Obveščamo vas o novi storitvi ZZZS, da lahko vsakdo sam zase takoj preveri, če je zdravstveno zavarovan, tako da napiše SMS, v katerega napiše ZZ in devetmestno številko svoje zdravstvene kartice (na primer: ZZ033108467) ter jo pošlje na številko 031 771 009. Že čez nekaj sekund bo prejel odgovor.
To storitev omogoča on-line kartica zdravstvenega zavarovanja. Dobro je to, da posamezni zavarovanec lahko informacijo pridobi po SMS kar preko svojega mobilnega telefona in torej ne potrebuje pristopa do interneta.
Ta storitev je pomembna za vse, ki želijo preveriti, ali ga je njegov delodajalec obvezno zdravstveno zavaroval (in torej prijavil delovno razmerje).
Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS
Prikaz objav z oznako Predlogi. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Predlogi. Pokaži vse objave
torek, 19. julij 2011
sreda, 6. julij 2011
Tajkunizacija se seli tudi na medijsko področje!
V naši državi se še naprej nekaznovano širijo tajkunski prevzemi, katerih posledice so uničevanje podjetij in s tem izguba delovnih mest. Poleg podjetij, kot so na primer Velana, Pivovarna Laško, Merkur, Tosama, MIP, smo priče takšnim dogajanjem tudi v podjetju Delo Revije. Podjetnik Matej Raščan si je po poročanju medijev več kot 20 milijonov evrov za prevzem največje slovenske revijalne družbe izposodil kar pri Delu Revijah, kjer je tudi predsednik uprave. S tem je Raščan še pred kratkim nezadolženo družbo pripeljal do večdesetmilijonskih dolgov. Posledice tega dejanja še kako čutijo delavci Dela Revije, med katerimi je tudi kar nekaj honorarnih delavcev. Že tako prekerni delavci namreč že kar nekaj mesecev nimajo plačanih socialnih prispevkov, poleg tega se zelo zamuja s plačili zanje. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ostro obsojamo takšen način prevzema in smo solidarni delavkami in delavci podjetja Delo Revije, kljub temu, da niso člani naše sindikalne organizacije.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo že večkrat javno opozorili na problematiko izjemno slabo reguliranega področja menedžerskih prevzemov. Med drugim smo 31. januarja 2011 na Vlado RS in Državni zbor RS naslovili zahtevo, da naj ta dva organa nemudoma sprejmeta vse potrebne pravne podlage za izvedbo revizije vseh postopkov prevzemov podjetij, ki so bila po prevzemni zakonodaji izvršena do 31. decembra 2010, da se rezultati revizije javno objavijo ter da se v primeru ugotovljenih kršitev prevzemne zakonodaje, netransparentnega in nesmotrnega kreditiranja prevzemov podjetij in pomanjkljivega nadzora nad tovrstnim kreditiranjem (tudi Banke Slovenije) zoper odgovorne osebe s strani države sproži ustrezen postopek. Prav tako smo zahtevali takojšnjo spremembo in sprejem ustrezne zakonodaje, ki bo tovrstne prevzeme podjetij v prihodnje onemogočala in ki bo jasno določala odgovorne osebe ter jih tudi, v primeru ugotovljenih kršitev, ustrezno sankcionirala.
18. aprila 2011 smo prejeli odgovor Ministrstva za pravosodje, v katerem sploh ni odgovora na našo zahtevo za revizijo vseh postopkov prevzemov podjetij, temveč le razlaga da »zgolj navedbe o obsegu bančnih garancij za prevzeme ter zatrjevana škoda pri prevzemih Merkurja in Pivovarne Laško sama zase ne more predstavljati dovolj trdne osnove za trditev, da so bila storjena kazniva dejanja«.
Zato v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zahtevamo, da Vlada RS takoj predlaga Državnemu zboru RS spremembe prevzemne zakonodaje, ki bo dosledno onemogočela prevzemanje podjetij na takšen način. Banko Slovenije in druge pristojne institucije pozivamo, da dosledno vršijo nadzor nad načinom kreditiranja in onemogočijo pridobivanje kreditov za tajkunske prevzeme. Vlado prav tako še enkrat pozivamo, da sprejme vse pravne podlage za izvedbo revizije vseh postopkov prevzemov podjetij, ki so bili izvršeni do konca letošnjega junija in v primeru ugotovljenih kršitev sproži ustrezne postopke proti kršiteljem.
Mag. Dušan SEMOLIČ
Predsednik ZSSS
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo že večkrat javno opozorili na problematiko izjemno slabo reguliranega področja menedžerskih prevzemov. Med drugim smo 31. januarja 2011 na Vlado RS in Državni zbor RS naslovili zahtevo, da naj ta dva organa nemudoma sprejmeta vse potrebne pravne podlage za izvedbo revizije vseh postopkov prevzemov podjetij, ki so bila po prevzemni zakonodaji izvršena do 31. decembra 2010, da se rezultati revizije javno objavijo ter da se v primeru ugotovljenih kršitev prevzemne zakonodaje, netransparentnega in nesmotrnega kreditiranja prevzemov podjetij in pomanjkljivega nadzora nad tovrstnim kreditiranjem (tudi Banke Slovenije) zoper odgovorne osebe s strani države sproži ustrezen postopek. Prav tako smo zahtevali takojšnjo spremembo in sprejem ustrezne zakonodaje, ki bo tovrstne prevzeme podjetij v prihodnje onemogočala in ki bo jasno določala odgovorne osebe ter jih tudi, v primeru ugotovljenih kršitev, ustrezno sankcionirala.
18. aprila 2011 smo prejeli odgovor Ministrstva za pravosodje, v katerem sploh ni odgovora na našo zahtevo za revizijo vseh postopkov prevzemov podjetij, temveč le razlaga da »zgolj navedbe o obsegu bančnih garancij za prevzeme ter zatrjevana škoda pri prevzemih Merkurja in Pivovarne Laško sama zase ne more predstavljati dovolj trdne osnove za trditev, da so bila storjena kazniva dejanja«.
Zato v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zahtevamo, da Vlada RS takoj predlaga Državnemu zboru RS spremembe prevzemne zakonodaje, ki bo dosledno onemogočela prevzemanje podjetij na takšen način. Banko Slovenije in druge pristojne institucije pozivamo, da dosledno vršijo nadzor nad načinom kreditiranja in onemogočijo pridobivanje kreditov za tajkunske prevzeme. Vlado prav tako še enkrat pozivamo, da sprejme vse pravne podlage za izvedbo revizije vseh postopkov prevzemov podjetij, ki so bili izvršeni do konca letošnjega junija in v primeru ugotovljenih kršitev sproži ustrezne postopke proti kršiteljem.
Mag. Dušan SEMOLIČ
Predsednik ZSSS
petek, 3. junij 2011
Skupaj zmoremo veliko!
Kolegice in kolegi!
5. junij je dan, ko ne odločamo samo o prihodnosti novega pokojninskega zakona.
To je dan, ko skupaj odločamo o tem, ali se bomo predali diktatu finančnih institucij, ki skušajo svoje zgrešene odločitve prenesti na pleča nas, delavk in delavcev. Ali pa bomo dokončno rekli odločen NE izkoriščevalskemu kapitalu in njegovim promotorjem, ki nočejo videti, v kakšne delovne pogoje so spravili delavke in delavce.
Odločitev je tukaj. Pojdimo skupaj na volišča. Glasujmo proti novemu pokojninskemu zakonu. S tem dejanjem bomo odločno in skupaj glasovali za prihodnost socialne države.
Skupaj zmoremo veliko.
mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS
5. junij je dan, ko ne odločamo samo o prihodnosti novega pokojninskega zakona.
To je dan, ko skupaj odločamo o tem, ali se bomo predali diktatu finančnih institucij, ki skušajo svoje zgrešene odločitve prenesti na pleča nas, delavk in delavcev. Ali pa bomo dokončno rekli odločen NE izkoriščevalskemu kapitalu in njegovim promotorjem, ki nočejo videti, v kakšne delovne pogoje so spravili delavke in delavce.
Odločitev je tukaj. Pojdimo skupaj na volišča. Glasujmo proti novemu pokojninskemu zakonu. S tem dejanjem bomo odločno in skupaj glasovali za prihodnost socialne države.
Skupaj zmoremo veliko.
mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS
četrtek, 2. junij 2011
ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE POZIVA K USTANOVITVI NEODVISNE EVROPSKE BONITETNE USTANOVE
Ministrstvo za finance je v torek, 31. maja 2011. opozorilo, da je Slovenija že konec lanskega leta zaradi neizpeljanih strukturnih reform dobila od bonitetne hiše Standard & Poor's (S&P)"oceno z negativnim pogledom". Zato je prepričano, da bo naslednja bonitetna ocena "v celoti odvisna od uveljavitve oziroma neuveljavitve pokojninske reforme.«
Ob teh besedah je treba opozoriti na pet dejstev:
1. Predlagatelji novega pokojninskega zakona (ZPIZ 2)se bolj kot v pozitivno prepričevanje o morebitnih prednostih novega pokojninskega zakona zatekajo v negativno zastraševanje v primeru zavrnitve novega zakona.
Predlagatelji ga dodatno začinijo s sloganom »Nimamo izbire«. Zanimivo je, da je ta slogan izjemno podoben sloganu »There is no alternative« (»ni druge možnosti«), ki ga je uporabljala Margaret Thatcher, dolgoletna konzervativna predsednica vlade Velike Britanije.
2. Predlagatelji ZPIZ 2 pri zastraševalni promociji uporabljajo bonitetne agencije, katerih vloga je bila v globalni finančni krizi izrazito negativna.
V končnem poročilu o vzrokih finančne krize Preiskovalne komisije za finančno krizo v ZDA, izdano 27.1. 2011 je med drugim zapisano, da so bile napake prav teh institucij glavni vzvod za finančno krizo.
3. Promotorji ZPIZ 2, vključno s finančnim ministrstvom, na precej »zanimiv« način berejo poročila teh istih agencij.
Medtem, ko finančno ministrstvo govori, da nam v primeru nesprejetja ZPIZ 2 avtomatsko sledi nižanje bonitetne ocene, pri čemer se sklicuje na S&P, pa je agencija S&P v svojem zadnjem poročilu za Slovenijo konec novembra 2010 zapisala, da sedanja ocena AA, ki pomeni izjemno finančno stabilnost, v prihodnjih treh do petih letih še ne bo ogrožena, pod povečani pritisk pa naj bi prišla do leta 2020.
4. Promotorji ZPIZ 2 se očitno ne zavedajo, da iščejo zaveznike v institucijah, proti katerim so uradni organi v nekaterih državah EU sprožili preiskave.
Pred tremi tedni je portugalsko tožilstvo odprlo kriminalistično preiskavo proti trem bonitetnim agencijam (S&P, Moody's, Fitch). Preiskava je posledica uradne pritožbe, ki je bila prejšnji mesec vložena s strani štirih portugalskih akademikov s področja ekonomije. Ti štirje ekonomisti navajajo da so zgoraj omenjene agencije povzročile resne finančne izgube za Portugalsko in zahtevajo, da se razišče ali so te iste agencije iz teh ocen povlekle dobičke. Prav tako so se pritožili, da te tri agencije dominirajo nad celotnim bonitetnim trgom in hočejo vedeti, ali so s tem kršila pravila konkurenčnosti.
5. Promotorji ZPIZ 2 si zatiskajo oči pred dejstvom, da celo njihovi mednarodni zavezniki kritizirajo vlogo bonitetnih agencij.
Včeraj je predsednik Vlade RS dobil pismo podpore za pokojninsko reformo s strani predsednika Evroskupine Jean-Clauda Junckerja. Ta isti gospod je 14. marca 2011 sporočil javnosti, da je več finančnih ministrov držav v območju evra v Bruslju izrazilo »veliko začudenje« nad obnašanjem bonitetnih agencij, ki so teden pred tem znižale bonitetno oceno Španiji in Grčiji.
Vlado Republike Slovenije zato pozivamo, da namesto zastraševanja ljudi s padanjem bonitetnih ocen v primeru zavrnitve novega pokojninskega zakona, raje vse sile usmeri v podporo in realizacijo predloga evropskih sindikatov in evropskih socialistov za takojšnjo ustanovitev neodvisne Evropske bonitetne ustanove, ki ne bo služila zasebnim kapitalskim interesom ampak javnemu interesu.
Pavle VRHOVEC
Izvršni sekretar ZSSS
Ob teh besedah je treba opozoriti na pet dejstev:
1. Predlagatelji novega pokojninskega zakona (ZPIZ 2)se bolj kot v pozitivno prepričevanje o morebitnih prednostih novega pokojninskega zakona zatekajo v negativno zastraševanje v primeru zavrnitve novega zakona.
Predlagatelji ga dodatno začinijo s sloganom »Nimamo izbire«. Zanimivo je, da je ta slogan izjemno podoben sloganu »There is no alternative« (»ni druge možnosti«), ki ga je uporabljala Margaret Thatcher, dolgoletna konzervativna predsednica vlade Velike Britanije.
2. Predlagatelji ZPIZ 2 pri zastraševalni promociji uporabljajo bonitetne agencije, katerih vloga je bila v globalni finančni krizi izrazito negativna.
V končnem poročilu o vzrokih finančne krize Preiskovalne komisije za finančno krizo v ZDA, izdano 27.1. 2011 je med drugim zapisano, da so bile napake prav teh institucij glavni vzvod za finančno krizo.
3. Promotorji ZPIZ 2, vključno s finančnim ministrstvom, na precej »zanimiv« način berejo poročila teh istih agencij.
Medtem, ko finančno ministrstvo govori, da nam v primeru nesprejetja ZPIZ 2 avtomatsko sledi nižanje bonitetne ocene, pri čemer se sklicuje na S&P, pa je agencija S&P v svojem zadnjem poročilu za Slovenijo konec novembra 2010 zapisala, da sedanja ocena AA, ki pomeni izjemno finančno stabilnost, v prihodnjih treh do petih letih še ne bo ogrožena, pod povečani pritisk pa naj bi prišla do leta 2020.
4. Promotorji ZPIZ 2 se očitno ne zavedajo, da iščejo zaveznike v institucijah, proti katerim so uradni organi v nekaterih državah EU sprožili preiskave.
Pred tremi tedni je portugalsko tožilstvo odprlo kriminalistično preiskavo proti trem bonitetnim agencijam (S&P, Moody's, Fitch). Preiskava je posledica uradne pritožbe, ki je bila prejšnji mesec vložena s strani štirih portugalskih akademikov s področja ekonomije. Ti štirje ekonomisti navajajo da so zgoraj omenjene agencije povzročile resne finančne izgube za Portugalsko in zahtevajo, da se razišče ali so te iste agencije iz teh ocen povlekle dobičke. Prav tako so se pritožili, da te tri agencije dominirajo nad celotnim bonitetnim trgom in hočejo vedeti, ali so s tem kršila pravila konkurenčnosti.
5. Promotorji ZPIZ 2 si zatiskajo oči pred dejstvom, da celo njihovi mednarodni zavezniki kritizirajo vlogo bonitetnih agencij.
Včeraj je predsednik Vlade RS dobil pismo podpore za pokojninsko reformo s strani predsednika Evroskupine Jean-Clauda Junckerja. Ta isti gospod je 14. marca 2011 sporočil javnosti, da je več finančnih ministrov držav v območju evra v Bruslju izrazilo »veliko začudenje« nad obnašanjem bonitetnih agencij, ki so teden pred tem znižale bonitetno oceno Španiji in Grčiji.
Vlado Republike Slovenije zato pozivamo, da namesto zastraševanja ljudi s padanjem bonitetnih ocen v primeru zavrnitve novega pokojninskega zakona, raje vse sile usmeri v podporo in realizacijo predloga evropskih sindikatov in evropskih socialistov za takojšnjo ustanovitev neodvisne Evropske bonitetne ustanove, ki ne bo služila zasebnim kapitalskim interesom ampak javnemu interesu.
Pavle VRHOVEC
Izvršni sekretar ZSSS
petek, 11. februar 2011
Podpisi ZMD in ustavna presoja referenduma ZPIZ-2
1.
Danes smo skupaj z organizacijami študentov Državnemu zboru predali zbrane podpise za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so se takoj po predanih podpisih odzvali s tiskovno konferenco, kjer so poleg že zlajnanih zgodb o študentskih servisih izrekli tudi debelo laž in sicer, da so tuji strokovnjaki na mednarodni konferenci o malem delu, ki jo je lansko leto v Ljubljani organizirala ZSSS, ocenili naš zakon o malem delu kot pot v pravo smer. Ocene tujih strokovnjakov so bile prav nasprotne, zakon so ocenili kot veliko nevarnost za ukinjanje rednih delovnih mest in povečevanje revščine, kar bodo še najbolj občutile ženske. Vendar, ko zmanjka argumentov, se soočimo tudi z lažmi politikov in njihovih najbližjih sodelavcev. Zato bo referendumska kampanja o Zakonu o malem delu zahtevna, ostra in očitno tudi podla. Kot je znano, je v parlamentarnem postopku že sprememba Zakona o volilni in referendumski kampanji, kjer si bo Vlada izborila več davkoplačevalskega denarja za svojo kampanjo na referendumih, na katerih želi premagati tiste, ki ji te davke plačujejo.
2.
Ustavno sodišče je za torek, 15.2.1011, sklicalo javno obravnavo zahteve Državnega Zbora o tem, če bi referendumska zavrnitev sprejete pokojninske reforme povzročila protiustavne posledice, kot trdi Vlada RS. Čeprav sta uradna udeleženca v tem postopku le Državni zbor in ZSSS, se je ustavno sodišče odločilo, da na javno obravnavo povabi tudi Vlado RS in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter vsakemu od teh štirih vabljenih dodeli pravico, da poda svoje argumente v 15-tih minutah. To seveda pomeni, da bodo nasprotniki referenduma imeli na razpolago 45 minut, predlagatelji pa 15 minut nastopa pred ustavnimi sodniki in mediji. Ustavno sodišče smo obvestili, da se nam to ne zdi enakopravna obravnava predlagateljev in nasprotnikov referenduma oz. udeležencev javne obravnave, vendar so nas v odgovoru poučili, da je neobičajno, da bi jih mi poučevali o tem, kako naj vodijo postopek. Kdaj bo znan odločite Ustavnega sodišča o tem, če bo dovolilo ljudem, da odločijo o nepravični pokojninski reformi, še ni znano. V ZSSS je dogovorjeno, da bomo v primeru, če Ustavno sodišče ne bo dovolilo odločanja ljudem in prepovedalo referendum, še isti dan, ko bo sporočena takšna odločitev, sklicali izredno sejo predsedstva ZSSS, kjer bomo sprejeli odločitve o aktivnostih, ki jih bomo izvajali za dosego cilja, da bodo v Sloveniji oblast spet imeli ljudje. Tako namreč piše v slovenski ustavi.
Prilagamo vam prispevka dveh doktorjev pravnih znanosti (dr.Letnar-Černič, dr. Bugarič) o tem vprašanju. Eden izmed njiju (dr. Bugarič) bo tudi v sestavi naše ekipe, ki bo ustavnemu sodišču predstavila argumente za izvedbo referenduma.
Milan Utroša
sekretar ZSSS
Danes smo skupaj z organizacijami študentov Državnemu zboru predali zbrane podpise za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so se takoj po predanih podpisih odzvali s tiskovno konferenco, kjer so poleg že zlajnanih zgodb o študentskih servisih izrekli tudi debelo laž in sicer, da so tuji strokovnjaki na mednarodni konferenci o malem delu, ki jo je lansko leto v Ljubljani organizirala ZSSS, ocenili naš zakon o malem delu kot pot v pravo smer. Ocene tujih strokovnjakov so bile prav nasprotne, zakon so ocenili kot veliko nevarnost za ukinjanje rednih delovnih mest in povečevanje revščine, kar bodo še najbolj občutile ženske. Vendar, ko zmanjka argumentov, se soočimo tudi z lažmi politikov in njihovih najbližjih sodelavcev. Zato bo referendumska kampanja o Zakonu o malem delu zahtevna, ostra in očitno tudi podla. Kot je znano, je v parlamentarnem postopku že sprememba Zakona o volilni in referendumski kampanji, kjer si bo Vlada izborila več davkoplačevalskega denarja za svojo kampanjo na referendumih, na katerih želi premagati tiste, ki ji te davke plačujejo.
2.
Ustavno sodišče je za torek, 15.2.1011, sklicalo javno obravnavo zahteve Državnega Zbora o tem, če bi referendumska zavrnitev sprejete pokojninske reforme povzročila protiustavne posledice, kot trdi Vlada RS. Čeprav sta uradna udeleženca v tem postopku le Državni zbor in ZSSS, se je ustavno sodišče odločilo, da na javno obravnavo povabi tudi Vlado RS in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter vsakemu od teh štirih vabljenih dodeli pravico, da poda svoje argumente v 15-tih minutah. To seveda pomeni, da bodo nasprotniki referenduma imeli na razpolago 45 minut, predlagatelji pa 15 minut nastopa pred ustavnimi sodniki in mediji. Ustavno sodišče smo obvestili, da se nam to ne zdi enakopravna obravnava predlagateljev in nasprotnikov referenduma oz. udeležencev javne obravnave, vendar so nas v odgovoru poučili, da je neobičajno, da bi jih mi poučevali o tem, kako naj vodijo postopek. Kdaj bo znan odločite Ustavnega sodišča o tem, če bo dovolilo ljudem, da odločijo o nepravični pokojninski reformi, še ni znano. V ZSSS je dogovorjeno, da bomo v primeru, če Ustavno sodišče ne bo dovolilo odločanja ljudem in prepovedalo referendum, še isti dan, ko bo sporočena takšna odločitev, sklicali izredno sejo predsedstva ZSSS, kjer bomo sprejeli odločitve o aktivnostih, ki jih bomo izvajali za dosego cilja, da bodo v Sloveniji oblast spet imeli ljudje. Tako namreč piše v slovenski ustavi.
Prilagamo vam prispevka dveh doktorjev pravnih znanosti (dr.Letnar-Černič, dr. Bugarič) o tem vprašanju. Eden izmed njiju (dr. Bugarič) bo tudi v sestavi naše ekipe, ki bo ustavnemu sodišču predstavila argumente za izvedbo referenduma.
