Mega zakon proti ljudem

Teden, ki je pred nami, bo zaznamovan s predlogom najbolj protiljudskega zakona, ki smo ga kadarkoli bili deležni v Sloveniji. Vlada bo sprejela in v parlament poslala predlog zakona, ki v več kot 50 različnih veljavnih zakonih znižuje pravice ljudem. Ta mega protiljudski zakon bo spremljal rebalans proračuna, ki je že v parlamentu. S sprejetjem obeh bo dokončno račun za posledice pohlepa po kapitalu, z asistenco politikov in bankirjev, ki je povzročil ekonomsko krizo, izstavljen ljudem. Predlogi ZSSS, da namesto krčenja pravic, raje ustvarjajmo, je naletel na zavajajoče predloge vlade v smislu preučili bomo, dobra ideja, to zahteva čas…, zato je ostalo le na krčenju, saj prav noben sprejeti ukrep ne obremenjuje kapitala. Žal so tem razlagam nasedli tudi nekateri mediji. Režejo se pravice upokojencem, brezposelnim, porodnicam, otrokom, družinam, zaposlenim v javnem sektorju, skratka vsem, razen tistih, ki imajo veliko. Sindikati smo apelirali na zdravo pamet vladajoče koalicije, predlagali drugačne pristope, vendar brezuspešno. Zato je že napovedana stavka v javnem sektorju, napovedane so referendumske aktivnosti. Stavke vlada ne more prepovedati, želi pa to storiti z referendumom. Prepoved referenduma je skrita v »zlato fiskalno pravilo«, ki ga vlada vnaša v Ustavo RS, na podlagi katerega bo Ustavno sodišče pri vsakem referendumskem vprašanju na zahtevo Državnega zbora odločalo, če morda odločitev, ki bi jo na referendumu sprejeli ljudje, ne bi povzročila protiustavnega stanja in posledično bi referendum lahko prepovedalo. Mnenja glede takšnega načina prepovedi referenduma in s tem oddaljevanja ljudi od pravice, da neposredno odločajo o zadevah, ki še kako vplivajo na pogoje življenja v svoji državi, so različna. Tudi med političnimi strankami. Zanimivo je, da stranka Desus, ki je pred volitvami sporočala, da je edina socialna stranka v državi, ne nasprotuje zakonu, ki ostro reže v pravice ljudi, tudi upokojencev, niti ni proti predlaganim spremembam ustave. Zato bo ob napovedani nepodpori poslancev Pozitivne Slovenije ključno, kako se bodo opredelili poslanci Socialnih demokratov, saj za spremembe ustave niso dovolj glasovi vladajoče koalicije, potrebnih je 60 glasov poslank in poslancev. Referendum je edino učinkovito sredstvo za popravo predvolilnih prevar, ko mnogi politiki govorijo in ljudem obljubljajo eno, po volitvah pa počnejo povsem nekaj drugega. Je kdo od politikov pred volitvami govoril, da bo upokojencem odvzel vedno  tako pričakovani letni dodatek, da bo znižal nadomestilo za porodniško, čas in višino nadomestila za brezposelnost, uvedel plačilo za drugega otroka v vrtcu, znižal plače v javnem sektorju, odpravil regres za letni dopust,…? Izgovarjanje na krizo v tem primeru ne pride v poštev, saj smo pred volitvami bili že tri leta v njej. Zdaj, ko politika, brez mandata ljudi, spreminja družbeno pogodbo in razgrajuje socialno državo, je odprava referendumskega odločanja o socialnih pravicah še zadnje, kar ji je ostalo, da ljudi spremeni v številke in jih obravnava le še kot strošek, če kaj pričakujejo od svoje države. Ob spreminjanju ustave bo štel vsak glas in v ZSSS bomo poslankam in poslancem tudi tokrat gledali pod prste. In izvajali aktivnosti, ki jih od nas člani pričakujejo in zahtevajo.

Milan Utroša, sekretar ZSSS

ZAČELO SE JE !

Ljubljana, 4.4.2012

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je včeraj, 3. 4. 2012, obravnaval predlog sprememb in dopolnitev Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije. Predlog sprememb in dopolnitev zakona je vložil  Državni svet RS, pri čemer pa je pobudo za to podala ZSSS. Namen sprememb zakona je bilo zagotoviti vsaj minimum socialne varnosti delavkam in delavcem, ki več kot tri mesece zaporedoma za opravljeno delo od svojega delodajalca niso prejeli mesečne plače. Znesek, ki bi ga država nakazala delavcu, pa bi lahko le-ta izterjala od delodajalca s pomočjo pristojnega davčnega organa.

