposleni delavci po več mesecev ne prejmejo zaslužene plače za opravljeno delo, brezposelni poslanec pa, ob odsotnosti vseh obveznosti, prejema še nadomestilo plače v višini plače, ki bi jo prejel, če bi opravljal svojo funkcijo.
Torej v 100 % višini.
Zato v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije predlagamo Vladi RS, da pripravi in predlaga Državnemu zboru RS v sprejem spremembe Zakona o poslancih (zlasti spremembe določbe 38. člena), ki naj gredo v smeri, da se sistem, določen z določbami ZZZPB, nanaša tudi na poslance, ki jim je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne morejo nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ne izpolnjujejo pogojev za upokojitev po splošnih predpisih.
mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS
sreda, 2. september 2009
OPOMNIK
9. SEPTEMBER: Rok za oddajo vlog za Zoisove štipendije za dijake. VLOGE SE ODDAJO NA JAVNI SKLAD ZA RAZVOJ KADROV IN ŠTIPENDIJE
16.SEPTEMBER: rok za oddajo vlog za štipendijo za dijake, ki so v prejšnjem letu prejemali državno štipendijo. VLOGE SE ODDAJO NA PRISTOJNI CENTER ZA SOCIALNO DELO
7. OKTOBER: Rok za oddajo vlog za Zoisove štipendije za študente. VLOGE SE ODDAJO NA JAVNI SKLAD ZA RAZVOJ KADROV IN ŠTIPENDIJE
14. OKTOBER: Rok za oddajo vlog za štipendijo za študente, ki so v prejšnjem letu prejemali državno štipendijo. VLOGE SE ODDAJO NA PRISTOJNI CENTER ZA SOCIALNO DELO
16.SEPTEMBER: rok za oddajo vlog za štipendijo za dijake, ki so v prejšnjem letu prejemali državno štipendijo. VLOGE SE ODDAJO NA PRISTOJNI CENTER ZA SOCIALNO DELO
7. OKTOBER: Rok za oddajo vlog za Zoisove štipendije za študente. VLOGE SE ODDAJO NA JAVNI SKLAD ZA RAZVOJ KADROV IN ŠTIPENDIJE
14. OKTOBER: Rok za oddajo vlog za štipendijo za študente, ki so v prejšnjem letu prejemali državno štipendijo. VLOGE SE ODDAJO NA PRISTOJNI CENTER ZA SOCIALNO DELO
NIKOLI VEČ !
BIVŠI POSLANCI DOBIJO NEKAJ TISOČ EVROV MESEČNEGA NADOMESTILA PLAČE.
ŠTEVILNI ZAPOSLENI DELAVCI KLJUB REDNEMU DELU NE DOBIJO NIČ.
VKLJUČI SE V SPLETNO AKCIJO IN JASNO POVEJ: NIKOLI VEČ!
Spodaj: izsek iz spletne akcije, 2.9. 2009
ŠTEVILNI ZAPOSLENI DELAVCI KLJUB REDNEMU DELU NE DOBIJO NIČ.
VKLJUČI SE V SPLETNO AKCIJO IN JASNO POVEJ: NIKOLI VEČ!
Spodaj: izsek iz spletne akcije, 2.9. 2009
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