Milan Utroša
sekretar ZSSS
ponedeljek, 11. oktober 2010
PREDLOG ZA UVEDBO INSTITUTA NADOMESTILA NEIZPLAČANIH PLAČ
PROBLEM
V zadnjem času smo v Sloveniji doživeli kar nekaj primerov podjetij, v katerih so delavci bili dobesedno ujetniki njihove plačilne nesposobnosti. Delavci LTH in v zadnjem primeru Vegrada so po nekaj mesecev čakali na izplačilo zaostalih plač. Hkrati pa ti isti delavci kot zaposlene osebe nimajo pravic do uveljavljanja socialnih transferjev, kot recimo denarnega nadomestila ali denarne socialne pomoči, saj je pogoj za pridobitev le-teh vpis v evidence registrirano brezposelnih oseb. Do denarnega nadomestila ne bi bili upravičeni niti v primeru, če bi se sami prijavili v evidence brezposelnih oseb, saj se denarno nadomestilo ne izplačuje v primeru sporazumne odpovedi delovnega razmerja. Podaja izredne odpovedi po določbi 112. člena Zakona o delovnih razmerjih pa pomeni, da jim v primerjavi z delavci, katerim preneha delovno razmerje v stečajnem postopku, iz naslova odpravnine in neizplačanih plač po določbah Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS ne pripada ničesar. In to kljub enakemu dejanskemu stanju (npr. neizplačane plače).
Vsa ta dejstva vodijo v tragično situacijo, kjer delavci sami oziroma njihov sindikat zahteva stečaj, saj so v sedanjem pravnem sistemu delavci le s sprožitvijo stečajnega postopka upravičeni do finančnih sredstev, bodisi iz naslova Jamstvenega in preživninskega sklada bodisi iz naslova denarnega nadomestila.
Glavno vprašanje je torej – kako rešiti ekonomski položaj delavcev, ki so se neprostovoljno znašli v nekajmesečnem primežu neizplačanih ali premalo izplačanih plač, plačilno nesposobnega, a še vedno obratujočega podjetja?
PREDLOG REŠITVE:
Vlogo garanta ekonomskega položaja v tem času bi moral prevzeti »institut nadomestila neizplačanih plač«. To obliko pomoči ima večina evropskih držav, če med njimi omenimo zgolj Avstrijo, Nemčijo in Dansko.
Do takojšnjega izplačila iz naslova nadomestila neizplačanih plač bi bili upravičeni delavci, katerim delodajalec za opravljeno delo dva ali več mesecev zaporedoma ni izplačal plače oziroma jo je izplačeval pod zakonsko določeno mejo minimalne plače. Z zakonom bi se postavila zgornja meja denarnega zneska iz naslova nadomestila plače, seveda pa bi v razmerju do delodajalca imel jamstveni sklad vlogo upnika, in sicer do višine sredstev, ki jih je ta izplačal delavcu. Predpogoj za prejem nadomestila plače pa bi bila s strani delavca vložena tožba.
UČINKI PREDLOGA
Delavcu se zagotovi ekonomska varnost v času, ko jim tega podjetje ne more zagotoviti. S prevzemom terjatve iz naslova tekočih neizplačanih plač oziroma premalo izplačanih plač se zagotovi varstvo šibkejše stranke, t. j. delavca, hkrati pa se omogoči močnejši pritisk na podjetje k izplačilu plač, saj bi se javno objavil seznam vseh podjetij, kjer se uporablja ta institut.
V zadnjem času smo v Sloveniji doživeli kar nekaj primerov podjetij, v katerih so delavci bili dobesedno ujetniki njihove plačilne nesposobnosti. Delavci LTH in v zadnjem primeru Vegrada so po nekaj mesecev čakali na izplačilo zaostalih plač. Hkrati pa ti isti delavci kot zaposlene osebe nimajo pravic do uveljavljanja socialnih transferjev, kot recimo denarnega nadomestila ali denarne socialne pomoči, saj je pogoj za pridobitev le-teh vpis v evidence registrirano brezposelnih oseb. Do denarnega nadomestila ne bi bili upravičeni niti v primeru, če bi se sami prijavili v evidence brezposelnih oseb, saj se denarno nadomestilo ne izplačuje v primeru sporazumne odpovedi delovnega razmerja. Podaja izredne odpovedi po določbi 112. člena Zakona o delovnih razmerjih pa pomeni, da jim v primerjavi z delavci, katerim preneha delovno razmerje v stečajnem postopku, iz naslova odpravnine in neizplačanih plač po določbah Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS ne pripada ničesar. In to kljub enakemu dejanskemu stanju (npr. neizplačane plače).
Vsa ta dejstva vodijo v tragično situacijo, kjer delavci sami oziroma njihov sindikat zahteva stečaj, saj so v sedanjem pravnem sistemu delavci le s sprožitvijo stečajnega postopka upravičeni do finančnih sredstev, bodisi iz naslova Jamstvenega in preživninskega sklada bodisi iz naslova denarnega nadomestila.
Glavno vprašanje je torej – kako rešiti ekonomski položaj delavcev, ki so se neprostovoljno znašli v nekajmesečnem primežu neizplačanih ali premalo izplačanih plač, plačilno nesposobnega, a še vedno obratujočega podjetja?
PREDLOG REŠITVE:
Vlogo garanta ekonomskega položaja v tem času bi moral prevzeti »institut nadomestila neizplačanih plač«. To obliko pomoči ima večina evropskih držav, če med njimi omenimo zgolj Avstrijo, Nemčijo in Dansko.
Do takojšnjega izplačila iz naslova nadomestila neizplačanih plač bi bili upravičeni delavci, katerim delodajalec za opravljeno delo dva ali več mesecev zaporedoma ni izplačal plače oziroma jo je izplačeval pod zakonsko določeno mejo minimalne plače. Z zakonom bi se postavila zgornja meja denarnega zneska iz naslova nadomestila plače, seveda pa bi v razmerju do delodajalca imel jamstveni sklad vlogo upnika, in sicer do višine sredstev, ki jih je ta izplačal delavcu. Predpogoj za prejem nadomestila plače pa bi bila s strani delavca vložena tožba.
UČINKI PREDLOGA
Delavcu se zagotovi ekonomska varnost v času, ko jim tega podjetje ne more zagotoviti. S prevzemom terjatve iz naslova tekočih neizplačanih plač oziroma premalo izplačanih plač se zagotovi varstvo šibkejše stranke, t. j. delavca, hkrati pa se omogoči močnejši pritisk na podjetje k izplačilu plač, saj bi se javno objavil seznam vseh podjetij, kjer se uporablja ta institut.
ponedeljek, 4. oktober 2010
SKUPAJ V BOJ ! KAMPANJA ZSSS
V Sloveniji se z veliko hitrostjo odvijajo dogodki, ki gredo v smeri rušenja socialne in pravne države, socialna država razpada pred našimi očmi. Model neoliberalnega kapitalizma, povezan s tranzicijskim tajkunstvom, je pokazal vse negativne posledice, čeprav smo prebivalci ves čas mislili, da gremo lepši prihodnosti na proti. In prišla sta streznitev in razočaranje. Sedanji vladni paket spreminjanja zakonodaje prinaša najbolj drastičen poseg v delavske, socialne in ekonomske pravice večine prebivalcev Slovenije, izvzete so le elite. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo se temu procesu odločno uprli in zastavili skupen boj, da ga zaustavimo, vključno z nepravično pokojninsko reformo. To lahko naredimo le skupaj, člani in nečlani sindikatov. Več nas bo, več možnosti imamo za uspeh.
Svoje aktivnosti za ohranitev pravne in socialne države, za ohranitev dostojanstva in pravic delavcev, odpravo brezizhodnega položaja mlade generacije in životarjenja starejših bomo predstavili 14. oktobra ob 15 uri pred v dvorani ŠTUK, Gosposvetska 83, 2000 Maribor. Vse, ki se strinjate z nami, da je treba preprečiti te procese vabimo, da se nam pridružite. Deležni boste tudi individualnih strokovnih nasvetov, če mislite, da so kršene vaše pravice iz dela.
Vaša Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
ponedeljek, 27. september 2010
POKOJNINSKA REFORMA 2.DEL
POKOJNINE PO NOVEM ALI UMIRANJE NA OBROKE
Pri pregledu nove pokojninske zakonodaje ugotavljamo, da vlada pristopa k spremembam z izključno enim samim ciljem in ta je zmanjšati stroške proračuna. Upokojenci in bodoči upokojenci zaradi negospodarnih ukrepov vlade postajajo breme. Kaj reforma pomeni za posameznika vlade niti najmanj ne zanima!!!!
Na kakšen način bodo prizadeti zaposleni, bodoči upokojenci?
POKOJNINSKA OSNOVA
Pokojninska osnova je ključna pri odmeri starostne pokojnine. Po novem zakonu se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo mesečna povprečja osnov za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki. Bistvena sprememba pri določitvi pokojninske osnove glede na sedanji zakon je v tem, da sedanji zakon v primeru bolniške odsotnosti ne znižuje pokojninske osnove, saj se le-ta odmerja od mesečnega povprečja plač, novi predlog zakona pa jo v teh primerih znižuje.
Za izračun pokojnine je potrebno pokojninsko osnovo pomnožiti z odmerno stopnjo. Ta se, po sedanjem zakonu, od leta 1999 stalno znižuje, in sicer iz 85 % na 72,5 %. Novi predlog zakona predvideva fiksno odmerno stopnjo v višini 80 %, za vsako nadaljnje leto dela pa dodatno še 2,0 %. Predlog novega zakona prinaša tudi nova prehodna obdobja, ki pa so kot je očitno le pesek v oči delavcem, ki se bodo upokojevali do leta 2024. Kljub novemu predlogu zakona se še naprej znižuje pokojninska osnova in s tem tudi pokojnine. Sicer ne zaradi odmernega odstotka temveč zaradi podaljševanja obdobja za izračun pokojninske osnove. Vlada nam zaradi višje odmerne stopnje 80 % razlaga da bomo na boljšem. Pa bomo res? NE, NE BOMO! Od pokojninske osnove iz kateri koli zaporednih najbolj ugodnih 34 let se nam pokojninska osnova zmanjšuje do 20 %. Torej delali bomo tri leta dlje, izračuni pokojnin pa kažejo, da se bodo v povprečju le-te zmanjšale.
IZRAZI KOT SO ODMERNA STOPNJA, POKOJNINSKA OSNOVA ITD. BEGAJO LJUDI IN PRIDEJO ŠE KAKO PRAV POLITIKOM. NIHČE PA ODKRITO NE POVE, DA BOMO 43 LET DELALI ZA ISTE OZIROMA NIŽJE POKOJNINE KOT ČE BI DELALI 40 LET. TAKO NAM JE PAHORJEVA VLADA V SVOJEM PREDLOGU ZAGOTOVILA TRI BREZPLAČNA LETA DELA VEČ.
Kje nam vlada jemlje pri izračunu pokojninske osnove
1. Pri izračunu pokojninske osnove se mesečna povprečja osnov zmanjšajo za davke in prispevke. Že tukaj vlada škoduje večini zaposlenih, saj večina delavcev prejema do 70 % povprečne bruto plače v RS. Pri izračunu se namreč upošteva povprečna stopnja davkov in prispevkov v RS.
Primer: zaposleni, ki prejema minimalno plačo (z vsemi olajšavami) plača davke in prispevke po stopnji 23,5 %, tisti z 20.000 € bruto plače pa po stopnji 52,3 %. Pri izračunu pokojninske osnove se upošteva za vse enako povprečje, ki velja za dano leto v RS, npr. za leto 2009 v višini 35,37 %. Tako se pokojninska osnova in s tem tudi pokojnina delavcev z nižjimi plačami zmanjša za več, tistimi z višjimi plačami pa za manj, kar posledično pomeni, da delavec z nižjimi plačami financira višjo pokojnino direktorja kot bi mu pripadala, če bi se upoštevala njegova realna stopnja davkov in prispevkov (52,3 %).
2. Zaradi podaljšanja števila let, ki se upoštevajo za izračun pokojnine iz najboljših 18 na 34 let, se bodo zelo zmanjšale pokojninske osnove - celo do 20 %, zaradi tega pa tudi starostne pokojnine. Prav tako je dejstvo, da zaposleni ne prejemamo enakih plač v vsem obdobju zaposlenosti – samo v tem primeru se nam pokojninska osnova ne bi zmanjševala.
Primer 1: Če bi po koncu prehodnih obdobij imel moški za najboljših 18 let 595 € pokojninske osnove (cca. 789 € neto plače) oziroma odmerjeno pokojnino v višini 431 €, bi se zaradi podaljšanja števila let uporabljenih pri izračunu pokojninske osnove na 34 let njegova pokojninska osnova zmanjšala. Pokojninska osnova bi znašala le še 451 €, starostna pokojnina pa 388 €. Tako bi za podaljšanje delovne dobe za tri leta prejel za 43 € manj starostne pokojnine!!!
V novem predlogu zakona vlada uveljavlja tudi znižanje pokojnin za vse, ki bi se predčasno upokojili. Teh bo po novem zakonu veliko, saj večina ljudi ne bo zmogla delati toliko časa, kot to zahteva predlog novega zakona. In zato bodo kaznovani z nižjimi pokojninami in pahnjeni v revščino.
Primer 1: moški star 58 let, ki je delal 40 let (ima 40 let pokojninske dobe) – brez prehodnih obdobij. Ta moški se ne more upokojiti pred 61-tim letom. Tudi če bi se upokojil ob dopolnitvi 60 leta in bi imel 42 let pokojninske dobe bi šel v predčasno upokojitev, zaradi česar bi se njegova pokojnina znižala.
USKLAJEVANJE POKOJNIN
Rast pokojnin že nekaj časa zaostaja za rastjo plač. Vlada je v novem predlogu predvidela spremembo usklajevanja pokojnin. Po novem se bodo pokojnine usklajevale z 60 % rasti plač v RS in z 40 % rasti inflacije, kar bo ponovno negativno vplivalo na pokojnine, ki bodo še naprej zaostajale za rastjo plač. V obdobju 2000-2009 so se namreč plače v RS povečale za 71,6 %, pokojnine so se v istem obdobju povečale za 54,9 %, po sedanjem predlogu vlade in novem načinu usklajevanja pa naj bi se povečale za 68,4 %. Zaradi takega načina usklajevanja se bodo pokojnine povečevale počasneje kot plače in razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo se bo še naprej zniževalo.
Vse te spremembe bodo po vladnih izračunih prinesle velike prihranke; vendar proračunu in ne delavcem, ki bodo za nižje pokojnine delali dlje in prav tako ne upokojencem, katerih 62 % prejema pokojnino do 600 €, kar seveda ne omogoča lepe in varne starosti!!!
ZAČASNO ZNIŽANJE PRISPEVNE STOPNJE ZA DELODAJALCE IN PARODIJA SOCIALNE DRŽAVE
V Sloveniji smo nekoč, tako kot povsod v Evropi, delodajalci in delojemalci plačevali prispevke za socialno varnost po enaki stopnji. Vendar pri nas od leta 1996 temu ni več tako. Vlada je »začasno znižala« prispevne stopnje delodajalcem za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz 15,5 % v letu 1995 najprej na 11,07 % v letu 1996 ter nato v letu 1997 na 8,85 %. Da je to znižanje prineslo delodajalcem ogromne prihranke prikazuje sledeči graf.
Vendar pa to znižanje niso edini »odpustki« vlade našim delodajalcem. Tudi zaradi nepobranih in odpisanih prispevkov za socialno varnost s strani države naši delodajalci »varčujejo«. Tako je bil izpad prihodkov v blagajno pokojninskega zavoda v obdobju 2004-2009 iz tega naslova kar 270,3 mio EUR.
In kje so končale te milijarde EUR, ki naj bi razbremenile gospodarstvo in ustvarile razvojno inovativno in visoko tehnološko družbo. Ozremo se lahko samo okoli sebe in vidimo popolno razslojevanje. Nekateri delavci se prehranjujejo preko rdečega križa, drugi pa se igrajo kapitaliste v brutalnem pomenu iz začetka 19. Stoletja. Predlog nove pokojninske zakonodaje pa bo še poglobil prepad. Ali hočemo tako socialno državo. Naš odgovor je odločen NE, zato se uprimo nadaljnjemu socialnemu razslojevanju in na referendumu pokažimo, da smo proti takšni pokojninski reformi in proti izkoriščanju večine s strani manjšine.
Pri pregledu nove pokojninske zakonodaje ugotavljamo, da vlada pristopa k spremembam z izključno enim samim ciljem in ta je zmanjšati stroške proračuna. Upokojenci in bodoči upokojenci zaradi negospodarnih ukrepov vlade postajajo breme. Kaj reforma pomeni za posameznika vlade niti najmanj ne zanima!!!!
Na kakšen način bodo prizadeti zaposleni, bodoči upokojenci?
POKOJNINSKA OSNOVA
Pokojninska osnova je ključna pri odmeri starostne pokojnine. Po novem zakonu se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo mesečna povprečja osnov za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki. Bistvena sprememba pri določitvi pokojninske osnove glede na sedanji zakon je v tem, da sedanji zakon v primeru bolniške odsotnosti ne znižuje pokojninske osnove, saj se le-ta odmerja od mesečnega povprečja plač, novi predlog zakona pa jo v teh primerih znižuje.
Za izračun pokojnine je potrebno pokojninsko osnovo pomnožiti z odmerno stopnjo. Ta se, po sedanjem zakonu, od leta 1999 stalno znižuje, in sicer iz 85 % na 72,5 %. Novi predlog zakona predvideva fiksno odmerno stopnjo v višini 80 %, za vsako nadaljnje leto dela pa dodatno še 2,0 %. Predlog novega zakona prinaša tudi nova prehodna obdobja, ki pa so kot je očitno le pesek v oči delavcem, ki se bodo upokojevali do leta 2024. Kljub novemu predlogu zakona se še naprej znižuje pokojninska osnova in s tem tudi pokojnine. Sicer ne zaradi odmernega odstotka temveč zaradi podaljševanja obdobja za izračun pokojninske osnove. Vlada nam zaradi višje odmerne stopnje 80 % razlaga da bomo na boljšem. Pa bomo res? NE, NE BOMO! Od pokojninske osnove iz kateri koli zaporednih najbolj ugodnih 34 let se nam pokojninska osnova zmanjšuje do 20 %. Torej delali bomo tri leta dlje, izračuni pokojnin pa kažejo, da se bodo v povprečju le-te zmanjšale.
IZRAZI KOT SO ODMERNA STOPNJA, POKOJNINSKA OSNOVA ITD. BEGAJO LJUDI IN PRIDEJO ŠE KAKO PRAV POLITIKOM. NIHČE PA ODKRITO NE POVE, DA BOMO 43 LET DELALI ZA ISTE OZIROMA NIŽJE POKOJNINE KOT ČE BI DELALI 40 LET. TAKO NAM JE PAHORJEVA VLADA V SVOJEM PREDLOGU ZAGOTOVILA TRI BREZPLAČNA LETA DELA VEČ.
Kje nam vlada jemlje pri izračunu pokojninske osnove
1. Pri izračunu pokojninske osnove se mesečna povprečja osnov zmanjšajo za davke in prispevke. Že tukaj vlada škoduje večini zaposlenih, saj večina delavcev prejema do 70 % povprečne bruto plače v RS. Pri izračunu se namreč upošteva povprečna stopnja davkov in prispevkov v RS.
Primer: zaposleni, ki prejema minimalno plačo (z vsemi olajšavami) plača davke in prispevke po stopnji 23,5 %, tisti z 20.000 € bruto plače pa po stopnji 52,3 %. Pri izračunu pokojninske osnove se upošteva za vse enako povprečje, ki velja za dano leto v RS, npr. za leto 2009 v višini 35,37 %. Tako se pokojninska osnova in s tem tudi pokojnina delavcev z nižjimi plačami zmanjša za več, tistimi z višjimi plačami pa za manj, kar posledično pomeni, da delavec z nižjimi plačami financira višjo pokojnino direktorja kot bi mu pripadala, če bi se upoštevala njegova realna stopnja davkov in prispevkov (52,3 %).
2. Zaradi podaljšanja števila let, ki se upoštevajo za izračun pokojnine iz najboljših 18 na 34 let, se bodo zelo zmanjšale pokojninske osnove - celo do 20 %, zaradi tega pa tudi starostne pokojnine. Prav tako je dejstvo, da zaposleni ne prejemamo enakih plač v vsem obdobju zaposlenosti – samo v tem primeru se nam pokojninska osnova ne bi zmanjševala.
Primer 1: Če bi po koncu prehodnih obdobij imel moški za najboljših 18 let 595 € pokojninske osnove (cca. 789 € neto plače) oziroma odmerjeno pokojnino v višini 431 €, bi se zaradi podaljšanja števila let uporabljenih pri izračunu pokojninske osnove na 34 let njegova pokojninska osnova zmanjšala. Pokojninska osnova bi znašala le še 451 €, starostna pokojnina pa 388 €. Tako bi za podaljšanje delovne dobe za tri leta prejel za 43 € manj starostne pokojnine!!!
S podaljšanjem števila let za izračun pokojninske osnove njena pokojninska osnova znašala le še 452 € njena starostna pokojnina pa 389 €. Za več dela in pozno upokojitev bi tako ta ženska prejela 148 € manjšo pokojnino.
KAZEN ZA PREDČASNO UPOKOJITEV
V novem predlogu zakona vlada uveljavlja tudi znižanje pokojnin za vse, ki bi se predčasno upokojili. Teh bo po novem zakonu veliko, saj večina ljudi ne bo zmogla delati toliko časa, kot to zahteva predlog novega zakona. In zato bodo kaznovani z nižjimi pokojninami in pahnjeni v revščino.
Primer 1: moški star 58 let, ki je delal 40 let (ima 40 let pokojninske dobe) – brez prehodnih obdobij. Ta moški se ne more upokojiti pred 61-tim letom. Tudi če bi se upokojil ob dopolnitvi 60 leta in bi imel 42 let pokojninske dobe bi šel v predčasno upokojitev, zaradi česar bi se njegova pokojnina znižala.
Primer 2: moški star 62 let, ki je delal 40 let (40 let pokojninske dobe) in ima 560 € pokojninske osnove (cca. 740 € neto plače). Ta moški se lahko predčasno upokoji z znižano pokojnino pri 62 letih, 63 letih ali 64 letih. In koliko izgubi zaradi predčasne upokojitve?
Kot kažejo primeri se nikomur ne bo splačalo predčasno v pokojnino, saj se nam bodo zaradi tega drastično znižale pokojnine, ki so že tako ali tako absolutno prenizke!!!
USKLAJEVANJE POKOJNIN
Rast pokojnin že nekaj časa zaostaja za rastjo plač. Vlada je v novem predlogu predvidela spremembo usklajevanja pokojnin. Po novem se bodo pokojnine usklajevale z 60 % rasti plač v RS in z 40 % rasti inflacije, kar bo ponovno negativno vplivalo na pokojnine, ki bodo še naprej zaostajale za rastjo plač. V obdobju 2000-2009 so se namreč plače v RS povečale za 71,6 %, pokojnine so se v istem obdobju povečale za 54,9 %, po sedanjem predlogu vlade in novem načinu usklajevanja pa naj bi se povečale za 68,4 %. Zaradi takega načina usklajevanja se bodo pokojnine povečevale počasneje kot plače in razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo se bo še naprej zniževalo.
Vse te spremembe bodo po vladnih izračunih prinesle velike prihranke; vendar proračunu in ne delavcem, ki bodo za nižje pokojnine delali dlje in prav tako ne upokojencem, katerih 62 % prejema pokojnino do 600 €, kar seveda ne omogoča lepe in varne starosti!!!
ZAČASNO ZNIŽANJE PRISPEVNE STOPNJE ZA DELODAJALCE IN PARODIJA SOCIALNE DRŽAVE
V Sloveniji smo nekoč, tako kot povsod v Evropi, delodajalci in delojemalci plačevali prispevke za socialno varnost po enaki stopnji. Vendar pri nas od leta 1996 temu ni več tako. Vlada je »začasno znižala« prispevne stopnje delodajalcem za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz 15,5 % v letu 1995 najprej na 11,07 % v letu 1996 ter nato v letu 1997 na 8,85 %. Da je to znižanje prineslo delodajalcem ogromne prihranke prikazuje sledeči graf.
Vendar pa to znižanje niso edini »odpustki« vlade našim delodajalcem. Tudi zaradi nepobranih in odpisanih prispevkov za socialno varnost s strani države naši delodajalci »varčujejo«. Tako je bil izpad prihodkov v blagajno pokojninskega zavoda v obdobju 2004-2009 iz tega naslova kar 270,3 mio EUR.
In kje so končale te milijarde EUR, ki naj bi razbremenile gospodarstvo in ustvarile razvojno inovativno in visoko tehnološko družbo. Ozremo se lahko samo okoli sebe in vidimo popolno razslojevanje. Nekateri delavci se prehranjujejo preko rdečega križa, drugi pa se igrajo kapitaliste v brutalnem pomenu iz začetka 19. Stoletja. Predlog nove pokojninske zakonodaje pa bo še poglobil prepad. Ali hočemo tako socialno državo. Naš odgovor je odločen NE, zato se uprimo nadaljnjemu socialnemu razslojevanju in na referendumu pokažimo, da smo proti takšni pokojninski reformi in proti izkoriščanju večine s strani manjšine.
četrtek, 12. avgust 2010
POKOJNINA ENAKA PLAČI
Razmišljanje ljudi (anonimni mail, ki kroži po emailih):
Vsakemu izmed nas se zdi samo po sebi umevno, da odvaja določen del plače za svojo pokojnino. Redki med nami pa so izračunali, kaj dejansko plačujemo in predvsem, koliko! Glede na to, da takšnega izračuna v medijih še nisem zasledil, sem se odločil, da ga sam pripravim in tudi objavim.
Kot osnovo sem vzel neto plačo 1000 €, kar je približno 50 € nad povprečno neto plačo. V izračunu sem uporabljal program za izračun plače na spletni strani http://www.racunovodja.com/ , za izračun obresti pa spletno stran abanke, kjer sem kombiniral namensko varčevanje z vezano vlogo. Po grobi primerjavi so bili izračuni drugih bank skoraj identični.
Kot osnovo sem vzel seštevek prispevka, ki ga plačuje posameznik (236 €), in tistega, ki ga plačuje podjetje (134 €), kar znese skupaj 370 €. Nadalje sem ta znesek s pomočjo internetne aplikacije najprej namensko varčeval, po 5 letih pa vezal na obdobja po 6 let in začel na novo namensko varčevati isti znesek. Rezultat takšne kalkulacije je bil šokanten:
Že po 23 letih bi privarčeval skupaj 146.850 €, kar bi ob vezavi zneslo letno 4.919 € obresti, kar pomeni mesečno 410 €. S takšno pokojnino danes živi kar nekaj upokojencev, ki so delali vse življenje.
Po 29 letih bi ta znesek znašal skoraj 211.000 €, kar bi ob vezavi prineslo kar 7.068 € letno ali 590 € mesečno. Takšna bo verjetno višina naše pokojnine po obstoječem sistemu.
Po 35 letih bi ta znesek znašal skoraj 300.000 € (natančneje 292.208 €), letne obresti pa 9.787 € ali 815 € mesečno. To pa je kar za 212 € več, kot je decembra 2008 znašala povprečna pokojnina (602,90 – podatek sSpletne strani spiz).
Če pa izračunamo, kaj bi to pomenilo pri 40 letih delovne dobe, pridemo do vratolomnega zneska 382.128 €. Tak znesek bi navrgel 12.800 € obresti letno ali kar 1.066 €/mesec. To pa je višina pokojnine, ki smo jo slišali v obljubah nekaterih strankarskih prvakov.
Če bi torej želeli imeti mesečne prejemke po zaključku delovne dobe enako visoke, kot je vaša plača, ni potrebnega nič drugega, kot ukiniti pokojninski sistem, ki ga poznamo, in namesto tega uvesti le obvezo, kolikšen del od plače je posameznik dolžan varčevati za svojo starost.
Sedaj pa še glavna razlika med predlaganim in obstoječim sistemom. Mesečni znesek 815 €, ki bi ga upokojenec prejemal po 35 letih delovne dobe, bi bile le obresti, kar pomeni, da bosta dedek in babica po svoji smrti zapustila dedičem celotno glavnico v znesku 584.416 € (2 x 292.208 €), s čimer bi lahko npr. Vsak od štirih vnukov kupil luksuzno stanovanje ali hišo za 146.000 €!
Razlike med obstoječim in predlaganim sistemom lahko strnemo v tri točke:
1. Mesečni prejemek upokojenca bi znašal v povprečju za 30 % več kot sedaj,
2. Upokojevali bi se lahko v povprečju 5 let prej brez obremenjevanja države,
3. Po smrti bi za upokojencem ostalo v povprečju 292.208 € glavnice.
Zelo pomembno vprašanje, ki logično sledi iz zgornje kalkulacije, pa je: Kam izpuhti 292.208 € glavnice po vsakem umrlem upokojencu? Če upoštevamo statistični podatek, da je v letu 2008 umrlo 18.308 oseb, in če predpostavimo, da je bilo med njimi 10.000 upokojencev, je z njimi vred neznano kam izpuhtelo kar 3 milijarde evrov ali približno tretjina Državnega proračuna!
Zato predlagam vladi, da dosedanji pokojninski sistem ukine in namesto tega uzakoni obvezno varčevanje v znesku dosedanjega prispevka. Stroškov za sistem tako ne bo več, njegovo vlogo bodo prevzele banke in zavarovalnice, ki bodo z dobro naložbeno politiko tudi kaj zaslužile in državi prinesle nove davke.
Posledice takšnega sistema bi bile naslednje:
1. Zaradi zgodnje upokojitve bi več mladih dobilo zaposlitev,
2. Zaposleni bi se upokojili po 35 letih delovne dobe in bi zdravi uživali starost,
3. S privarčevano glavnico bi lahko rešili stanovanjski problem mladih za večno,
4. Izračun pokojnine bi bil jasen in predvidljiv, predvsem pa neodvisen od vlade.
A ravno četrta točka je tista, ki politiki (predvsem desusu) ne more biti po godu, saj bi s tem postale pokojnine jasne in urejene in nihče več ne bi mogel pred volitvami obljubljati 1.000 € najnižje pokojnine ali s to občutljivo populacijo kakor koli drugače manipulirati.
Zato lahko pričakujemo le, da se bo sistem, ki bi se moral sam vzdrževati, začel zadolževati, vlada pa bo začela v obliki davkov pobirati vsem, ki še kaj imajo, da bo lahko ohranila trenutni pokojninski sistem (z nekaj kozmetičnimi popravki).
Nihče pa se očitno ne zaveda, da bo zvišanje starostne meje za upokojitev in bonitete za delo po tej starosti še dodatno skrčilo že tako ozek izbor kvalitetnih delovnih mest za mlade.
Ko poslušam nekatere predstavnike oblasti, se nikakor ne morem znebiti občutka, da je njihov cilj čim krajši čas med upokojitvijo in pogrebom,
Zares optimalno pa bi bilo, če bi ljudje umrli kar na svoj zadnji delovni Dan.
Vsakemu izmed nas se zdi samo po sebi umevno, da odvaja določen del plače za svojo pokojnino. Redki med nami pa so izračunali, kaj dejansko plačujemo in predvsem, koliko! Glede na to, da takšnega izračuna v medijih še nisem zasledil, sem se odločil, da ga sam pripravim in tudi objavim.
Kot osnovo sem vzel neto plačo 1000 €, kar je približno 50 € nad povprečno neto plačo. V izračunu sem uporabljal program za izračun plače na spletni strani http://www.racunovodja.com/ , za izračun obresti pa spletno stran abanke, kjer sem kombiniral namensko varčevanje z vezano vlogo. Po grobi primerjavi so bili izračuni drugih bank skoraj identični.
Kot osnovo sem vzel seštevek prispevka, ki ga plačuje posameznik (236 €), in tistega, ki ga plačuje podjetje (134 €), kar znese skupaj 370 €. Nadalje sem ta znesek s pomočjo internetne aplikacije najprej namensko varčeval, po 5 letih pa vezal na obdobja po 6 let in začel na novo namensko varčevati isti znesek. Rezultat takšne kalkulacije je bil šokanten:
Že po 23 letih bi privarčeval skupaj 146.850 €, kar bi ob vezavi zneslo letno 4.919 € obresti, kar pomeni mesečno 410 €. S takšno pokojnino danes živi kar nekaj upokojencev, ki so delali vse življenje.
Po 29 letih bi ta znesek znašal skoraj 211.000 €, kar bi ob vezavi prineslo kar 7.068 € letno ali 590 € mesečno. Takšna bo verjetno višina naše pokojnine po obstoječem sistemu.
Po 35 letih bi ta znesek znašal skoraj 300.000 € (natančneje 292.208 €), letne obresti pa 9.787 € ali 815 € mesečno. To pa je kar za 212 € več, kot je decembra 2008 znašala povprečna pokojnina (602,90 – podatek sSpletne strani spiz).
Če pa izračunamo, kaj bi to pomenilo pri 40 letih delovne dobe, pridemo do vratolomnega zneska 382.128 €. Tak znesek bi navrgel 12.800 € obresti letno ali kar 1.066 €/mesec. To pa je višina pokojnine, ki smo jo slišali v obljubah nekaterih strankarskih prvakov.
Če bi torej želeli imeti mesečne prejemke po zaključku delovne dobe enako visoke, kot je vaša plača, ni potrebnega nič drugega, kot ukiniti pokojninski sistem, ki ga poznamo, in namesto tega uvesti le obvezo, kolikšen del od plače je posameznik dolžan varčevati za svojo starost.
Sedaj pa še glavna razlika med predlaganim in obstoječim sistemom. Mesečni znesek 815 €, ki bi ga upokojenec prejemal po 35 letih delovne dobe, bi bile le obresti, kar pomeni, da bosta dedek in babica po svoji smrti zapustila dedičem celotno glavnico v znesku 584.416 € (2 x 292.208 €), s čimer bi lahko npr. Vsak od štirih vnukov kupil luksuzno stanovanje ali hišo za 146.000 €!
Razlike med obstoječim in predlaganim sistemom lahko strnemo v tri točke:
1. Mesečni prejemek upokojenca bi znašal v povprečju za 30 % več kot sedaj,
2. Upokojevali bi se lahko v povprečju 5 let prej brez obremenjevanja države,
3. Po smrti bi za upokojencem ostalo v povprečju 292.208 € glavnice.
Zelo pomembno vprašanje, ki logično sledi iz zgornje kalkulacije, pa je: Kam izpuhti 292.208 € glavnice po vsakem umrlem upokojencu? Če upoštevamo statistični podatek, da je v letu 2008 umrlo 18.308 oseb, in če predpostavimo, da je bilo med njimi 10.000 upokojencev, je z njimi vred neznano kam izpuhtelo kar 3 milijarde evrov ali približno tretjina Državnega proračuna!
Zato predlagam vladi, da dosedanji pokojninski sistem ukine in namesto tega uzakoni obvezno varčevanje v znesku dosedanjega prispevka. Stroškov za sistem tako ne bo več, njegovo vlogo bodo prevzele banke in zavarovalnice, ki bodo z dobro naložbeno politiko tudi kaj zaslužile in državi prinesle nove davke.
Posledice takšnega sistema bi bile naslednje:
1. Zaradi zgodnje upokojitve bi več mladih dobilo zaposlitev,
2. Zaposleni bi se upokojili po 35 letih delovne dobe in bi zdravi uživali starost,
3. S privarčevano glavnico bi lahko rešili stanovanjski problem mladih za večno,
4. Izračun pokojnine bi bil jasen in predvidljiv, predvsem pa neodvisen od vlade.
A ravno četrta točka je tista, ki politiki (predvsem desusu) ne more biti po godu, saj bi s tem postale pokojnine jasne in urejene in nihče več ne bi mogel pred volitvami obljubljati 1.000 € najnižje pokojnine ali s to občutljivo populacijo kakor koli drugače manipulirati.
Zato lahko pričakujemo le, da se bo sistem, ki bi se moral sam vzdrževati, začel zadolževati, vlada pa bo začela v obliki davkov pobirati vsem, ki še kaj imajo, da bo lahko ohranila trenutni pokojninski sistem (z nekaj kozmetičnimi popravki).
Nihče pa se očitno ne zaveda, da bo zvišanje starostne meje za upokojitev in bonitete za delo po tej starosti še dodatno skrčilo že tako ozek izbor kvalitetnih delovnih mest za mlade.
Ko poslušam nekatere predstavnike oblasti, se nikakor ne morem znebiti občutka, da je njihov cilj čim krajši čas med upokojitvijo in pogrebom,
Zares optimalno pa bi bilo, če bi ljudje umrli kar na svoj zadnji delovni Dan.
četrtek, 5. avgust 2010
...NEKAJ GNILEGA JE V DEŽELI TEJ....
Dogajanja okoli stečaja podjetja Prevent Global in Prevent Avtomobilski deli so naravnost nepojemljiva. Neposredno je ogroženih 1260 zaposlitev. Poleg tega stečaj omenjenih družb posredno ogroža še 1490 delovnih mest v drugih hčerinskih podjetjih v Sloveniji in tujini. Za tiste, dandanes žal že skoraj redke ljudi, ki še verjamemo in razumemo pomen besed pravičnost, poštenost, solidarnost, so takšne novice naravnost nepojmljive, grozljive in nedopustne.
Sprašujem se, kako se lahko v tako imenovani »pravni in socialni državi« sploh dogajajo takšne stvari. Že dalj časa vztrajno in sistematično opozarjamo na to, da je država popolnoma odpovedala na vseh nivojih. Žalostno oziroma zdaj že tragično lahko ugotovimo, da je nezadostno delovanje inšpekcijskih služb, tožilstva, policije, sodstva. Nadzor ne obstaja več ! Nenazadnje pa vse, kar se dogaja in kar spremljamo, dovolj zgovorno priča o tem in napoveduje, da smo dejansko pred socialno katastrofo in tudi popolnim kolapsom družbe.
A se sploh še kdo vpraša, kako je dopustno v 21.stoletju, da nekdo, ki »ima svoje delavce rad« in jih pošilja na Rdeči križ, medtem ko jim ne plača za njihovo pošteno opravljeno delo in zato ne odgovarja ? A ni to dejansko kraja ?
Zakaj se dopuščajo primeri, ko delodajalci na plačilni listi obračunajo prispevke, tudi kredite odštejejo delavcem. Tega denarja pa delodajalec ne nakaže in banke pošiljajo opomine ljudem, da nimajo poravnavnih obveznosti. Zaključimo lahko, da je delodajalec ta denar dejansko ukradel. In kdo kaj naredi ?
Se morda vpraša kdo, kako je možno, da se ustanavljajo podjetja, kjer direktorji sami s seboj podpisujejo sporazume o prevzemu delavcev iz firme A, katere direktor je, v firmo B katere direktor je, in da ima firma B blokiran račun zaradi neplačila prispevkov ? Kako se ljudje lahko sploh počutijo, ko so seznanjeni s temi dejstvi, delodajalec pa jim odpove pogodbe s ponudbo nove pogodbe in v kolikor v 15 dnevih ne podpišejo, ostanejo brez odpravnine in brez vseh pravic na zavodu. In kdo lahko tem ljudem sploh pomaga ? Sindikat po svojih najboljših močeh, vendar pristojnosti in moč sindikata se konča, ko bi morale nastopiti institucije, ki jih v tej državi nenazadnje plačujemo davkoplačevalci, pa te institucije svoje delo opravljajo nezadostno.
Kako se lahko dogaja to, da v določenem podjetju v Mariboru 15 let niso prejeli regresa za letni dopust ? Pred kratkim smo izvedeli še za eno drugo podjetje, da delavci 5 let niso prejeli regresa. Ljudje več ne upajo govoriti, ljudje so popolnoma prestrašeni, saj se jih sistematično ustrahuje, celo ponujajo jim 30 % stimulacije, če se izčlanijo iz sindikata. Zanima me, kako dolgo bo teh 30 % stimulacije trajalo, preden bodo spet prišli na sindikat po pomoč, z polno »malho« problemov.
Po podatkih urgence ptujskega zdravstvenega doma je bilo od 19. maja do 26. julija letos v vročih dnevih k njim urgentno pripeljanih 17 pacientk, delavk Boxmarka. Vzrok so bile slabosti in dehidriranost na delovnem mestu. Najhuje je bilo 16. julija, ko je bilo treba v omenjenem kidričevskem podjetju opraviti kar 6 nujnih intervencij ekipe z dežurno zdravnico ptujskega zdravstvenega doma. Neuradno smo izvedeli, da je navodilo delodajalca, da si naj ne drzne kdo klicati reševalcev, naj po ljudi pridejo svojci, saj naj bi morebitno reševalno vozilo »metalo slabo luč« na podjetje.
Invalidsko podjetje Curatoris - delavci so bili poslani na čakanje, ostali so brez junijske plače, velika verjetnost je, da tudi julijske ne bo in še kakšne naprej ne, saj nam vodstvo leporeči v dopisu in odgovarja, da čakajo na soglasje Vlade RS, ker so invalidsko podjetje, da lahko nato uvedejo stečaj. A se bo morda tudi tukaj zataknilo pri plačilu predujma ? Medtem ko nekateri dopustujejo na Brionih in še kje, ti ljudje ne vedo, kako bodo plačali položnice,kako bodo plačali kredite, kako bodo kupili otrokom zvezke, ko bo prišel 1.september. Ljudje nimajo plačanega dodatnega zdravstvenega zavarovanja, plačati si ga morajo sedaj sami. Od kod ?
Delavke v Muri, ki npr. šivajo obleke HUGO BOSS. Za celi mesec dela dobi plačo, ki je v principu skoraj enaka ceni 1 obleke v trgovini.
Kako je dopustno, da že na dan 1.7. tekočega leta imajo delavke v določeni družbi več kot 200 nadur. Da delajo po 16 ur na dan ? Kako je dopustno, da so delavke, ob prehodu iz ene poslovne enote v drugo morale podpisati izjavo, da se odpovedujejo 200 naduram ? To je kršenje določb Zakona o delovnih razmerjih, na njih pa se vrši pritisk in kričanje, »če vam kaj ne paše, idite drugam, boste dobile odpovedi«, itd. Kje je nadzor ? Kljub obvestilu inšpektorata za delo, nadzora še ni bilo, traja od 2-3 mesece, ker so baje tako blazno zasedeni. Pa še dejstvo, da se izvajajo več ali manj napovedani nadzori je žalostno, saj se tudi na tak način dopušča čas, da se določene stvari pravočasno »pometejo pod preprogo«. Vsaj na papirju, večina ljudi pa se boji govoriti, ker se boji za svojo socialno varnost.
Naj naštejem še kakšen primer, kako država ne deluje, kako nadzor ne obstaja:
• družba je zaposlovala starejšega delavca 9 let po pogodbah za določen čas. Med trajanjem tega delovnega razmerja ima delavec v delovni knjižici vpisano enoletno prekinitev delovnega razmerja pri delodajalcu in je za to dobo v delovni knjižici vpisana kot delodajalec družba – agencija za posredovanje delavcev drugemu uporabniku. Delavec je tudi to vmesno leto opravljal enako delo v istem prostoru za istega delodajalca, ki pa mu je bil formalno samo »posojen« zato, da se je prekinilo zakonsko dopustno obdobje, za katerega je dovoljeno sklepati pogodbe za določen čas.
• Delavka se je poškodovala na delu pri delodajalcu in je po zaključenem zdravljenju na zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost, naslovila odškodninski zahtevek. Delodajalec ji je zagrozil, da ji bo izdal odpoved pogodbe o zaposlitvi, če odškodninskega zahtevka ne umakne. Ker ga ni želela umakniti, je prejela odpoved iz poslovnih razlogov.
• Delavka je bila 6 mesecev neprekinjeno v bolniškem staležu. Preden se je vrnila na delo, je prejela redno odpoved iz poslovnih razlogov zaradi zmanjšanja števila izvajalcev na njenem delovnem mestu. Delodajalec ni bil dolžan uporabiti kriterijev za ocenjevanje delavcev, delavce pa je odpuščal glede na njihov odnos do dela in odnos do sodelavcev. Smiselno bi bilo torej razumeti, da je delavko z odpovedjo kaznoval za bolniški stalež.
• v družbi XYZ so delavci bili 4 mesece brez plač. V vmesnem času je delodajalec vidno odnašal premoženje iz te družbe. Revizija davčne inšpekcije RS je v družbi opravila nadzor, in ugotovila, da je bilo izkazovana vrednost premoženja cca. 5 mio EUR, dejanska vrednost premoženja pa je bila samo 400.000 EUR. Davčna uprava RS bi po uradni dolžnosti morala vložiti kazenske ovadbe in preprečiti takšne zadeve. Zgodilo se ni nič. Delavci so iz obupa in zaradi socialne stiske podali izredne odpovedi. Istočasno so delavci sami predlagali tudi stečaj in v predlogu prosili tudi Minstrstvo za delo da zadevo obravnava prioritetno, saj je bil rok, v katerem bi se še dalo izpodbijati sporne posle. Stečaj je bil uveden 2 meseca po izteku tega roka.
Ali je kdo preveril, koliko ljudi na primer v javni upravi ima polne pogoje za upokojitev, medtem ko univerzitetno izobraženi mladi ljudje, z znanjem jezikov, dobrim znanjem računalništva, voljo, elanom, idejami, tudi pri 30 letih starosti in več, čakajo na prvo zaposlitev na Zavodu za zaposlovanje ?
Skorajda lahko zaključimo, da kapitalizem dejansko ni nič drugega kot drugo ime za sužnjelastništvo, fevdalizem, ipd. Kako so se takšne družbene ureditve, ki so tako močno razslojevale ljudi končale, nas lahko uči zgodovina. Pa si tega resnično želimo ?
Zagotovo ne. Vendar v tem trenutku, očitno vsi, ki imajo možnost in predvsem moč kaj spremeniti na bolje, drugače, preprečiti krivice, tega ne vidijo, nočejo videti in bodo »sekali gordijske vozle« ne glede na vse posledice. A se ne zavedajo, da imajo vsi ti gospodje, največjo odgovornost ravno do ljudi. Do ljudi, ki so jih volili, v dobri veri in zaupanju, prepričanju, da se bo kaj spremenilo. Spreminja se, žal, dnevno na slabše. Vedno več krivic se dogaja, vedno več ljudi je v neopisljivi stiski in nikjer ni na obzorju neke svetle točke, ki bi dajala upanje in prepričanje v to, da bo lahko bolje. Kapital in interesi meljejo, brezkompromisno....dokler bo to mogoče. Zgodovina se ponavlja, pravijo, žal se ljudje iz tega nič ne naučimo.
In ti gospodje, pozabljajo na svojo odgovornost, ko prihajajo z idejami, da bi zmanjšali odpravnine, da bi npr. delavec po 30 letih delovne dobe dobil cca 4500 EUR odpravnine, brez dela pa bo prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, kjer bo prejemal nadomestilo, kakršno bodo mu pač odmerili. Istočasno pa bodo gospodje, o katerih govorim, ko ne bodo ponovno izvoljeni po 4 letih, prejemali še eno leto nadomestilo svoje poslanske plače. Nekaj je resnično hudo narobe v naši državi.
Obljube, ki smo jih poslušali so bile, da bomo »nova Švica«, da bomo sedaj v EU in da bomo država bogatašev. Res ? Res smo v Evropski uniji, res je, da smo podpisali Evropsko socialno listino, ki nas obvezuje. Politiki so polnih ust, da je Slovenija del razvite Evrope, toda lastniki podjetij v Nemčiji, Franciji … si ne dovolijo tako poniževati svojih delavcev kot se to počne v Sloveniji. V Sloveniji je očitno res najpomembnejši kapital, pozablja pa se na delavca, na sočloveka. Sedaj smo na poti, da postanemo država revežev, medsebojni odnosi in kultura odnosov pa je postala hujša in bolj pokvarjena kot včasih na »divjem zahodu«. Toda – dokler ne prenesemo načel, obljub v življenje, niso načela in obljube nič drugega kot samo besede.
Neprestano dvigovanje trošarin nas je privedlo do tega, da vse več ljudi hodi po nakupe v Avstrijo, saj so izračunali, da jih enak nakup v Sparu v Avstriji, stane cca 30-40 % manj kot pri nas. Enako velja za gorivo, saj vse več ljudi hodi po gorivo preko meje, ker je ceneje.
Neprestano poslušamo »velike besede« namenjene mladim, kako je potrebno varčevati. Nihče pa ne pojasni, od kod naj mladi varčujejo, ko morejo nekateri tudi od študentskega dela reševati in pomagati brezposelne starše.
Nenazadnje, kje je obljubljeni »grozeči« nadzor študenstkih napotnic, ko pa poznamo primere, ki se dogajajo v več podjetjih, ko npr. Marija Krajnc dela na napotnico študenta Janeza Novaka ?
A nima država dovolj instrumentov in institucij, da se takšne zgodbe ne bi smele dogajati in bi se morale takšne krivice preprečevati, odgovorni pa odgovarjat ? Kazenski zakonik določa kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost. Zakaj še nihče ni bil obsojen za takšna ravnanja v naši državi ? Večno poslušamo ene in iste besede, večno metanje peska v oči, blagajne so prazne, itd. Zakaj država že enkrat ne obdavči bogatih ? Zakaj ne ustrezno prerazporediti denarja, ki ga je več kot očitno dovolj. Za nekatere pač. Problem je transparentnost in interesi. Pa se spet lahko vrnemo na začetek, problem nadzora, volje, pripravljenosti in egoizma. Dostojanstvo ljudi je do konca poteptano. Tragično !
Beremo lahko o tem, da je Bill Gates uspel prepričati, da se bo 40 ameriških miljarderjev darovalo polovico svojega premoženja za dobrodelne namene. Če je taka človekoljubna poteza možna v eni najbolj kapitalističnih držav na svetu, potem sem prepričan da je možno doseči to tudi kje drugje. Upam, da tudi pri nas.
Največji problem pa je neizpodbitno dejstvo, da je vse preveč ljudi popolnoma izgubilo občutek za sočloveka. V upanju, da bo kdo v teh vrsticah našel tudi kakšen del sebe in podobnega razmišljanja bom zaključil z besedami, ki sem jih nekje zasledil: »Največji dar človeku je sočlovek. Biti človek s človekom čisto zares, brez mask in poz, da srce začuti srce, dlan poboža tvojo/mojo roko, biti tu in zdaj, zaupljiv, da je vse prav, kot je ... Si lahko damo kaj dragocenejšega?«.
Sprašujem se, kako se lahko v tako imenovani »pravni in socialni državi« sploh dogajajo takšne stvari. Že dalj časa vztrajno in sistematično opozarjamo na to, da je država popolnoma odpovedala na vseh nivojih. Žalostno oziroma zdaj že tragično lahko ugotovimo, da je nezadostno delovanje inšpekcijskih služb, tožilstva, policije, sodstva. Nadzor ne obstaja več ! Nenazadnje pa vse, kar se dogaja in kar spremljamo, dovolj zgovorno priča o tem in napoveduje, da smo dejansko pred socialno katastrofo in tudi popolnim kolapsom družbe.
A se sploh še kdo vpraša, kako je dopustno v 21.stoletju, da nekdo, ki »ima svoje delavce rad« in jih pošilja na Rdeči križ, medtem ko jim ne plača za njihovo pošteno opravljeno delo in zato ne odgovarja ? A ni to dejansko kraja ?
Zakaj se dopuščajo primeri, ko delodajalci na plačilni listi obračunajo prispevke, tudi kredite odštejejo delavcem. Tega denarja pa delodajalec ne nakaže in banke pošiljajo opomine ljudem, da nimajo poravnavnih obveznosti. Zaključimo lahko, da je delodajalec ta denar dejansko ukradel. In kdo kaj naredi ?
Se morda vpraša kdo, kako je možno, da se ustanavljajo podjetja, kjer direktorji sami s seboj podpisujejo sporazume o prevzemu delavcev iz firme A, katere direktor je, v firmo B katere direktor je, in da ima firma B blokiran račun zaradi neplačila prispevkov ? Kako se ljudje lahko sploh počutijo, ko so seznanjeni s temi dejstvi, delodajalec pa jim odpove pogodbe s ponudbo nove pogodbe in v kolikor v 15 dnevih ne podpišejo, ostanejo brez odpravnine in brez vseh pravic na zavodu. In kdo lahko tem ljudem sploh pomaga ? Sindikat po svojih najboljših močeh, vendar pristojnosti in moč sindikata se konča, ko bi morale nastopiti institucije, ki jih v tej državi nenazadnje plačujemo davkoplačevalci, pa te institucije svoje delo opravljajo nezadostno.
Kako se lahko dogaja to, da v določenem podjetju v Mariboru 15 let niso prejeli regresa za letni dopust ? Pred kratkim smo izvedeli še za eno drugo podjetje, da delavci 5 let niso prejeli regresa. Ljudje več ne upajo govoriti, ljudje so popolnoma prestrašeni, saj se jih sistematično ustrahuje, celo ponujajo jim 30 % stimulacije, če se izčlanijo iz sindikata. Zanima me, kako dolgo bo teh 30 % stimulacije trajalo, preden bodo spet prišli na sindikat po pomoč, z polno »malho« problemov.
Po podatkih urgence ptujskega zdravstvenega doma je bilo od 19. maja do 26. julija letos v vročih dnevih k njim urgentno pripeljanih 17 pacientk, delavk Boxmarka. Vzrok so bile slabosti in dehidriranost na delovnem mestu. Najhuje je bilo 16. julija, ko je bilo treba v omenjenem kidričevskem podjetju opraviti kar 6 nujnih intervencij ekipe z dežurno zdravnico ptujskega zdravstvenega doma. Neuradno smo izvedeli, da je navodilo delodajalca, da si naj ne drzne kdo klicati reševalcev, naj po ljudi pridejo svojci, saj naj bi morebitno reševalno vozilo »metalo slabo luč« na podjetje.
Invalidsko podjetje Curatoris - delavci so bili poslani na čakanje, ostali so brez junijske plače, velika verjetnost je, da tudi julijske ne bo in še kakšne naprej ne, saj nam vodstvo leporeči v dopisu in odgovarja, da čakajo na soglasje Vlade RS, ker so invalidsko podjetje, da lahko nato uvedejo stečaj. A se bo morda tudi tukaj zataknilo pri plačilu predujma ? Medtem ko nekateri dopustujejo na Brionih in še kje, ti ljudje ne vedo, kako bodo plačali položnice,kako bodo plačali kredite, kako bodo kupili otrokom zvezke, ko bo prišel 1.september. Ljudje nimajo plačanega dodatnega zdravstvenega zavarovanja, plačati si ga morajo sedaj sami. Od kod ?
Delavke v Muri, ki npr. šivajo obleke HUGO BOSS. Za celi mesec dela dobi plačo, ki je v principu skoraj enaka ceni 1 obleke v trgovini.
Kako je dopustno, da že na dan 1.7. tekočega leta imajo delavke v določeni družbi več kot 200 nadur. Da delajo po 16 ur na dan ? Kako je dopustno, da so delavke, ob prehodu iz ene poslovne enote v drugo morale podpisati izjavo, da se odpovedujejo 200 naduram ? To je kršenje določb Zakona o delovnih razmerjih, na njih pa se vrši pritisk in kričanje, »če vam kaj ne paše, idite drugam, boste dobile odpovedi«, itd. Kje je nadzor ? Kljub obvestilu inšpektorata za delo, nadzora še ni bilo, traja od 2-3 mesece, ker so baje tako blazno zasedeni. Pa še dejstvo, da se izvajajo več ali manj napovedani nadzori je žalostno, saj se tudi na tak način dopušča čas, da se določene stvari pravočasno »pometejo pod preprogo«. Vsaj na papirju, večina ljudi pa se boji govoriti, ker se boji za svojo socialno varnost.
Naj naštejem še kakšen primer, kako država ne deluje, kako nadzor ne obstaja:
• družba je zaposlovala starejšega delavca 9 let po pogodbah za določen čas. Med trajanjem tega delovnega razmerja ima delavec v delovni knjižici vpisano enoletno prekinitev delovnega razmerja pri delodajalcu in je za to dobo v delovni knjižici vpisana kot delodajalec družba – agencija za posredovanje delavcev drugemu uporabniku. Delavec je tudi to vmesno leto opravljal enako delo v istem prostoru za istega delodajalca, ki pa mu je bil formalno samo »posojen« zato, da se je prekinilo zakonsko dopustno obdobje, za katerega je dovoljeno sklepati pogodbe za določen čas.
• Delavka se je poškodovala na delu pri delodajalcu in je po zaključenem zdravljenju na zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost, naslovila odškodninski zahtevek. Delodajalec ji je zagrozil, da ji bo izdal odpoved pogodbe o zaposlitvi, če odškodninskega zahtevka ne umakne. Ker ga ni želela umakniti, je prejela odpoved iz poslovnih razlogov.
• Delavka je bila 6 mesecev neprekinjeno v bolniškem staležu. Preden se je vrnila na delo, je prejela redno odpoved iz poslovnih razlogov zaradi zmanjšanja števila izvajalcev na njenem delovnem mestu. Delodajalec ni bil dolžan uporabiti kriterijev za ocenjevanje delavcev, delavce pa je odpuščal glede na njihov odnos do dela in odnos do sodelavcev. Smiselno bi bilo torej razumeti, da je delavko z odpovedjo kaznoval za bolniški stalež.
• v družbi XYZ so delavci bili 4 mesece brez plač. V vmesnem času je delodajalec vidno odnašal premoženje iz te družbe. Revizija davčne inšpekcije RS je v družbi opravila nadzor, in ugotovila, da je bilo izkazovana vrednost premoženja cca. 5 mio EUR, dejanska vrednost premoženja pa je bila samo 400.000 EUR. Davčna uprava RS bi po uradni dolžnosti morala vložiti kazenske ovadbe in preprečiti takšne zadeve. Zgodilo se ni nič. Delavci so iz obupa in zaradi socialne stiske podali izredne odpovedi. Istočasno so delavci sami predlagali tudi stečaj in v predlogu prosili tudi Minstrstvo za delo da zadevo obravnava prioritetno, saj je bil rok, v katerem bi se še dalo izpodbijati sporne posle. Stečaj je bil uveden 2 meseca po izteku tega roka.
Ali je kdo preveril, koliko ljudi na primer v javni upravi ima polne pogoje za upokojitev, medtem ko univerzitetno izobraženi mladi ljudje, z znanjem jezikov, dobrim znanjem računalništva, voljo, elanom, idejami, tudi pri 30 letih starosti in več, čakajo na prvo zaposlitev na Zavodu za zaposlovanje ?
Skorajda lahko zaključimo, da kapitalizem dejansko ni nič drugega kot drugo ime za sužnjelastništvo, fevdalizem, ipd. Kako so se takšne družbene ureditve, ki so tako močno razslojevale ljudi končale, nas lahko uči zgodovina. Pa si tega resnično želimo ?
Zagotovo ne. Vendar v tem trenutku, očitno vsi, ki imajo možnost in predvsem moč kaj spremeniti na bolje, drugače, preprečiti krivice, tega ne vidijo, nočejo videti in bodo »sekali gordijske vozle« ne glede na vse posledice. A se ne zavedajo, da imajo vsi ti gospodje, največjo odgovornost ravno do ljudi. Do ljudi, ki so jih volili, v dobri veri in zaupanju, prepričanju, da se bo kaj spremenilo. Spreminja se, žal, dnevno na slabše. Vedno več krivic se dogaja, vedno več ljudi je v neopisljivi stiski in nikjer ni na obzorju neke svetle točke, ki bi dajala upanje in prepričanje v to, da bo lahko bolje. Kapital in interesi meljejo, brezkompromisno....dokler bo to mogoče. Zgodovina se ponavlja, pravijo, žal se ljudje iz tega nič ne naučimo.
In ti gospodje, pozabljajo na svojo odgovornost, ko prihajajo z idejami, da bi zmanjšali odpravnine, da bi npr. delavec po 30 letih delovne dobe dobil cca 4500 EUR odpravnine, brez dela pa bo prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, kjer bo prejemal nadomestilo, kakršno bodo mu pač odmerili. Istočasno pa bodo gospodje, o katerih govorim, ko ne bodo ponovno izvoljeni po 4 letih, prejemali še eno leto nadomestilo svoje poslanske plače. Nekaj je resnično hudo narobe v naši državi.
Obljube, ki smo jih poslušali so bile, da bomo »nova Švica«, da bomo sedaj v EU in da bomo država bogatašev. Res ? Res smo v Evropski uniji, res je, da smo podpisali Evropsko socialno listino, ki nas obvezuje. Politiki so polnih ust, da je Slovenija del razvite Evrope, toda lastniki podjetij v Nemčiji, Franciji … si ne dovolijo tako poniževati svojih delavcev kot se to počne v Sloveniji. V Sloveniji je očitno res najpomembnejši kapital, pozablja pa se na delavca, na sočloveka. Sedaj smo na poti, da postanemo država revežev, medsebojni odnosi in kultura odnosov pa je postala hujša in bolj pokvarjena kot včasih na »divjem zahodu«. Toda – dokler ne prenesemo načel, obljub v življenje, niso načela in obljube nič drugega kot samo besede.
Neprestano dvigovanje trošarin nas je privedlo do tega, da vse več ljudi hodi po nakupe v Avstrijo, saj so izračunali, da jih enak nakup v Sparu v Avstriji, stane cca 30-40 % manj kot pri nas. Enako velja za gorivo, saj vse več ljudi hodi po gorivo preko meje, ker je ceneje.
Neprestano poslušamo »velike besede« namenjene mladim, kako je potrebno varčevati. Nihče pa ne pojasni, od kod naj mladi varčujejo, ko morejo nekateri tudi od študentskega dela reševati in pomagati brezposelne starše.
Nenazadnje, kje je obljubljeni »grozeči« nadzor študenstkih napotnic, ko pa poznamo primere, ki se dogajajo v več podjetjih, ko npr. Marija Krajnc dela na napotnico študenta Janeza Novaka ?
A nima država dovolj instrumentov in institucij, da se takšne zgodbe ne bi smele dogajati in bi se morale takšne krivice preprečevati, odgovorni pa odgovarjat ? Kazenski zakonik določa kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost. Zakaj še nihče ni bil obsojen za takšna ravnanja v naši državi ? Večno poslušamo ene in iste besede, večno metanje peska v oči, blagajne so prazne, itd. Zakaj država že enkrat ne obdavči bogatih ? Zakaj ne ustrezno prerazporediti denarja, ki ga je več kot očitno dovolj. Za nekatere pač. Problem je transparentnost in interesi. Pa se spet lahko vrnemo na začetek, problem nadzora, volje, pripravljenosti in egoizma. Dostojanstvo ljudi je do konca poteptano. Tragično !
Beremo lahko o tem, da je Bill Gates uspel prepričati, da se bo 40 ameriških miljarderjev darovalo polovico svojega premoženja za dobrodelne namene. Če je taka človekoljubna poteza možna v eni najbolj kapitalističnih držav na svetu, potem sem prepričan da je možno doseči to tudi kje drugje. Upam, da tudi pri nas.
Največji problem pa je neizpodbitno dejstvo, da je vse preveč ljudi popolnoma izgubilo občutek za sočloveka. V upanju, da bo kdo v teh vrsticah našel tudi kakšen del sebe in podobnega razmišljanja bom zaključil z besedami, ki sem jih nekje zasledil: »Največji dar človeku je sočlovek. Biti človek s človekom čisto zares, brez mask in poz, da srce začuti srce, dlan poboža tvojo/mojo roko, biti tu in zdaj, zaupljiv, da je vse prav, kot je ... Si lahko damo kaj dragocenejšega?«.
torek, 6. julij 2010
MALO DELO - GOLA DEJSTVA
KAKO PREDLAGATELJ ZAKONA O MALEM DELU DEFINIRA MALO DELO?
Malo delo je začasno, občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih neaktivnih oseb, v obsegu največ 60 ur/mesec. Izjema velja za študente in dijake, katerim je zaradi študijskih obveznosti omogočeno, da malo delo opravljajo tudi več ur na mesec, vendar pa v posameznem koledarskem letu ne smejo preseči dovoljenega obsega ur, preračunanega na letni obseg ur, kar znese 720 ur.
VPRAŠANJE: Kakšna je potemtakem razlika med malim delom in delom za skrajšani delovni čas?
ODGOVOR: V bistvu je ne bi smelo biti, vendar pa je še kako velika - delo za skrajšani delovni čas ponuja vse pravice iz delovnega razmerja – malo delo pač ne! Ali kakor je napisano v samem predlogu zakona:
Malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ipd.
KAKŠNE SO PREDLAGANE URNE OMEJITVE MALEGA DELA?
pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma, ki zaposluje vsaj enega in do vključno deset delavcev, se lahko opravi 360 ur malega dela,
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi 720 ur malega dela,
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi 1.080 ur malega dela,
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi 1.440 ur malega dela,
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev, se lahko opravi 2.880 ur malega dela,
Ministrstvo, pristojno za delo, lahko, na podlagi vloge delodajalca, ki zaposluje več kot 1.250 delavcev in po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji, za največ tri mesece v koledarskem letu določi večje število ur malega dela, kot je določena v prejšnjem odstavku tega člena, vendar ne več kot 5.760 ur v koledarskem mesecu.
VPRAŠANJE: ali bo to preprečilo veriženje malega dela (posojanje napotnic drugim)? Ali bo preprečila razbijanje »velikih« delovnih mest na»mala« delovna mesta?
ODGOVOR: Zagotovo ne. Ko bo en »mali delavec« dosegel limit ur, bo pač dobil napotnico pod drugim imenom in nadaljeval delo. In še nekaj –
Pri delodajalcu, ki zaposluje do deset delavcev, bo lahko po predlogu delalo šest »malih delavcev«. In koliko je takšnih delodajalcev v Sloveniji?
po podatkih UMAR-ja (2010) je kar 92,4 o.t. gospodarskih družb v Sloveniji prav mikro družb, torej družb ki zaposlujejo do deset delavcev! Po drugi strani pa je Inšpektorat RS za delo v celem prejšnjem letu ugotovili celih 9 primerov posojanja napotnic.
Kar pa se tiče razbijanja delovnih mest – dovolj je pogledati Nemčijo, ki je pred časom uvedla malo delo. Od leta 2000 se je samo število zaposlitev s polnim delovnim časom in obveznim socialnim zavarovanjem znižalo za 1,6 milijona. Delež malih del pri celotni zaposlitvi se je od leta 1995 skoraj potrojil.
KAKŠNI SO ZASLUŽKI »MALIH DELAVCEV«?
Omejen je letni zaslužek iz naslova malega dela v višini 6.000 evrov, najnižja bruto urna postavka pa znaša 4,00 evre.
VPRAŠANJE: ali se da preživeti z malim delom?
ODGOVOR: Zagotovo ne. Maksimalni letni zaslužek malega delavca pade pod številko 6.535 EUR, kar je letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo – v letu 2008! Z drugimi besedami- malo delo je bazen »zaposlenih revnih«. Zato prav nič ne čudi podatek, da 71% malih delavcev v Avstriji ne more preživeti s svojim dohodkom. In kaj se bo zgodilo? Zgodila se bo »amerikanizacija« trga dela – en delavec bo opravljal več različnih malih del, da bo preživel. V Avstriji tako več kot polovica »malih delavcev« opravlja več kot eno malo delo!
KAKŠNE SO PRAVICE, KI IZHAJAJO IZ PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST MALEGA DELAVCA?
Kot obdobje zavarovanja za ugotavljanje zavarovalne dobe za pridobitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanje, se štejejo opravljene ure malega dela preračunane na polni delovni čas v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja. Tako preračunano obdobje zavarovanja se šteje v zavarovalno dobo v sorazmernem delu glede na plačane prispevke za primer starosti, invalidnosti in smrti.
VPRAŠANJE: Ali se dohodek iz malega dela šteje za izračun pokojninske osnove?
ODGOVOR: Ne. Dohodek za opravljeno malo delo se ne glede na plačane prispevke ne šteje za izračun pokojninske osnove.
KAKŠEN JE IZHOD MALEGA DELA V REDNO ZAPOSLITEV?
Po besedah predlagatelja zakona Študija o fleksibilnih oblikah dela v Nemčiji kaže, da se je hkrati s povečanjem fleksibilnega zaposlovanja od leta 2003 do 2008 v Nemčiji znižala stopnja brezposelnosti in povečala stopnja aktivnosti, kar nakazuje na reaktivacijo prej neaktivnih oseb.
VPRAŠANJE: ali je »malo delo« odskočna deska za redno zaposlitev?
ODGOVOR: Zagotovo ne. Prav izkušnje iz Nemškega primera malega dela, na katero so pokazali predlagatelji zakona o malem delu, kažejo naslednjo sliko: samo 10-im odstotkom oseb, ki opravljajo malo delo, uspe prehod v redno zaposlitev. Večina jih ostane v malem delu ali znova brez dela (WSI, DGB).
KAKŠNA JE STROŠKOVNA OBREMENITEV MALEGA DELA?
Iz malega dela se bodo plačevali prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanj, delodajalec pa je obvezan k plačilu prispevka za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter dajatve iz malega dela. Od bruto plačila za malo delo se bodo plačevali ustrezni prispevki za pokojninsko in za zdravstveno zavarovanje, v skupni višini 14,97 %. Dodatno se na bruto plačilo od malega dela plačuje prispevek za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 % ter 14 % dajatev, ki se namenja predvsem za financiranje štipendij ter izgradnji in vzdrževanju študentskih domov. Skupna obremenitev malega dela bo tako znašala 29,50 %.
VPRAŠANJE: ali je »malo delo« enako obremenjeno kot druge oblike dela?
ODGOVOR: Ne, ni. Sam predlagatelj zakona o malem delu to tudi priznava. Še več- to vidi kot konkurenčno prednost, saj pravi da je (citiramo):
Prednost malega dela, v primerjavi z delovnim razmerjem, še vedno v nižji obremenitvi (8,7 % manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja) in v večji fleksibilnosti (sistem napotnic), prav tako malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ipd.
Pri tem pa mednarodna organizacija delo (ILO) v večih dokumentih jasno poudarja, da je zniževanje priliva v socialne blagajne na račun ustvarjanja novih delovnih mest izjemno nevarno početje, ki dolgoročno negativno vpliva na vzdržnost javnih socialnih blagajn.
DEJSTVA O MALEM DELU – PRIMER NEMČIJE IN PROJEKCIJA NA SLOVENSKI TRG DELA
KOLIKO?
Od leta 2000 se je samo število zaposlitev s polnim delovnim časom in obveznim socialnim zavarovanjem V Nemčiji znižalo za 1,6 milijona. To je več kot 7-odstotni upad. Vzporedno s tem se je število delovnih razmerij s skrajšanim delovnim časom povečalo za več kot 1,7 milijona. To je skoraj 30-odstotni porast. Približno 2/3 od tega so mala dela.
Istovrstna projekcija za Slovenijo:
V četrtem četrtletju 2009 je bilo v Sloveniji 982.000 delovno aktivnih oseb. Od tega je bilo v delnih zaposlitvah 105.000 oseb. 30 odstotni porast delnih zaposlitev bi pomenil številko 31.500 oseb novih delnih zaposlitev. 2/3 te številke pomeni 21000 novih malih delovnih mest.
Leta 2006 je 9,2% zaposlenih v novih zveznih deželah opravljalo izključno mala dela. Leta 2001 jih je bilo pičlih 5%.
Istovrstna projekcija za Slovenijo:
V četrtem četrtletju 2009 je bilo v Sloveniji 982.000 delovno aktivnih oseb. 5 odstotkov od te številke je 49100. 9,2 % delež malega dela v delovno aktivni populaciji pa je 90344 oseb v malem delu.
Delež malih del pri celotni zaposlitvi v Nemčiji se je od leta 1995 skoraj potrojil. Obseg malih del se je tudi že od nove ureditve iz leta 2003 ponovno občutno povečal. Število vseh oseb, ki opravljajo mala dela, se je v zadnjih letih ustalilo na visoki ravni (pri približno 7 milijonih, od tega je 64% žensk).Decembra 2007 je bilo skupno 7,8 milijona oseb zaposlenih v omejenem obsegu, od tega dobrih 5 milijona oseb, ki so imeli izključno marginalno delnih zaposlitev (MDZ).Pri skupnem številu 27 milijonov zaposlenih z obveznim socialnim zavarovanjem v istem obdobju je to razmerje znašalo 21,6%. To pomeni, da dobra petina vseh delavcev v Nemčiji dela izključno na področju malega dela, z vsemi, največkrat negativnimi posledicami.
Istovrstna projekcija za Slovenijo:
V četrtem četrtletju 2009 je bilo v Sloveniji 982.000 delovno aktivnih oseb. 21,6 odstotkov od te številke je 212112 oseb v malem delu.
Po raziskavi Weinkopfove (2008) je incidenca »zaposlenih revnih« med osebami, ki opravljajo »mini dela« 91,7 o.t.
Istovrstna projekcija za Slovenijo:
V četrtem četrtletju 2009 je bilo v Sloveniji 982.000 delovno aktivnih oseb. Pri projekciji 212112 oseb v malem delu to pomeni 194506 »zaposlenih revnih« malih delavcev.
KJE?
Če pogledamo posamezne panoge, vidimo, da malo delo prevladuje predvsem v storitvenem sektorju, v trgovini in gostinstvu ter v poslovanju z nepremičninami.
Primer gostinstva: po raziskavi Weinkopfove (2005) je skupno število mini del v gostinstvu na 100 zaposlenih -121.
Istovrstna projekcija za Slovenijo:
V četrtem četrtletju 2009 je bilo v Sloveniji 42.000 delovno aktivnih oseb v gostinstvu. Razmerje 121 /100 na primeru gostinstva v Sloveniji bi potemtakem pomenilo,da bi na 42.000 delovno aktivnih oseb v gostinstvu 50820 »malih« delavcev.
Primer maloprodaje: 2,9 milijona zaposlenih - od tega 930.000 oseb, ki opravljajo mala dela.
Istovrstna projekcija za Slovenijo:
V četrtem četrtletju 2009 je bilo v Sloveniji 118.000 delovno aktivnih oseb v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil. 32% delež malega dela na primeru dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil v Sloveniji bi potemtakem pomenilo,da bi med 118.000 delovno aktivnimi osebami v tej dejavnosti bilo 37841 »malih« delavcev.
KAJ PA IZHOD IZ MALEGA DELA?
WSI, inštitut Fundacije Hans Böckler, s katero upravlja nemška sindikalna centrala DGB je dokazal: samo 10 odstotkov oseb, ki opravljajo malo delo, uspe prehod v običajno delovno razmerje. Večina jih ostane v malem delu ali znova ostane brez dela.
Istovrstna projekcija za Slovenijo:
Če upoštevamo številko 212112 oseb v malem delu, dobimo ob 10 odstotnem izhodu v redno zaposlitev 21.211 oseb.
DEJSTVA O MALEM DELU -PRIMER SLOVENIJE IN PROJEKCIJA NA SLOVENSKI TRG DELA
V letu 2009 je bilo v Sloveniji glede na podatke Agencije za javno pravne evidence in promet in ob upoštevanju maksimalne predpostavke, da so vse nepridobitne organizacije mikro organizacije, 145.850 pravnih oseb (gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki, društva, oziroma ostale nepridobitne organizacije) Od tega je bilo 96,6 odstotkov mikro podjetij.
IZRAČUN SKUPNEGA ŠTEVILA MIKRO, MALIH, SREDNJIH IN VELIKIH ORGANIZACIJSKIH OBLIK V SLOVENIJI
ŠTEVILO
DELEŽ (V %)
2009 2009
MIKRO (0-10 zap.) 140.838 96,6
MAJHNE (10-49 zap.) 3.424 2,2
SREDNJE (50- 250 zap.) 826 0, 5
VELIKE (nad 250 zap.) 762 0,5
SKUPAJ 145.850 100
PRIMER PROJEKCIJE MALEGA DELA V SLOVENIJI: MIKRO ORGANIZACIJE OBLIKE
Vzemimo za primer mikro organizacijske oblike, katerih je ob optimalnih predvidevanjih v Sloveniji 140.838. V mikro podjetju z vključno devet zaposlenimi je letna kvota ur za male delavce enaka 12x6x60 ur= 4320 ur kar je enako ekvivalentu dveh polno zaposlenih oseb. Če to multipliciramo z 140.838 mikro podjetji v optimalnem scenariju (vsa MP imajo 6 malih delavcev) dobimo številko 4320 x 140.838 = 608.420.160 ur, kar znese 293073 polnih zaposlitev na letni ravni. Torej bi po tej postavitvi malo delo v mikro podjetjih teoretično skorajda za 164 odstotkov nadomestilo redno delo v mikro organizacijskih oblikah.
PROJEKCIJA OBSEGA MALEGA DELA GLEDE NA POLNO REDNO ZAPOSLITEV
ŠTEVILO
(celo število) OPTIMALNA PROJEKCIJA ŠTEVILA UR MALEGA DELA
KOLIKO POLNIH ZAPOSLITEV JE TO?
MIKRO (0-10 zap.) 140.838 608.420.160 293.073
KAJ PA PROJEKCIJA MALEGA DELA GLEDE NA DEJAVNOST?
Po podatkih raziskave Eichorsta in Marxa (2009) je največja izraba MDZ v sektorju gostinstva, čiščenja in ostalih osebnih storitev (26% zaposlitev) ter v trgovini, transportu in telekomunikacijah (15%). Če pogledamo zgolj v mikro gospodarske družbe dobimo naslednje številke: v dejavnosti trgovine malo delo v mikro podjetjih v optimalni obliki zasede 22,2 odstotni delež v dejavnosti preračunano na polne zaposlitve. V dejavnosti gostinstva doseže malo delo v mikro podjetjih v optimalni obliki 9,2 odstotni delež v dejavnosti, preračunano v polne zaposlitve. V dejavnosti prometa in skladiščenja doseže malo delo v mikro podjetjih v optimalni obliki 7,3 odstotni delež v dejavnosti, preračunano v polne zaposlitve. V dejavnosti Informacijsko komunikacijske tehnologije doseže malo delo v mikro podjetjih v optimalni obliki 16,3 odstotkov, preračunano v polne zaposlitve.
PRIMER: PROJEKCIJA MALEGA DELA V RAZLIČNIH DEJAVNOSTIH NA PRIMERU MIKRO GOSPODARSKIH DRUŽB (NA OSNOVI: UMAR, 2010, SURS, 2009)
ŠTEVILO MIKRO DRUŽB, 2008
DELEŽ MIKRO DRUŽB V DEJAVNOSTI, 2008
(V %) ŠTEVILO ZAPOSLENIH V MIKRO DRUŽBAH KOLIKŠEN DELEŽ JE TO GLEDE NA DELOVNO AKTIVNE V TEJ DEJAVNOSTI (4. ČETRTLETJE 2008 OPTIMALNA PROJEKCIJA ŠTEVILA UR MALEGA DELA KOLIKO POLNIH ZAPOSLITEV JE TO? KOLIKŠEN DELEŽ JE TO GLEDE NA DELOVNO AKTIVNE V TEJ DEJAVNOSTI (4. ČETRTLETJE 2008)
MIKRO DRUŽBE (DO 10 ZAPOSLENIH) TRGOVINA;
VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA
MOTORNIH VOZIL 12.365 91,8 25.931 22,4 53.416.800 25.730 22,2
GOSTINSTVO 2.223 96 7.096 14,2 9.603.360 4626 9,2
PROMET IN SKLADIŠČENJE 2.063 91,5 7.023 11,1 8.912.160 4293 7,3
IKT STORITVE 2.422 94,2 5.997 19,3 10.463.040 5.040 16,3
ZELO POMEMBNO: KAJ MENIJO MEDNARODNE INSTITUCIJE?
Dejstvo je, da je malo delo prekerna oblika zaposlitve, kar prinaša s seboj vse negativne posledice. Na tem mestu bomo soočili institut malega dela z stališči dveh mednarodnih institucij, in sicer Mednarodne organizacije dela (ILO) ter Evropskega parlamenta.
ILO: AGENDA O DOSTOJNEM DELU MEDNARODNE OGANIZACIJE DELA
Mednarodna organizacija dela (ILO), katere članica je tudi Slovenija, že kar nekaj časa močno promovira koncept oziroma agendo dostojnega dela (»decent work agenda«, v nadaljevanju DWA).
Koncept DWA je sestavljen iz štirih stebrov – osnovne pravice na delovnem mestu in mednarodni standardi dela; zaposlitvene in dohodkovne priložnosti; socialna zaščita in socialna varnost; socialni dialog in tripartizem.
In kako sodi institut malega dela v koncept DWA? Kratek odgovor je – ne sodi. Zakaj?
Ko je govora o osnovnih pravicah na delovnem mestu in mednarodnih standardih dela, malo delo ne priznava odpravnine, prevoza na delo, letnega dopusta, regresa…
Ko je govora o zaposlitveni in dohodkovni priložnosti, je izhod iz malega dela v redno zaposlitev po nekaterih podatkih le 10 odstoten (WSI), prav tako je malo delo žarišče segmenta »zaposlenih revnih« (po podatkih Weinkopfove je incidenca »zaposlenih revnih« med osebami, ki opravljajo »mini dela« 91,7 o.t.
Ko je govora o socialni zaščiti in socialni varnosti je malo delo ponovno izrazito nehvaležna oblika dela, saj je očitno da je večji poudarek na stroškovni konkurenčnosti dela kot pa na zagotavljanju enakovredne socialne varnosti iz naslova socialnih prispevkov. To navsezadnje priznava sam predlagatelj Zakona o malem delu, ko pravi, da je »prednost malega dela, v primerjavi z delovnim razmerjem, še vedno v nižji obremenitvi (8,7 % manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja)«.
Ko je govora o socialnem dialogu in tripartizmu, pa je dovolj ,da citiramo besede DGB, ki pravi da malo delo promovira razbijanje trga dela na zaposlene prvega (zaposleni za nedoločen čas) drugega (zaposleni za določen čas) in tretjega reda (nove prekerne zaposlitve). V »tretjem redu« seveda ni prostora za socialni dialog na ravni podjetja, saj je ves namen ustvarjanja novih prekernosti prav cepitev solidarnosti med delavci in odtegnitev pravice do socialnega dialoga.
EVROPSKI PARLAMENT: REPORT ON COMMON PRINCIPLES OF FLEXICURITY (15. 11. 2007)
Evropski parlament (EP) se je z dokumentom »Report on common principles of Flexicurity« odzval na dokument Evropske komisije »Towards Common Principles of Flexicurity: More and better jobs through flexibility and security' (COM(2007)0359)
In kaj ima malo delo s poročilom EP? Kratek odgovor je- nič.
Zakaj? V 26. točki tega poročila je jasno zapisano naslednje:
Poudariti potrebo po vpeljevanju politik, ki preprečujejo izkoriščanje delavcev skozi akumulacijo nestandardnih oblik dela, ki ne vsebujejo istega nabora pravic kot polne pogodbe o zaposlitvi; poziva k temu, da bo prav vsaka politika zaposlovanja skupnosti nadaljevala in se držala tradicije modela odprtih zaposlitev za nedoločen čas, ki oblikuje osnovo socialne varnosti v državah članicah.
Malo delo zagotovo ne sodi v ta kontekst.
Glasovanje matičnega odbora EP za zaposlovanje in socialne zadeve z dne 12.11. 2007 daje zelo jasen signal- 32 članov je Resolucijo potrdilo, medtem ko jo 6 ni.
sreda, 26. maj 2010
KAM IZPUHTI 292.208 EURO GLAVNICE PO VSAKEM UMRLEM UPOKOJENCU?
RES ZANIMIVO RAZMIŠLJANJE.. LE KJE JE VES TA DENAR?
POKOJNINA ENAKA PLAČI
VSAKEMU IZMED NAS SE ZDI SAMO PO SEBI UMEVNO, DA ODVAJA DOLOČEN DEL PLAČE
ZA SVOJO POKOJNINO. REDKI IZMED NAS PA SO IZRAČUNALI, KAJ DEJANSKO
PLAČUJEMO IN PREDVSEM, KOLIKO! GLEDE NA TO, DA TAKŠNEGA IZRAČUNA V
MEDIJIH ŠE NISEM ZASLEDIL, SEM SE ODLOČIL, DA GA SAM PRIPRAVIM IN TUDI OBJAVIM.
KOT OSNOVO SEM VZEL NETO PLAČO 1000 €, KAR JE PRIBLIŽNO 50 € NAD
POVPREČNO NETO PLAČO. V IZRAČUNU SEM UPORABLJAL PROGRAM ZA IZRAČUN PLAČE NA SPLETNI STRANI WWW.RACUNOVODJA.COM, ZA IZRAČUN OBRESTI PA SPLETNO STRAN ABANKE, KJER SEM KOMBINIRAL NAMENSKO VARČEVANJE Z VEZANO VLOGO. PO GROBI
PRIMERJAVI SO BILI IZRAČUNI DRUGIH BANK SKORAJ IDENTIČNI.
KOT OSNOVO SEM VZEL SEŠTEVEK PRISPEVKA, KI GA PLAČUJE POSAMEZNIK (236 €),
IN TISTEGA, KI GA PLAČUJE PODJETJE (134 €), KAR ZNESE SKUPAJ 370 €.
NADALJE SEM TA ZNESEK S POMOČJO INTERNETNE APLIKACIJE NAJPREJ NAMENSKO
VARČEVAL, PO 5 LETIH PA VEZAL NA OBDOBJA PO 6 LET IN ZAČEL NA NOVO
NAMENSKO VARČEVATI ISTI ZNESEK. REZULTAT TAKŠNE KALKULACIJE JE BIL ŠOKANTEN:
ŽE PO 23 LETIH BI PRIVARČEVAL SKUPAJ 146.850 €, KAR BI OB VEZAVI ZNESLO
LETNO 4.919 € OBRESTI, KAR POMENI MESEČNO 410 €. S TAKŠNO POKOJNINO DANES
ŽIVI KAR NEKAJ UPOKOJENCEV, KI SO DELALI VSE ŽIVLJENJE.
PO 29 LETIH BI TA ZNESEK ZNAŠAL SKORAJ 211.000 €, KAR BI OB VEZAVI
PRINESLO KAR 7.068 € LETNO ALI 590 € MESEČNO. TAKŠNA BO VERJETNO VIŠINA NAŠE POKOJNINE PO OBSTOJEČEM SISTEMU.
PO 35 LETIH BI TA ZNESEK ZNAŠAL SKORAJ 300.000 € (NATANČNEJE 292.208 €),
LETNE OBRESTI PA 9.787 € ALI 815 € MESEČNO. TO PA JE KAR ZA 212 € VEČ,
KOTJE DECEMBRA 2008 ZNAŠALA POVPREČNA POKOJNINA (602,90 – PODATEK S SPLETNESTRANI SPIZ).
ČE PA IZRAČUNAMO, KAJ BI TO POMENILO PRI 40 LETIH DELOVNE DOBE, PRIDEMO DO
VRATOLOMNEGA ZNESKA 382.128 €. TAK ZNESEK BI NAVRGEL 12.800 € OBRESTI
LETNO ALI KAR 1.066 €/MESEC. TO PA JE VIŠINA POKOJNINE, KI SMO JO SLIŠALI V OBLJUBAH NEKATERIH STRANKARSKIH PRVAKOV.
ČE BI TOREJ ŽELELI IMETI MESEČNE PREJEMKE PO ZAKLJUČKU DELOVNE DOBE ENAKO
VISOKE, KOT JE VAŠA PLAČA, NI POTREBNEGA NIČ DRUGEGA, KOT UKINITI
POKOJNINSKI SISTEM, KI GA POZNAMO, IN NAMESTO TEGA UVESTI LE OBVEZO,
KOLIKŠEN DEL OD PLAČE JE POSAMEZNIK DOLŽAN VARČEVATI ZA SVOJO STAROST.
SEDAJ PA ŠE GLAVNA RAZLIKA MED PREDLAGANIM IN OBSTOJEČIM SISTEMOM.
MESEČNI ZNESEK 815 €, KI BI GA UPOKOJENEC PREJEMAL PO 35 LETIH DELOVNE
DOBE, BI BILE LE OBRESTI, KAR POMENI, DA BOSTA DEDEK IN BABICA PO SVOJI
SMRTI ZAPUSTILA DEDIČEM CELOTNO GLAVNICO V ZNESKU 584.416 € (2 X 292.208
€), S ČIMER BI LAHKO NPR. VSAK OD ŠTIRIH VNUKOV KUPIL LUKSUZNO STANOVANJE
ALI HIŠO ZA 146.000 €!
RAZLIKE MED OBSTOJEČIM IN PREDLAGANIM SISTEMOM LAHKO STRNEMO V TRI TOČKE:
1. MESEČNI PREJEMEK UPOKOJENCA BI ZNAŠAL V POVPREČJU ZA 30% VEČ KOT
SEDAJ,
2. UPOKOJEVALI BI SE LAHKO V POVPREČJU 5 LET PREJ BREZ OBREMENJEVANJA
DRŽAVE,
3. PO SMRTI BI ZA UPOKOJENCEM OSTALO V POVPREČJU 292.208 € GLAVNICE.
ZELO POMEMBNO VPRAŠANJE, KI LOGIČNO SLEDI IZ ZGORNJE KALKULACIJE, PA JE:
KAM IZPUHTI 292.208 € GLAVNICE PO VSAKEM UMRLEM UPOKOJENCU?
ČE UPOŠTEVAMO STATISTIČNI PODATEK, DA JE V LETU 2008 UMRLO 18.308 OSEB, IN ČE PREDPOSTAVIMO, DA JE BILO MED NJIMI 10.000 UPOKOJENCEV, JE Z NJIMI VRED
NEZNANO KAM IZPUHTELO KAR 3 MILIJARDE EVROV ALI PRIBLIŽNO TRETJINA
DRŽAVNEGA PRORAČUNA!
ZATO PREDLAGAM VLADI, DA DOSEDANJI POKOJNINSKI SISTEM UKINE IN NAMESTO
TEGA UZAKONI OBVEZNO VARČEVANJE V ZNESKU DOSEDANJEGA PRISPEVKA.
STROŠKOV ZA SISTEM TAKO NE BO VEČ, NJEGOVO VLOGO BODO PREVZELE BANKE IN
ZAVAROVALNICE, KI BODO Z DOBRO NALOŽBENO POLITIKO TUDI KAJ ZASLUŽILE IN
DRŽAVI PRINESLE NOVE DAVKE.
POSLEDICE TAKŠNEGA SISTEMA BI BILE NASLEDNJE:
1. ZARADI ZGODNJE UPOKOJITVE BI VEČ MLADIH DOBILO ZAPOSLITEV,
2. ZAPOSLENI BI SE UPOKOJILI PO 35 LETIH DELOVNE DOBE IN BI ZDRAVI
UŽIVALI STAROST,
3. S PRIVARČEVANO GLAVNICO BI LAHKO REŠILI STANOVANJSKI PROBLEM MLADIH ZA
VEČNO,
4. IZRAČUN POKOJNINE BI BIL JASEN IN PREDVIDLJIV, PREDVSEM PA NEODVISEN
OD VLADE.
A RAVNO ČETRTA TOČKA JE TISTA, KI POLITIKI (PREDVSEM DESUSU) NE MORE BITI
PO GODU, SAJ BI S TEM POSTALE POKOJNINE JASNE IN UREJENE IN NIHČE VEČ NE
BI MOGEL PRED VOLITVAMI OBLJUBLJATI 1.000 € NAJNIŽJE POKOJNINE ALI S TO
OBČUTLJIVO POPULACIJO KAKOR KOLI DRUGAČE MANIPULIRATI.
ZATO LAHKO PRIČAKUJEMO LE, DA SE BO SISTEM, KI BI SE MORAL SAM
VZDRŽEVATI, ZAČEL ZADOLŽEVATI, VLADA PA BO ZAČELA V OBLIKI DAVKOV POBIRATI VSEM, KI ŠE KAJ IMAJO, DA BO LAHKO OHRANILA TRENUTNI POKOJNINSKI SISTEM (Z NEKAJ KOZMETIČNIMI POPRAVKI).
NIHČE PA SE OČITNO NE ZAVEDA, DA BO ZVIŠANJE STAROSTNE MEJE ZA UPOKOJITEV
IN BONITETE ZA DELO PO TEJ STAROSTI ŠE DODATNO SKRČILO ŽE TAKO OZEK IZBOR
KVALITETNIH DELOVNIH MEST ZA MLADE.
KO POSLUŠAM NEKATERE PREDSTAVNIKE OBLASTI, SE NIKAKOR NE MOREM ZNEBITI
OBČUTKA, DA JE NJIHOV CILJ ČIM KRAJŠI ČAS MED UPOKOJITVIJO IN POGREBOM,
ZARES OPTIMALNO PA BI BILO, ČE BI LJUDJE UMRLI KAR NA SVOJ ZADNJI DELOVNI
DAN.
IGOR JURIŠIČ
POKOJNINA ENAKA PLAČI
VSAKEMU IZMED NAS SE ZDI SAMO PO SEBI UMEVNO, DA ODVAJA DOLOČEN DEL PLAČE
ZA SVOJO POKOJNINO. REDKI IZMED NAS PA SO IZRAČUNALI, KAJ DEJANSKO
PLAČUJEMO IN PREDVSEM, KOLIKO! GLEDE NA TO, DA TAKŠNEGA IZRAČUNA V
MEDIJIH ŠE NISEM ZASLEDIL, SEM SE ODLOČIL, DA GA SAM PRIPRAVIM IN TUDI OBJAVIM.
KOT OSNOVO SEM VZEL NETO PLAČO 1000 €, KAR JE PRIBLIŽNO 50 € NAD
POVPREČNO NETO PLAČO. V IZRAČUNU SEM UPORABLJAL PROGRAM ZA IZRAČUN PLAČE NA SPLETNI STRANI WWW.RACUNOVODJA.COM, ZA IZRAČUN OBRESTI PA SPLETNO STRAN ABANKE, KJER SEM KOMBINIRAL NAMENSKO VARČEVANJE Z VEZANO VLOGO. PO GROBI
PRIMERJAVI SO BILI IZRAČUNI DRUGIH BANK SKORAJ IDENTIČNI.
KOT OSNOVO SEM VZEL SEŠTEVEK PRISPEVKA, KI GA PLAČUJE POSAMEZNIK (236 €),
IN TISTEGA, KI GA PLAČUJE PODJETJE (134 €), KAR ZNESE SKUPAJ 370 €.
NADALJE SEM TA ZNESEK S POMOČJO INTERNETNE APLIKACIJE NAJPREJ NAMENSKO
VARČEVAL, PO 5 LETIH PA VEZAL NA OBDOBJA PO 6 LET IN ZAČEL NA NOVO
NAMENSKO VARČEVATI ISTI ZNESEK. REZULTAT TAKŠNE KALKULACIJE JE BIL ŠOKANTEN:
ŽE PO 23 LETIH BI PRIVARČEVAL SKUPAJ 146.850 €, KAR BI OB VEZAVI ZNESLO
LETNO 4.919 € OBRESTI, KAR POMENI MESEČNO 410 €. S TAKŠNO POKOJNINO DANES
ŽIVI KAR NEKAJ UPOKOJENCEV, KI SO DELALI VSE ŽIVLJENJE.
PO 29 LETIH BI TA ZNESEK ZNAŠAL SKORAJ 211.000 €, KAR BI OB VEZAVI
PRINESLO KAR 7.068 € LETNO ALI 590 € MESEČNO. TAKŠNA BO VERJETNO VIŠINA NAŠE POKOJNINE PO OBSTOJEČEM SISTEMU.
PO 35 LETIH BI TA ZNESEK ZNAŠAL SKORAJ 300.000 € (NATANČNEJE 292.208 €),
LETNE OBRESTI PA 9.787 € ALI 815 € MESEČNO. TO PA JE KAR ZA 212 € VEČ,
KOTJE DECEMBRA 2008 ZNAŠALA POVPREČNA POKOJNINA (602,90 – PODATEK S SPLETNESTRANI SPIZ).
ČE PA IZRAČUNAMO, KAJ BI TO POMENILO PRI 40 LETIH DELOVNE DOBE, PRIDEMO DO
VRATOLOMNEGA ZNESKA 382.128 €. TAK ZNESEK BI NAVRGEL 12.800 € OBRESTI
LETNO ALI KAR 1.066 €/MESEC. TO PA JE VIŠINA POKOJNINE, KI SMO JO SLIŠALI V OBLJUBAH NEKATERIH STRANKARSKIH PRVAKOV.
ČE BI TOREJ ŽELELI IMETI MESEČNE PREJEMKE PO ZAKLJUČKU DELOVNE DOBE ENAKO
VISOKE, KOT JE VAŠA PLAČA, NI POTREBNEGA NIČ DRUGEGA, KOT UKINITI
POKOJNINSKI SISTEM, KI GA POZNAMO, IN NAMESTO TEGA UVESTI LE OBVEZO,
KOLIKŠEN DEL OD PLAČE JE POSAMEZNIK DOLŽAN VARČEVATI ZA SVOJO STAROST.
SEDAJ PA ŠE GLAVNA RAZLIKA MED PREDLAGANIM IN OBSTOJEČIM SISTEMOM.
MESEČNI ZNESEK 815 €, KI BI GA UPOKOJENEC PREJEMAL PO 35 LETIH DELOVNE
DOBE, BI BILE LE OBRESTI, KAR POMENI, DA BOSTA DEDEK IN BABICA PO SVOJI
SMRTI ZAPUSTILA DEDIČEM CELOTNO GLAVNICO V ZNESKU 584.416 € (2 X 292.208
€), S ČIMER BI LAHKO NPR. VSAK OD ŠTIRIH VNUKOV KUPIL LUKSUZNO STANOVANJE
ALI HIŠO ZA 146.000 €!
RAZLIKE MED OBSTOJEČIM IN PREDLAGANIM SISTEMOM LAHKO STRNEMO V TRI TOČKE:
1. MESEČNI PREJEMEK UPOKOJENCA BI ZNAŠAL V POVPREČJU ZA 30% VEČ KOT
SEDAJ,
2. UPOKOJEVALI BI SE LAHKO V POVPREČJU 5 LET PREJ BREZ OBREMENJEVANJA
DRŽAVE,
3. PO SMRTI BI ZA UPOKOJENCEM OSTALO V POVPREČJU 292.208 € GLAVNICE.
ZELO POMEMBNO VPRAŠANJE, KI LOGIČNO SLEDI IZ ZGORNJE KALKULACIJE, PA JE:
KAM IZPUHTI 292.208 € GLAVNICE PO VSAKEM UMRLEM UPOKOJENCU?
ČE UPOŠTEVAMO STATISTIČNI PODATEK, DA JE V LETU 2008 UMRLO 18.308 OSEB, IN ČE PREDPOSTAVIMO, DA JE BILO MED NJIMI 10.000 UPOKOJENCEV, JE Z NJIMI VRED
NEZNANO KAM IZPUHTELO KAR 3 MILIJARDE EVROV ALI PRIBLIŽNO TRETJINA
DRŽAVNEGA PRORAČUNA!
ZATO PREDLAGAM VLADI, DA DOSEDANJI POKOJNINSKI SISTEM UKINE IN NAMESTO
TEGA UZAKONI OBVEZNO VARČEVANJE V ZNESKU DOSEDANJEGA PRISPEVKA.
STROŠKOV ZA SISTEM TAKO NE BO VEČ, NJEGOVO VLOGO BODO PREVZELE BANKE IN
ZAVAROVALNICE, KI BODO Z DOBRO NALOŽBENO POLITIKO TUDI KAJ ZASLUŽILE IN
DRŽAVI PRINESLE NOVE DAVKE.
POSLEDICE TAKŠNEGA SISTEMA BI BILE NASLEDNJE:
1. ZARADI ZGODNJE UPOKOJITVE BI VEČ MLADIH DOBILO ZAPOSLITEV,
2. ZAPOSLENI BI SE UPOKOJILI PO 35 LETIH DELOVNE DOBE IN BI ZDRAVI
UŽIVALI STAROST,
3. S PRIVARČEVANO GLAVNICO BI LAHKO REŠILI STANOVANJSKI PROBLEM MLADIH ZA
VEČNO,
4. IZRAČUN POKOJNINE BI BIL JASEN IN PREDVIDLJIV, PREDVSEM PA NEODVISEN
OD VLADE.
A RAVNO ČETRTA TOČKA JE TISTA, KI POLITIKI (PREDVSEM DESUSU) NE MORE BITI
PO GODU, SAJ BI S TEM POSTALE POKOJNINE JASNE IN UREJENE IN NIHČE VEČ NE
BI MOGEL PRED VOLITVAMI OBLJUBLJATI 1.000 € NAJNIŽJE POKOJNINE ALI S TO
OBČUTLJIVO POPULACIJO KAKOR KOLI DRUGAČE MANIPULIRATI.
ZATO LAHKO PRIČAKUJEMO LE, DA SE BO SISTEM, KI BI SE MORAL SAM
VZDRŽEVATI, ZAČEL ZADOLŽEVATI, VLADA PA BO ZAČELA V OBLIKI DAVKOV POBIRATI VSEM, KI ŠE KAJ IMAJO, DA BO LAHKO OHRANILA TRENUTNI POKOJNINSKI SISTEM (Z NEKAJ KOZMETIČNIMI POPRAVKI).
NIHČE PA SE OČITNO NE ZAVEDA, DA BO ZVIŠANJE STAROSTNE MEJE ZA UPOKOJITEV
IN BONITETE ZA DELO PO TEJ STAROSTI ŠE DODATNO SKRČILO ŽE TAKO OZEK IZBOR
KVALITETNIH DELOVNIH MEST ZA MLADE.
KO POSLUŠAM NEKATERE PREDSTAVNIKE OBLASTI, SE NIKAKOR NE MOREM ZNEBITI
OBČUTKA, DA JE NJIHOV CILJ ČIM KRAJŠI ČAS MED UPOKOJITVIJO IN POGREBOM,
ZARES OPTIMALNO PA BI BILO, ČE BI LJUDJE UMRLI KAR NA SVOJ ZADNJI DELOVNI
DAN.
IGOR JURIŠIČ
torek, 25. maj 2010
Paket sprememb socialne zakonodaje naslednja žrtev vladnega semaforja?
Dne 25.5. 2010, se je Državni zbor RS sestal na 24. izredni seji, na kateri bi se naj med drugim obravnavala predloga Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) ter predlog Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre).
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije opozarja, da je glede omenjenih zakonov Strokovni svet za socialno varstvo pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve podal mnenje, po katerem bi naj bila »konceptualno in izvedbeno nesprejemljiva«.
Obenem ne moremo in ne smemo mimo dejstva, da so bili socialni partnerji na Ekonomsko socialnem svetu zgolj seznanjeni s potekom sprememb socialne zakonodaje, pri čemer pa socialni partnerji omenjenih predlogov zakonov niso podrobneje obravnavali.
Tovrstno početje Vlade RS pa nedvomno kaže na stanje in spoštovanje socialnega dialoga v državi.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije namreč trdno stoji na stališču, da je paket sprememb socialne zakonodaje preveč pomemben, da bi se ga sprejelo brez uskladitve s socialnimi partnerji. Ta paket prav tako vsebuje preveč odprtih vprašanj, da bi se ga moralo za vsako ceno čim prej sprejeti. Eno izmed teh vprašanj je npr. predlog ukinitve varstvenega dodatka, ki bo poslabšal položaj precejšnjega števila upokojencev , ki ga sedaj prejemajo ter nekateri predlogi, kateri dobesedno razlaščajo najrevnejši del prebivalstva, to je dolgotrajne prejemnike denarne socialne pomoči.
Ali bo torej naslednja žrtev vladnega semaforja paket sprememb socialne zakonodaje? Resnično upamo da ne.
Mag. Dušan SEMOLIČ
Predsednik ZSSS
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije opozarja, da je glede omenjenih zakonov Strokovni svet za socialno varstvo pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve podal mnenje, po katerem bi naj bila »konceptualno in izvedbeno nesprejemljiva«.
Obenem ne moremo in ne smemo mimo dejstva, da so bili socialni partnerji na Ekonomsko socialnem svetu zgolj seznanjeni s potekom sprememb socialne zakonodaje, pri čemer pa socialni partnerji omenjenih predlogov zakonov niso podrobneje obravnavali.
Tovrstno početje Vlade RS pa nedvomno kaže na stanje in spoštovanje socialnega dialoga v državi.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije namreč trdno stoji na stališču, da je paket sprememb socialne zakonodaje preveč pomemben, da bi se ga sprejelo brez uskladitve s socialnimi partnerji. Ta paket prav tako vsebuje preveč odprtih vprašanj, da bi se ga moralo za vsako ceno čim prej sprejeti. Eno izmed teh vprašanj je npr. predlog ukinitve varstvenega dodatka, ki bo poslabšal položaj precejšnjega števila upokojencev , ki ga sedaj prejemajo ter nekateri predlogi, kateri dobesedno razlaščajo najrevnejši del prebivalstva, to je dolgotrajne prejemnike denarne socialne pomoči.
Ali bo torej naslednja žrtev vladnega semaforja paket sprememb socialne zakonodaje? Resnično upamo da ne.
Mag. Dušan SEMOLIČ
Predsednik ZSSS
sreda, 12. maj 2010
PREDLOGI ZSSS GLEDE POGOJEV ZA UPOKOJITEV
Ljubljana, 12.5.2010
Na Vlado RS smo danes posredovali predloge Zveze svobodnih sindikatov Slovenije glede pogojev za upokojitev, ki so jih podprle tudi ostale sindikalne centrale.
Naši predlogi so:
1. Minimalna upokojitvena starost 60 let ob dopolnjeni pokojninski dobi 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske) – brez odbitkov oz. malusov:
• 8-letno prehodno obdobje.
2. Olajšave na minimalno upokojitveno starost možne izključno na račun materinstva.
3. Odmera pokojninske osnove na podlagi 24-letnega obdobja:
• upošteva se 24 najugodnejših let (zaporednost najugodnejših let ni več pogoj!) z uveljavitvijo koeficientov iz vladnega predloga,
• 12-letno prehodno obdobje.
4. Odložitev datuma upokojitve po izpolnjenih minimalnih upokojitvenih pogojih se spodbuja na naslednje načine:
• bonusi za delavce v višini najmanj 20 % starostne pokojnine, ki se izplačuje ob plači – najdlje do 65. leta starosti (začasni bonusi),
• bonus v višini 0,5 % višje odmere pokojnine od pokojninske osnove za vsak mesec podaljšanja zavarovanja po izpolnitvi pogojev za upokojitev iz 1. točke do 65. leta starosti (trajni bonusi). Ta bonus se uveljavi ob upokojitvi.
• bonusi za delodajalce v višini 50 % prispevne stopnje delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki so že izpolnili upokojitvene pogoje in ostali na delu,
• odprava malusov.
5. Zavarovanec bi pridobil starostno pokojnino pri 65. letih starosti (moški) oz. 63. letih starosti (ženska) z minimalno zavarovalno dobo 15 let oziroma pri 63 let starosti (moški) in 61 let starosti (ženske) in 20 let pokojninske dobe. V primeru, da zavarovanci podaljšajo zavarovanje tudi po izpolnitvi tega pogoja, je zavarovanec upravičen do bonusov iz 4. tč. do 65. leta starosti.
6. Podani predlogi se nanašajo zgolj na pogoje za upokojitev. Glede ostalih predlogov ministrstva, ki so razvidni iz predloga ZPIZ-2, se bomo opredelili ob njihovi obravnavi.
7. Določi se naj izjema za tiste delavke oz. delavce, ki so se zaposlili pred 20 letom starosti tako, da se bo to dejstvo upoštevalo in se jih ne bo postavljalo v neugodnejši položaj.
Andrej Zorko,
izvršni sekretar za pravno področje
Na Vlado RS smo danes posredovali predloge Zveze svobodnih sindikatov Slovenije glede pogojev za upokojitev, ki so jih podprle tudi ostale sindikalne centrale.
Naši predlogi so:
1. Minimalna upokojitvena starost 60 let ob dopolnjeni pokojninski dobi 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske) – brez odbitkov oz. malusov:
• 8-letno prehodno obdobje.
2. Olajšave na minimalno upokojitveno starost možne izključno na račun materinstva.
3. Odmera pokojninske osnove na podlagi 24-letnega obdobja:
• upošteva se 24 najugodnejših let (zaporednost najugodnejših let ni več pogoj!) z uveljavitvijo koeficientov iz vladnega predloga,
• 12-letno prehodno obdobje.
4. Odložitev datuma upokojitve po izpolnjenih minimalnih upokojitvenih pogojih se spodbuja na naslednje načine:
• bonusi za delavce v višini najmanj 20 % starostne pokojnine, ki se izplačuje ob plači – najdlje do 65. leta starosti (začasni bonusi),
• bonus v višini 0,5 % višje odmere pokojnine od pokojninske osnove za vsak mesec podaljšanja zavarovanja po izpolnitvi pogojev za upokojitev iz 1. točke do 65. leta starosti (trajni bonusi). Ta bonus se uveljavi ob upokojitvi.
• bonusi za delodajalce v višini 50 % prispevne stopnje delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki so že izpolnili upokojitvene pogoje in ostali na delu,
• odprava malusov.
5. Zavarovanec bi pridobil starostno pokojnino pri 65. letih starosti (moški) oz. 63. letih starosti (ženska) z minimalno zavarovalno dobo 15 let oziroma pri 63 let starosti (moški) in 61 let starosti (ženske) in 20 let pokojninske dobe. V primeru, da zavarovanci podaljšajo zavarovanje tudi po izpolnitvi tega pogoja, je zavarovanec upravičen do bonusov iz 4. tč. do 65. leta starosti.
6. Podani predlogi se nanašajo zgolj na pogoje za upokojitev. Glede ostalih predlogov ministrstva, ki so razvidni iz predloga ZPIZ-2, se bomo opredelili ob njihovi obravnavi.
7. Določi se naj izjema za tiste delavke oz. delavce, ki so se zaposlili pred 20 letom starosti tako, da se bo to dejstvo upoštevalo in se jih ne bo postavljalo v neugodnejši položaj.
Andrej Zorko,
izvršni sekretar za pravno področje
nedelja, 18. april 2010
KAM GREMO ?....
Spoštovani!
Na tem mestu smo vas dolžni opozoriti na dokument
Informacija glede izvajanja Nove evropske strategije za delovna mesta in rast (Evropa 2020) – predlog za obravnavo
Dokument je bil objavljen 15.4. 2010 na spletnih straneh Vlade RS pod »gradiva v obravnavi«
Kakor je zapisano v uvodniku dokumenta:
Zaključki Evropskega Sveta na področju Evrope 2020 (Nova evropska strategija za delovna mesta in rast) prinašajo veliko dela na posameznih razvojnih politikah. Ključno je usklajevanje le-teh med sabo, kar mora biti poenostavljeno, zmanjšati je treba število dokumentov in določiti jasne in finančno ovrednotene prioritete, postaviti ustrezne cilje. Poleg tega je potrebno procese čim bolj sinhronizirati (Nacionalni reformni program, nova Strategija razvoja Slovenije in Program državnih razvojnih prioritet) ter ustrezneje povezati razvojno načrtovanje in pripravo proračuna v skladu s fiskalnim pravilom, kar je tudi eden izmed namenov sprejete izhodne strategije. V ta namen in za usklajevanje vseh stališč in pripravo konkretnih dokumentov se predlaga poglobljena horizontalna koordinacija pod vodstvom ministra za razvoj in evropske zadeve in ministra za finance (v primeru povezav s proračunskim načrtovanjem).
Razlogov, zakaj smo vas dolžni opozoriti na ta dokument, je kar nekaj. Če jih naštejemo:
1. Ali je originalen dokument (Europe 2020, katerega si lahko preberete TUKAJ ) sploh ustrezen? Po besedah Philipa Pocheta (ETUI) moramo našteti štiri kritične točke tega dokumenta:
a. Do sedaj se ni oblikovala resna refleksija prejšnje Lizbonske strategije, ki bi odgovorila na vprašanje, zakaj je proces izvajanja Lizbonske strategije zašel v slepo ulico. Evalvacija je bila realna kvečjemu na politični ravni in je temu primerno padla v polje dnevne politike.
b. Druga kritična točka se navezuje na vprašanje odnosa med ekonomsko in finančno krizo na eni strani in ekološko krizo na drugi strani. Iz dokumenta je namreč razvidno, da so se politični odločevalci na tem področju le malo naučili iz zadnjih dogodkov. Zgolj en primer: ali je sploh možno nadaljevati z »boljšo regulacijo« (po novem »pametnejšo regulacijo«), katere temelj pa je- spodkopavati regulativno moč javnih ustanov (Vogel, Van den Abeele, 2010). Najmanj kar bi pričakovali v času finančne krize je temeljni premislek o regulativni vlogi javnih ustanov.
c. V dokumentu ni mesta za refleksijo trenj oziroma protislovij med različnimi cilji. Nova definicija »pametne« rasti je resnično nezadosten pristop k reševanju kompleksne debate o razmerju med potrebo po vrnitvi na raven rasti, ki bo zagotovila socialno stabilnost in kohezijo na eni strani ter potrebo po spremembi paradigme, ki zahteva redefinicijo tradicionalnega razumevanja pojma »rast« zato da bi se izognili nadaljnjemu onesnaževanju planeta.
d. Četrta kritična točka se navezuje na dejstvo, da je centralna vloga pri oblikovanju in izvajanju tega dokumenta dodeljena finančnim ministrom - tako na EU kot na nacionalni ravni, poleg tega se na EU ravni očitno marginalizira vlogo Evropskega parlamenta. Skratka, javni prostor okoli tega dokumenta je skrbno omejen.
Celoten dokument Pocheta si lahko preberete TUKAJ
2. Koordinacija procesa izvajanja strategije Evrope 2020 se v dokumentu preda ministru za razvoj in evropske zadeve Mitji Gaspariju ter ministru za finance dr. Francetu Križaniču…
Očitno je, da politični odločevalci v Sloveniji ponavljajo napako samega originalnega dokumenta, in sicer v točki, ustreznega umeščanja strategije Evropa 2020 v javno politični prostor.
3. …pri čemer je v dokumentu jasno zapisano, da zastavljen cilj zmanjševanja revščine ( 25% manj oseb, ki živijo pod nacionalno mejo stopnje tveganja revščine) ni primerno zastavljen, bolj pomembno je, da se osredotočimo na aktivacijo socialno izključenih posameznikov in sprejmemo ukrepe na trgu dela.
Tako je – Slovenski dokument - v evropskem letu boja proti revščini! - nasprotuje cilju zmanjševanja revščine, ker »ni ustrezno zastavljen« in ga želi nadomestiti z aktivacijo socialno izključenih posameznikov in sprejetjem ukrepov na trgu dela! Pri čemer pa tudi sama Evropska komisija poudarja (citiram), da je zaposlenost res učinkovita pot v boju proti revščini, vendar pa ne vedno zadosten, kajti tukaj ne smemo zanemarjati segmenta »zaposlenih revnih«, povezanega z vse bolj pogostimi prekernimi zaposlitvami.
Končno vprašanje je torej - v katero smer bo šlo izvajanje strategije Evropa 2020 v Sloveniji? Če poslušamo besede Mitje Gasparija iz zadnjega posveta na Forumu 21, kjer je rekel (citiram), da mora »gospodarstvo biti liberalno, da bi bila država lahko socialna« (Finance, 16.4. 2010) potem nam ni treba dvakrat ugibati, kam pes taco moli…
Vprašanje, ali se naš t.i. razvojni model vse bolj spreminja v slovensko verzijo ameriškega modela popolne gospodarske deregulacije, -kjer je 25% delavcev »zaposlenih revnih« -v primerjavi z 12,9% deležem v industrijskih državah (Handler, Hasenfeld, 2008), tako sploh ni več vprašanje!
Pridružite se Mreži za socialno državo in jo skupaj soustvarjate!
V solidarnosti,
Na tem mestu smo vas dolžni opozoriti na dokument
Informacija glede izvajanja Nove evropske strategije za delovna mesta in rast (Evropa 2020) – predlog za obravnavo
Dokument je bil objavljen 15.4. 2010 na spletnih straneh Vlade RS pod »gradiva v obravnavi«
Kakor je zapisano v uvodniku dokumenta:
Zaključki Evropskega Sveta na področju Evrope 2020 (Nova evropska strategija za delovna mesta in rast) prinašajo veliko dela na posameznih razvojnih politikah. Ključno je usklajevanje le-teh med sabo, kar mora biti poenostavljeno, zmanjšati je treba število dokumentov in določiti jasne in finančno ovrednotene prioritete, postaviti ustrezne cilje. Poleg tega je potrebno procese čim bolj sinhronizirati (Nacionalni reformni program, nova Strategija razvoja Slovenije in Program državnih razvojnih prioritet) ter ustrezneje povezati razvojno načrtovanje in pripravo proračuna v skladu s fiskalnim pravilom, kar je tudi eden izmed namenov sprejete izhodne strategije. V ta namen in za usklajevanje vseh stališč in pripravo konkretnih dokumentov se predlaga poglobljena horizontalna koordinacija pod vodstvom ministra za razvoj in evropske zadeve in ministra za finance (v primeru povezav s proračunskim načrtovanjem).
Razlogov, zakaj smo vas dolžni opozoriti na ta dokument, je kar nekaj. Če jih naštejemo:
1. Ali je originalen dokument (Europe 2020, katerega si lahko preberete TUKAJ ) sploh ustrezen? Po besedah Philipa Pocheta (ETUI) moramo našteti štiri kritične točke tega dokumenta:
a. Do sedaj se ni oblikovala resna refleksija prejšnje Lizbonske strategije, ki bi odgovorila na vprašanje, zakaj je proces izvajanja Lizbonske strategije zašel v slepo ulico. Evalvacija je bila realna kvečjemu na politični ravni in je temu primerno padla v polje dnevne politike.
b. Druga kritična točka se navezuje na vprašanje odnosa med ekonomsko in finančno krizo na eni strani in ekološko krizo na drugi strani. Iz dokumenta je namreč razvidno, da so se politični odločevalci na tem področju le malo naučili iz zadnjih dogodkov. Zgolj en primer: ali je sploh možno nadaljevati z »boljšo regulacijo« (po novem »pametnejšo regulacijo«), katere temelj pa je- spodkopavati regulativno moč javnih ustanov (Vogel, Van den Abeele, 2010). Najmanj kar bi pričakovali v času finančne krize je temeljni premislek o regulativni vlogi javnih ustanov.
c. V dokumentu ni mesta za refleksijo trenj oziroma protislovij med različnimi cilji. Nova definicija »pametne« rasti je resnično nezadosten pristop k reševanju kompleksne debate o razmerju med potrebo po vrnitvi na raven rasti, ki bo zagotovila socialno stabilnost in kohezijo na eni strani ter potrebo po spremembi paradigme, ki zahteva redefinicijo tradicionalnega razumevanja pojma »rast« zato da bi se izognili nadaljnjemu onesnaževanju planeta.
d. Četrta kritična točka se navezuje na dejstvo, da je centralna vloga pri oblikovanju in izvajanju tega dokumenta dodeljena finančnim ministrom - tako na EU kot na nacionalni ravni, poleg tega se na EU ravni očitno marginalizira vlogo Evropskega parlamenta. Skratka, javni prostor okoli tega dokumenta je skrbno omejen.
Celoten dokument Pocheta si lahko preberete TUKAJ
2. Koordinacija procesa izvajanja strategije Evrope 2020 se v dokumentu preda ministru za razvoj in evropske zadeve Mitji Gaspariju ter ministru za finance dr. Francetu Križaniču…
Očitno je, da politični odločevalci v Sloveniji ponavljajo napako samega originalnega dokumenta, in sicer v točki, ustreznega umeščanja strategije Evropa 2020 v javno politični prostor.
3. …pri čemer je v dokumentu jasno zapisano, da zastavljen cilj zmanjševanja revščine ( 25% manj oseb, ki živijo pod nacionalno mejo stopnje tveganja revščine) ni primerno zastavljen, bolj pomembno je, da se osredotočimo na aktivacijo socialno izključenih posameznikov in sprejmemo ukrepe na trgu dela.
Tako je – Slovenski dokument - v evropskem letu boja proti revščini! - nasprotuje cilju zmanjševanja revščine, ker »ni ustrezno zastavljen« in ga želi nadomestiti z aktivacijo socialno izključenih posameznikov in sprejetjem ukrepov na trgu dela! Pri čemer pa tudi sama Evropska komisija poudarja (citiram), da je zaposlenost res učinkovita pot v boju proti revščini, vendar pa ne vedno zadosten, kajti tukaj ne smemo zanemarjati segmenta »zaposlenih revnih«, povezanega z vse bolj pogostimi prekernimi zaposlitvami.
Končno vprašanje je torej - v katero smer bo šlo izvajanje strategije Evropa 2020 v Sloveniji? Če poslušamo besede Mitje Gasparija iz zadnjega posveta na Forumu 21, kjer je rekel (citiram), da mora »gospodarstvo biti liberalno, da bi bila država lahko socialna« (Finance, 16.4. 2010) potem nam ni treba dvakrat ugibati, kam pes taco moli…
Vprašanje, ali se naš t.i. razvojni model vse bolj spreminja v slovensko verzijo ameriškega modela popolne gospodarske deregulacije, -kjer je 25% delavcev »zaposlenih revnih« -v primerjavi z 12,9% deležem v industrijskih državah (Handler, Hasenfeld, 2008), tako sploh ni več vprašanje!
Pridružite se Mreži za socialno državo in jo skupaj soustvarjate!
V solidarnosti,
petek, 16. april 2010
MREŽA ZA SOCIALNO DRŽAVO
(1) Ker je v 2. členu Ustave Republike Slovenije zapisano, da je Slovenija pravna in socialna država.
(2) Ker je naloga države zagotavljati kakovost življenja, varnost in blaginjo svojih prebivalcev, še zlasti, če se ti znajdejo v neugodnih življenjskih razmerah (povzeto po: MDDSZ)
(3) Ker smo v zadnjem času priče zakonodajnim predlogom, ki gredo v nasprotni smeri od vloge in odgovornosti države pri zagotavljanju ustrezne kakovosti življenja za prebivalce Slovenije, naj si bodo to predlogi na področju socialne politike (predlog zakona o socialno varstvenih prejemkih, predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev), ki »racionalizirajo« sistem socialnega varstva, področju trga dela (predlog Zakona o urejanju trga dela, Predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih, predlog Zakona o malem delu), ki dodatno utrjujejo princip (samo)aktivacije, znižujejo neodtujljive pravice delavcev (predlog po zniževanju odpravnin in skrajševanju odpovednih rokov), ter razširjajo polje tveganih oblik zaposlitev.
(4) Ker smo v izredno občutljivem času, zaznamovanem z izrazitim poslabšanjem socialnega ter ekonomskega položaja prebivalstva Slovenije (delež prebivalcev, ki je upravičen do denarne socialne pomoči, se je v zadnjem času izrazito povečal, predvsem na račun nezmožnosti plačevanja tekočih stroškov; povečala se je stopnja tveganja revščine; povečala se je stopnja materialne prikrajšanosti prebivalstva),
Se na tem mestu oblikuje neformalna civilna družbena iniciativa Mreža za socialno državo, katere temeljni nameni in cilji bodo naslednji:
(1) Stalna zavezanost temeljnim izhodiščem socialne države: solidarnost, enakost, svoboda, pravičnost.
(2) Promociji in vzdrževanju trajnostno naravnane socialne države, katera bo temeljila na treh med seboj močno povezanih javnih politikah – socialna, ekonomska in ekološka.
(3) Zavedanju, da stalna gospodarska rast ne prinaša nujno tudi dviga blaginje prebivalstva.
(4) Stalnemu boju proti vsakršni obliki razslojevanja prebivalstva in promociji vključujoče socialne države, katere cilj bo vsakemu prebivalcu podeliti enake možnosti za polno vključitev v družbo.
(5) Stalnemu boju proti privatizaciji javnih storitev, ki predstavljajo temeljno ogrodje socialne države.
(6) Stalni zavezanosti dejstvu, da je poslanstvo socialne države zniževanje in nikakor ne povečevanje tveganja revščine in socialne izključenosti.
Mreža za socialno državo je odprta, neformalna civilnodružbena pobuda za promocijo socialne države naravnane k potrebam človeka in ne kapitala oziroma ozkim interesnim skupinam, kateri se lahko pridruži vsakdo ki verjame, da je socialna država gonilo družbenega razvoja!
Oddaj svoj podpis in se pridruži iniciativi Mreža za socialno državo!
Iniciativi Mreža za socialno državo se lahko pridružiš s fizično oddajo podpisa na Fakulteti za socialno delo (Topniška 31, Ljubljana) ali Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (Dalmatinova 4). Elektronsko se lahko iniciativi pridružiš z oddajo potrditvenega povratnega mejla z naslovom »Pridružujem se Mreži za socialno državo« na elektronski naslov romana.zidar@fsd.uni-lj.si
Postani del sprememb, pridruži se iniciativi!
(2) Ker je naloga države zagotavljati kakovost življenja, varnost in blaginjo svojih prebivalcev, še zlasti, če se ti znajdejo v neugodnih življenjskih razmerah (povzeto po: MDDSZ)
(3) Ker smo v zadnjem času priče zakonodajnim predlogom, ki gredo v nasprotni smeri od vloge in odgovornosti države pri zagotavljanju ustrezne kakovosti življenja za prebivalce Slovenije, naj si bodo to predlogi na področju socialne politike (predlog zakona o socialno varstvenih prejemkih, predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev), ki »racionalizirajo« sistem socialnega varstva, področju trga dela (predlog Zakona o urejanju trga dela, Predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih, predlog Zakona o malem delu), ki dodatno utrjujejo princip (samo)aktivacije, znižujejo neodtujljive pravice delavcev (predlog po zniževanju odpravnin in skrajševanju odpovednih rokov), ter razširjajo polje tveganih oblik zaposlitev.
(4) Ker smo v izredno občutljivem času, zaznamovanem z izrazitim poslabšanjem socialnega ter ekonomskega položaja prebivalstva Slovenije (delež prebivalcev, ki je upravičen do denarne socialne pomoči, se je v zadnjem času izrazito povečal, predvsem na račun nezmožnosti plačevanja tekočih stroškov; povečala se je stopnja tveganja revščine; povečala se je stopnja materialne prikrajšanosti prebivalstva),
Se na tem mestu oblikuje neformalna civilna družbena iniciativa Mreža za socialno državo, katere temeljni nameni in cilji bodo naslednji:
(1) Stalna zavezanost temeljnim izhodiščem socialne države: solidarnost, enakost, svoboda, pravičnost.
(2) Promociji in vzdrževanju trajnostno naravnane socialne države, katera bo temeljila na treh med seboj močno povezanih javnih politikah – socialna, ekonomska in ekološka.
(3) Zavedanju, da stalna gospodarska rast ne prinaša nujno tudi dviga blaginje prebivalstva.
(4) Stalnemu boju proti vsakršni obliki razslojevanja prebivalstva in promociji vključujoče socialne države, katere cilj bo vsakemu prebivalcu podeliti enake možnosti za polno vključitev v družbo.
(5) Stalnemu boju proti privatizaciji javnih storitev, ki predstavljajo temeljno ogrodje socialne države.
(6) Stalni zavezanosti dejstvu, da je poslanstvo socialne države zniževanje in nikakor ne povečevanje tveganja revščine in socialne izključenosti.
Mreža za socialno državo je odprta, neformalna civilnodružbena pobuda za promocijo socialne države naravnane k potrebam človeka in ne kapitala oziroma ozkim interesnim skupinam, kateri se lahko pridruži vsakdo ki verjame, da je socialna država gonilo družbenega razvoja!
Oddaj svoj podpis in se pridruži iniciativi Mreža za socialno državo!
Iniciativi Mreža za socialno državo se lahko pridružiš s fizično oddajo podpisa na Fakulteti za socialno delo (Topniška 31, Ljubljana) ali Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (Dalmatinova 4). Elektronsko se lahko iniciativi pridružiš z oddajo potrditvenega povratnega mejla z naslovom »Pridružujem se Mreži za socialno državo« na elektronski naslov romana.zidar@fsd.uni-lj.si
Postani del sprememb, pridruži se iniciativi!
petek, 9. april 2010
V ZSSS BOMO NAREDILI VSE ZA ZAŠČITO DELAVSKIH PRAVIC V POKOJNINSKI REFORMI IN ZDR
Ljubljana, 9.4.2010
V sredo, 7. aprila 2010, se je v Ljubljani sestala Konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, razširjena s člani organov vseh 23 sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Konferenca je obravnavala le eno vprašanje, in sicer, kako v ZSSS zastaviti nadaljnje aktivnosti, s ciljem preprečiti Vladi RS, da sprejme in uveljavi za ZSSS nesprejemljive spremembe Zakona o delovnih razmerjih in pokojninsko reformo, ki drastično znižuje pravice na tem področju.
Kot smo v ZSSS javnosti že predstavili, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v javno obravnavo predložilo predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih, katerega namen je bistveno olajšati in za delodajalce poceniti odpuščanje delavk in delavcev, saj predlog zmanjšuje odpovedne roke za odpuščanje in znižuje odpravnine, ki jih določa sedaj veljavni zakon. Tako bo na primer zaposleni, ki prejema povprečno plačo v RS po novem predlogu prejel 744 EUR nižjo odpravnino, če je pri delodajalcu delal 10 let, če je bil zaposlen 20 let bo odpravnina nižja za 3.869 EUR, če pa je bil zaposlen 30 let, pa bo po predlaganem odpravnina delavca nižja kar za 5.804 EUR. Ob tem pa vlada že napoveduje, da gre v tem primeru le za prvo fazo sprememb tega zakona, druga faza, v kateri naj bi med ostalim ukinili plačano malico, regres za prehrano, regres za letni dopust in nadomestilo stroškov prihoda na delo, pa sledi v drugi polovici leta.
Kot je znano, predlagana pokojninska reforma prinaša vrsto sprememb, ki bistveno zaostrujejo pogoje upokojevanja in med ostalim uvajajo tudi pogoj 65 let starosti in 40 let pokojninske dobe za pridobitev pravice do polne pokojnine za moške in 63 let starosti in 38 let pokojninske dobe za ženske.
Minister za delo dr. Ivan Svetlik pri pogajanjih o obeh zakonih ne upošteva načel socialnega dialoga in zavrača predloge, ki jih dajemo sindikati. Sicer pa nas takšna ravnanja te vlade ne presenečajo več. To zelo jasno potrjuje včerajšnja izjava njenega predsednika Boruta Pahorja v časopisu Dnevnik. Izjavil je: »Tudi socialni dialog ima svoj smisel, če prinese dodano vrednost. Če dodane vrednosti ni, če postane samo predmet prestiža, potem ta socialni dialog ni več koristen in neki minister ali jaz, kot predsednik vlade, moram oceniti, kdaj postaja socialni dialog nesmiseln«. Seveda predsednik Pahor dodane vrednosti ne vidi v predlogih, ki smo jih predložili v ZSSS, zato je prišel do ugotovitve o nesmiselnosti socialnega dialoga. Takšne izjave še nismo slišali od nobenega predsednika vlade od nastanka slovenske države. Na seji Konference ZSSS smo v celoti zavrnili predlagane spremembe zakonov in obsodili nepripravljenost ministrstva in vlade za socialni dialog.
Konferenca je sprejela odločitev, da bo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, v primeru, če bo Državni zbor RS sprejel katerega od predlaganih dveh zakonov in pri tem ne bo upošteval predlogov in zahtev ZSSS, izvedla postopek zbiranja podpisov za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, na katerem bodo državljani Slovenije sami odločili o teh zakonih. Ne dvomimo, da se boste člani ZSSS in tudi drugi državljani odzvali našemu pozivu in oddali svoj podpis za izvedbo referenduma in kasneje svoj glas proti uveljavitvi takšnih zakonov. V primeru, če oblast ne bi upoštevala tako izražene referendumske volje, bomo v ZSSS organizirali splošno stavko članov vseh sindikatov, ki sestavljajo ZSSS. Temeljno sporočilo Konference ZSSS je, da gremo v boju za delavske pravice do konca!
Številne podpore, ki jih v teh aktivnostih dnevno prejemamo od naših članic in članov, poleg njih pa tudi od mnogih, ki niso naši člani, nas utrjujejo v prepričanju, da smo sprejeli odločitve, ki bodo prispevale k ohranitvi socialne države Slovenije.
Milan Utroša
sekretar ZSSS
________________________________________
Če ste naš član in želite prejemati naše E-novice ZSSS, pa vašega e-naslova še nimamo, nam na naslov evidenca@sindikat-zsss.si sporočite vaše ime, priimek, elektronski naslov in številko vaše članske izkaznice.
V sredo, 7. aprila 2010, se je v Ljubljani sestala Konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, razširjena s člani organov vseh 23 sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Konferenca je obravnavala le eno vprašanje, in sicer, kako v ZSSS zastaviti nadaljnje aktivnosti, s ciljem preprečiti Vladi RS, da sprejme in uveljavi za ZSSS nesprejemljive spremembe Zakona o delovnih razmerjih in pokojninsko reformo, ki drastično znižuje pravice na tem področju.
Kot smo v ZSSS javnosti že predstavili, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v javno obravnavo predložilo predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih, katerega namen je bistveno olajšati in za delodajalce poceniti odpuščanje delavk in delavcev, saj predlog zmanjšuje odpovedne roke za odpuščanje in znižuje odpravnine, ki jih določa sedaj veljavni zakon. Tako bo na primer zaposleni, ki prejema povprečno plačo v RS po novem predlogu prejel 744 EUR nižjo odpravnino, če je pri delodajalcu delal 10 let, če je bil zaposlen 20 let bo odpravnina nižja za 3.869 EUR, če pa je bil zaposlen 30 let, pa bo po predlaganem odpravnina delavca nižja kar za 5.804 EUR. Ob tem pa vlada že napoveduje, da gre v tem primeru le za prvo fazo sprememb tega zakona, druga faza, v kateri naj bi med ostalim ukinili plačano malico, regres za prehrano, regres za letni dopust in nadomestilo stroškov prihoda na delo, pa sledi v drugi polovici leta.
Kot je znano, predlagana pokojninska reforma prinaša vrsto sprememb, ki bistveno zaostrujejo pogoje upokojevanja in med ostalim uvajajo tudi pogoj 65 let starosti in 40 let pokojninske dobe za pridobitev pravice do polne pokojnine za moške in 63 let starosti in 38 let pokojninske dobe za ženske.
Minister za delo dr. Ivan Svetlik pri pogajanjih o obeh zakonih ne upošteva načel socialnega dialoga in zavrača predloge, ki jih dajemo sindikati. Sicer pa nas takšna ravnanja te vlade ne presenečajo več. To zelo jasno potrjuje včerajšnja izjava njenega predsednika Boruta Pahorja v časopisu Dnevnik. Izjavil je: »Tudi socialni dialog ima svoj smisel, če prinese dodano vrednost. Če dodane vrednosti ni, če postane samo predmet prestiža, potem ta socialni dialog ni več koristen in neki minister ali jaz, kot predsednik vlade, moram oceniti, kdaj postaja socialni dialog nesmiseln«. Seveda predsednik Pahor dodane vrednosti ne vidi v predlogih, ki smo jih predložili v ZSSS, zato je prišel do ugotovitve o nesmiselnosti socialnega dialoga. Takšne izjave še nismo slišali od nobenega predsednika vlade od nastanka slovenske države. Na seji Konference ZSSS smo v celoti zavrnili predlagane spremembe zakonov in obsodili nepripravljenost ministrstva in vlade za socialni dialog.
Konferenca je sprejela odločitev, da bo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, v primeru, če bo Državni zbor RS sprejel katerega od predlaganih dveh zakonov in pri tem ne bo upošteval predlogov in zahtev ZSSS, izvedla postopek zbiranja podpisov za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, na katerem bodo državljani Slovenije sami odločili o teh zakonih. Ne dvomimo, da se boste člani ZSSS in tudi drugi državljani odzvali našemu pozivu in oddali svoj podpis za izvedbo referenduma in kasneje svoj glas proti uveljavitvi takšnih zakonov. V primeru, če oblast ne bi upoštevala tako izražene referendumske volje, bomo v ZSSS organizirali splošno stavko članov vseh sindikatov, ki sestavljajo ZSSS. Temeljno sporočilo Konference ZSSS je, da gremo v boju za delavske pravice do konca!
Številne podpore, ki jih v teh aktivnostih dnevno prejemamo od naših članic in članov, poleg njih pa tudi od mnogih, ki niso naši člani, nas utrjujejo v prepričanju, da smo sprejeli odločitve, ki bodo prispevale k ohranitvi socialne države Slovenije.
Milan Utroša
sekretar ZSSS
________________________________________
Če ste naš član in želite prejemati naše E-novice ZSSS, pa vašega e-naslova še nimamo, nam na naslov evidenca@sindikat-zsss.si sporočite vaše ime, priimek, elektronski naslov in številko vaše članske izkaznice.
četrtek, 25. marec 2010
JAVNA RAZPRAVA O POKOJNINSKI REFORMI
VAŠ SINDIKAT POTREBUJE VAŠO AKTIVNO PODPORO V POGAJANJIH ZA PRAVIČNO REFORMO!
Obveščamo vas, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 24. marca 2010 na svoji spletni strani
(http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/ ) objavilo predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (s kratico ZPIZ-2) in povzetek njegovih ključnih rešitev. Opremljena sta z informacijo, da ministrstvo do 24. aprila 2010 na predlog zakona zbira pripombe na E-naslovu gp.mddsz@gov.si . Kakšno reformo nam ponuja minister za delo Ivan Svetlik, si lahko vsak sam ogleda na omenjeni spletni strani. Kratek povzetek pa je v razpredelnici na koncu te novice!
Gre za predlog prvega od dveh reformnih pokojninskih zakonov, ki ju je ministrstvo napovedalo 25. septembra 2009 v obliki dokumenta z naslovom »Modernizacija pokojninskega sistema v Republiki Sloveniji – varna starost za vse generacije«. Na množičnih delavskih demonstracijah, ki so jih pod geslom »Za dostojne plače in varno starost« 28. novembra 2009 na ljubljanskem Prešernovem trgu organizirale ZSSS in druge reprezentativne sindikalne centrale, so bile z aklamacijo sprejete zahteve po umiku predloga za podaljševanje upokojitvene starosti na 65 let, dostojnih pokojninah in da mora biti za polno pokojnino dovolj 40 let dela za moške in 38 let za ženske. Demonstranti pa so seveda terjali tudi minimalno plačo v višini 600 € in dvig vseh ostalih plač, saj le dostojne plače omogočajo dostojne pokojnine.
Predsedstvo ZSSS je na svoji 9. seji 12. oktobra 2009 oblikovalo stališča k izhodiščem za modernizacijo pokojninskega sistema in izvršna sekretarja Lučko Böhm in Andreja Zorka imenovalo v delovno skupino Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) za dograjevanje pokojninske reforme. Delovna skupina ESS se je od 9. novembra 2009 do 11. marca 2010 sestala enajstkrat. Lučka Böhm in Andrej Zorko izjavljava, da sva kot predstavnika ZSSS na pogajanjih delovne skupine ESS dosledno zastopala stališča predsedstva ZSSS in zahteve, ki so jih na vlado naslovili udeleženci delavskih protestnih demonstracij 28. novembra 2010.
Pogajanja so na zahtevo vladne strani potekala o vsebinskih sklopih reforme. Vladnim pogajalcem sva predstavnika ZSSS predlagala vrsto rešitev za do delavca pravično pokojninsko reformo. Ker ni bilo jasno, ali in kako bodo vgrajene v predlog zakona, smo terjali, da se pogajanja ne smejo končati brez pogajanj o konkretnem zakonskem tekstu. Predstavnika ZSSS sva tudi zahtevala, da se pogajanja, enako kot pri reformi iz leta 1999, končajo s podpisom dogovora o pokojninski reformi. To se ni zgodilo. Namesto, da bi delovna skupina ESS končala svoje delo, je minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik enostransko 24. marca 2010 sklenil predlog zakona, ki ga delovna skupina ESS nikoli ni videla, poslati v javno razpravo. Predlog zakona ne upošteva zahtev z demonstracij 28. novembra 2009! Pogajalca ZSSS sva pisno protestirala, ker minister ne spoštuje dogovorjeno na pogajanjih. Odgovora ni bilo.
Minister Ivan Svetlik ne upošteva načel socialnega dialoga, ki ga razume zgolj kot seznanjanje socialnih partnerjev s svojimi odločitvami in ne kot partnersko iskanje kompromisnih rešitev. Namesto socialnega dialoga se uporablja metoda postavljanja pred izvršeno dejstvo. V ZSSS ocenjujemo, da doživljamo najnižje standarde socialnega dialoga po osamosvojitvi Slovenije. V ZSSS bomo svoja stališča in strategijo ukrepanja do predloga prvega reformnega zakona (gre za reformo v obdobju od 2011 do 2015) oblikovali na posvetu, 29. marca 2010, in na seji predsedstva ZSSS, 30. marca 2010.
PRIČAKUJTE NADALJNJE UKREPANJE PREDSEDSTVA ZSSS! RAZPRAVA O POKOJNINSKI REFORMI SE ŠELE ZAČENJA. ZDAJ JE ČAS, DA Z DEJANJI PODPRETE SINDIKAT, KI SE POGAJA ZA VAŠE PRAVICE! PRIDRUŽITE SE SINDIKALNIM PROTESTNIM AKCIJAM! Za začetek ministru na E-naslov gp.mddsz@gov.si pošljite pisno podporo sindikalnim stališčem do reforme.
KDOR ŠE NI ČLAN SINDIKATA, SEDAJ JE ČAS, DA SE VANJ VČLANITE!
Obrazec pristopne izjave v vaš sindikat dejavnosti je na:
http://www.zsss.si/images/stories/PDF/Pristopna%20izjava%20v2.pdf
Če ste naš član in želite prejemati naše E-novice ZSSS, pa vašega e-naslova še nimamo, nam na naslov evidenca@sindikat-zsss.si sporočite vaše ime, priimek, elektronski naslov in številko vaše članske izkaznice.
Obveščamo vas, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 24. marca 2010 na svoji spletni strani
(http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/ ) objavilo predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (s kratico ZPIZ-2) in povzetek njegovih ključnih rešitev. Opremljena sta z informacijo, da ministrstvo do 24. aprila 2010 na predlog zakona zbira pripombe na E-naslovu gp.mddsz@gov.si . Kakšno reformo nam ponuja minister za delo Ivan Svetlik, si lahko vsak sam ogleda na omenjeni spletni strani. Kratek povzetek pa je v razpredelnici na koncu te novice!
Gre za predlog prvega od dveh reformnih pokojninskih zakonov, ki ju je ministrstvo napovedalo 25. septembra 2009 v obliki dokumenta z naslovom »Modernizacija pokojninskega sistema v Republiki Sloveniji – varna starost za vse generacije«. Na množičnih delavskih demonstracijah, ki so jih pod geslom »Za dostojne plače in varno starost« 28. novembra 2009 na ljubljanskem Prešernovem trgu organizirale ZSSS in druge reprezentativne sindikalne centrale, so bile z aklamacijo sprejete zahteve po umiku predloga za podaljševanje upokojitvene starosti na 65 let, dostojnih pokojninah in da mora biti za polno pokojnino dovolj 40 let dela za moške in 38 let za ženske. Demonstranti pa so seveda terjali tudi minimalno plačo v višini 600 € in dvig vseh ostalih plač, saj le dostojne plače omogočajo dostojne pokojnine.
Predsedstvo ZSSS je na svoji 9. seji 12. oktobra 2009 oblikovalo stališča k izhodiščem za modernizacijo pokojninskega sistema in izvršna sekretarja Lučko Böhm in Andreja Zorka imenovalo v delovno skupino Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) za dograjevanje pokojninske reforme. Delovna skupina ESS se je od 9. novembra 2009 do 11. marca 2010 sestala enajstkrat. Lučka Böhm in Andrej Zorko izjavljava, da sva kot predstavnika ZSSS na pogajanjih delovne skupine ESS dosledno zastopala stališča predsedstva ZSSS in zahteve, ki so jih na vlado naslovili udeleženci delavskih protestnih demonstracij 28. novembra 2010.
Pogajanja so na zahtevo vladne strani potekala o vsebinskih sklopih reforme. Vladnim pogajalcem sva predstavnika ZSSS predlagala vrsto rešitev za do delavca pravično pokojninsko reformo. Ker ni bilo jasno, ali in kako bodo vgrajene v predlog zakona, smo terjali, da se pogajanja ne smejo končati brez pogajanj o konkretnem zakonskem tekstu. Predstavnika ZSSS sva tudi zahtevala, da se pogajanja, enako kot pri reformi iz leta 1999, končajo s podpisom dogovora o pokojninski reformi. To se ni zgodilo. Namesto, da bi delovna skupina ESS končala svoje delo, je minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik enostransko 24. marca 2010 sklenil predlog zakona, ki ga delovna skupina ESS nikoli ni videla, poslati v javno razpravo. Predlog zakona ne upošteva zahtev z demonstracij 28. novembra 2009! Pogajalca ZSSS sva pisno protestirala, ker minister ne spoštuje dogovorjeno na pogajanjih. Odgovora ni bilo.
Minister Ivan Svetlik ne upošteva načel socialnega dialoga, ki ga razume zgolj kot seznanjanje socialnih partnerjev s svojimi odločitvami in ne kot partnersko iskanje kompromisnih rešitev. Namesto socialnega dialoga se uporablja metoda postavljanja pred izvršeno dejstvo. V ZSSS ocenjujemo, da doživljamo najnižje standarde socialnega dialoga po osamosvojitvi Slovenije. V ZSSS bomo svoja stališča in strategijo ukrepanja do predloga prvega reformnega zakona (gre za reformo v obdobju od 2011 do 2015) oblikovali na posvetu, 29. marca 2010, in na seji predsedstva ZSSS, 30. marca 2010.
PRIČAKUJTE NADALJNJE UKREPANJE PREDSEDSTVA ZSSS! RAZPRAVA O POKOJNINSKI REFORMI SE ŠELE ZAČENJA. ZDAJ JE ČAS, DA Z DEJANJI PODPRETE SINDIKAT, KI SE POGAJA ZA VAŠE PRAVICE! PRIDRUŽITE SE SINDIKALNIM PROTESTNIM AKCIJAM! Za začetek ministru na E-naslov gp.mddsz@gov.si pošljite pisno podporo sindikalnim stališčem do reforme.
KDOR ŠE NI ČLAN SINDIKATA, SEDAJ JE ČAS, DA SE VANJ VČLANITE!
Obrazec pristopne izjave v vaš sindikat dejavnosti je na:
http://www.zsss.si/images/stories/PDF/Pristopna%20izjava%20v2.pdf
Če ste naš član in želite prejemati naše E-novice ZSSS, pa vašega e-naslova še nimamo, nam na naslov evidenca@sindikat-zsss.si sporočite vaše ime, priimek, elektronski naslov in številko vaše članske izkaznice.
SPREMEMBE ZAKONODAJE
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je 19. 3. 2010 na Ekonomsko-socialni svet in na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve posredovala stališča glede predloga sprememb Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR) in predloga Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD), ki bi naj nadomestila sedaj veljavni Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Temeljno stališče ZSSS je, da čas finančne in gospodarske krize, ki se odraža v vedno večji socialni in ekonomski stiski prebivalcev Republike Slovenije in ki že ima vse elemente socialne krize, ni čas, ki bi bil primeren za uveljavljanje sprememb, katerih posledica je slabšanje socialnega in ekonomskega položaja delavk in delavcev, brezposelnih in drugih ranljivih skupin prebivalstva. Predlagana sprememba ZDR in predlog ZUTD pa nedvomno poslabšujeta socialni položaj. Besedilo obeh aktov je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oblikovalo samo, brez sodelovanja socialnih partnerjev. Spremembe in usmeritve na področju urejanja delovnih razmerij in trga dela pa je socialnim partnerjem sporočilo najprej preko tiskovne konference. Takšno ravnanje in pojmovanje socialnega dialoga je za nas popolnoma nesprejemljivo in odraža zavestno ignoriranje pomembnih dosežkov socialnega dialoga in navsezadnje tudi sindikata kot enakopravnega socialnega partnerja.
Podan predlog sprememb in dopolnitev ZDR, s katerimi se skrajšujejo odpovedni roki in znižujejo odpravnine, ne temelji na strokovni presoji in utemeljenosti tovrstnega predloga, ampak gre za predlog izključno interesne narave, ki je rezultat »obljub« predsednika vlade delodajalskim organizacijam. Dejstvo je, da znižanje odpravnin in skrajševanje odpovednih rokov ne ustvarja novih delovnih mest in ne povečuje zaposlovanja. V ZSSS tako odločno nasprotujemo kakršnimkoli spremembam ZDR, ki bi poslabševala ekonomski in socialni status delavk in delavcev. Predlog za zniževanje višine odpravnin je namreč oblikovan tako, da pomeni ukinitev progresivnosti odpravnin glede na delovno dobo, pri čemer se izguba delavca z dolžino delovne dobe le še stopnjuje. Opozarjamo tudi, da odpravnina, kot institut, ne predstavlja zgolj in izključno le strošek za delodajalca, ampak v praksi pomeni tudi sredstvo za preprečevanja odprte brezposelnosti. Predlaganemu skrajševanju odpovednih rokov prav tako nasprotujemo, saj predlagatelj hkrati ni ponudil podaljševanja obdobja prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Iz podatkov Zavoda RS za zaposlovanje je namreč moč ugotoviti, da je med dolgotrajno brezposelnimi (več kot eno leto) kar 65,5 % oseb starih 40 let in več. In ravno tej skupini delavk in delavcev bi se odpovedni roki tudi najbolj skrajšali, kar je absolutno nesprejemljivo.
V zvezi s predlogom Zakona o urejanju trga dela pozdravljamo pozitivne spremembe na področju instituta denarnih nadomestil, ki gredo v smeri večje dostopnosti in zvišanja osnovnega zneska denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Tudi nekateri predlagani ukrepi aktivne politike zaposlovanja so po našem prepričanju korak v pravo smer (npr. nadomeščanje na delovnem mestu, delitev delovnega mesta), čeprav je uvedba teh institutov zgolj opisna in bi jo bilo potrebno podrobneje urediti. Vendar pa v ZSSS ugotavljamo, da predlagane pozitivne spremembe na področju urejanja denarnih nadomestil in aktivne politike zaposlovanja ne odtehtajo predlaganih negativnih sprememb iz naslova odpravnin in odpovednih rokov, ki so predlagane v spremembah in dopolnitvah ZDR. Na splošno lahko ugotovimo, da model varne prožnosti, predlagan s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, preprosto ni socialno in ekonomsko vzdržen za delavke in delavce v Sloveniji. Več si lahko preberete na naslovu:
http://www.zsss.si/images/stories/PDF%20aktualno/Stalisca_ZSSS_do_predlaganih_sprememb_zakonov_ZDR_ZUTD.pdf
Podan predlog sprememb in dopolnitev ZDR, s katerimi se skrajšujejo odpovedni roki in znižujejo odpravnine, ne temelji na strokovni presoji in utemeljenosti tovrstnega predloga, ampak gre za predlog izključno interesne narave, ki je rezultat »obljub« predsednika vlade delodajalskim organizacijam. Dejstvo je, da znižanje odpravnin in skrajševanje odpovednih rokov ne ustvarja novih delovnih mest in ne povečuje zaposlovanja. V ZSSS tako odločno nasprotujemo kakršnimkoli spremembam ZDR, ki bi poslabševala ekonomski in socialni status delavk in delavcev. Predlog za zniževanje višine odpravnin je namreč oblikovan tako, da pomeni ukinitev progresivnosti odpravnin glede na delovno dobo, pri čemer se izguba delavca z dolžino delovne dobe le še stopnjuje. Opozarjamo tudi, da odpravnina, kot institut, ne predstavlja zgolj in izključno le strošek za delodajalca, ampak v praksi pomeni tudi sredstvo za preprečevanja odprte brezposelnosti. Predlaganemu skrajševanju odpovednih rokov prav tako nasprotujemo, saj predlagatelj hkrati ni ponudil podaljševanja obdobja prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Iz podatkov Zavoda RS za zaposlovanje je namreč moč ugotoviti, da je med dolgotrajno brezposelnimi (več kot eno leto) kar 65,5 % oseb starih 40 let in več. In ravno tej skupini delavk in delavcev bi se odpovedni roki tudi najbolj skrajšali, kar je absolutno nesprejemljivo.
V zvezi s predlogom Zakona o urejanju trga dela pozdravljamo pozitivne spremembe na področju instituta denarnih nadomestil, ki gredo v smeri večje dostopnosti in zvišanja osnovnega zneska denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Tudi nekateri predlagani ukrepi aktivne politike zaposlovanja so po našem prepričanju korak v pravo smer (npr. nadomeščanje na delovnem mestu, delitev delovnega mesta), čeprav je uvedba teh institutov zgolj opisna in bi jo bilo potrebno podrobneje urediti. Vendar pa v ZSSS ugotavljamo, da predlagane pozitivne spremembe na področju urejanja denarnih nadomestil in aktivne politike zaposlovanja ne odtehtajo predlaganih negativnih sprememb iz naslova odpravnin in odpovednih rokov, ki so predlagane v spremembah in dopolnitvah ZDR. Na splošno lahko ugotovimo, da model varne prožnosti, predlagan s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, preprosto ni socialno in ekonomsko vzdržen za delavke in delavce v Sloveniji. Več si lahko preberete na naslovu:
http://www.zsss.si/images/stories/PDF%20aktualno/Stalisca_ZSSS_do_predlaganih_sprememb_zakonov_ZDR_ZUTD.pdf
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