Praksa je namreč pokazala, da se izredno veliko število delavcev znajde v izredno težki situaciji, ko od svojega delodajalca ne prejmejo mesečnih plač, nad delodajalcem pa zaradi različnih interesov kapitala, bank ni uveden stečajni postopek oziroma uvedba tega traja izredno dolgo. Tako ti delavci ostanejo v delovnem razmerju in brez kakršnihkoli sredstev za preživljanje.

Mnenje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, katerega pa so povzeli tudi nekateri člani odbora, ki so člani koalicijskih parlamentarnih strank, je bilo, da lahko ti delavci v primeru ne prejema mesečnih plač sami podajo predlog za uvedbo stečajnega postopka (pri tem očitno pozabljajo, da je potrebno plačati sodne stroške v višini približno 3.700 EUR) ali pa svojemu delodajalcu podajo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, se prijavijo kot brezposelne osebe na zavodu za zaposlovanje in prejmejo denarno nadomestilo. S tem bi lahko, po njihovem mnenju, rešili  svojo ekonomsko in socialno stisko. Pri tem pa očitno namerno spregledajo absurdno situacijo, da ti delavci čutijo večjo varnost na zavodu za zaposlovanje, kot pa, da bi jim le-ta bila zagotovljena pri delodajalcu. Očitno pa so tudi »spregledali«, da terjatev delavcev (neizplačane plače, odpravnina,….) niso prednostno poplačane iz stečajne mase, če ti delavci sami, pred uvedbo stečaja, podajo odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Očitno za oblast neplačevanje mesečnih plač delavcem ni problem. Problem pa predstavlja pomoč države tem ljudem. Drugače namreč ne moremo razumeti sklepa odbora, ki je na obravnavi celo odločil, da spremembe Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu niso primerne za nadaljnjo obravnavo v parlamentu. Z drugimi besedami povedano: odbor je odločil, da bodo ti delavci še nadalje brez kakršnihkoli sredstev za preživetje. In to kljub temu, da so svoje delo pri delodajalcu vestno, pošteno in dobro opravili. Odločitev odbora gre v kontekst predlaganih varčevalnih ukrepov na področju socialne politike. Nesporno pa pomeni nadaljevanje klasične, trde, krute in do ljudi nepravične neoliberalne politike. Politike, katere edini namen je ustreči interesom izbranih na račun večine.

V ZSSS smo zato prepričani, da  je politika z včerajšnjo zavrnitvijo sprememb in dopolnitev Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS jasno pokazala, da je pozabila na vse predvolilne obljube in da ji je popolnoma vseeno za položaj in življenje ljudi. V paket predlogov po zniževanju letnega dodatka za upokojence, spreminjanju subvencioniranja dijaške in študentske prehrane, spreminjanju načina plačila vrtcev za drugega otroka, zniževanju otroških dodatkov, zniževanju denarnih nadomestil za čas brezposelnosti, zniževanju starševskih nadomestil,…. je dodala še brezskrbnost za delavce. Vsekakor pa se je začel poskus razgradnje socialne države in spreminjanja družbenih vrednot!

Andrej Zorko, izvršni sekretar za pravno področje v ZSSS

ESS USKLADIL IZHODIŠČA ZA SOCIALNI SPORAZUM

Ekonomsko-socialni svet je na današnji seji obravnaval Izhodišča za socialni sporazum za obdobje 2012-2016, ki smo jih zadnja dva tedna usklajevali socialni partnerji in Vlada RS. V ZSSS lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da so bili sprejeti vsi naši ključni predlogi in zahteve, zato je bilo na seji tudi besedilo tega dokumenta usklajeno. Podpis Izhodišč je predviden v torek, 3. aprila 2012. Vendar tega dne predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič tega dokumenta, čeprav je usklajen med socialnimi partnerji, ne bo podpisal. Kot smo člane in javnost že obvestili, je Predsedstvo ZSSS na včerajšnji seji morebiten podpis Izhodišč za socialni sporazum vezalo na umik ključnih predlogov ukrepov za uravnoteženje javnih financ, ki jih je Vlada RS poslala sindikatom in delodajalskim organizacijam. Predsedstvo ZSSS je ocenilo, da je veliko predlaganih ukrepov povsem nesprejemljivih, saj bistveno znižujejo raven socialnih in materialnih pravic prebivalcev Slovenije, določenih v zakonih in kolektivnih pogodbah. Iz tega razloga našega podpisa na sicer usklajena Izhodišča socialnega sporazuma ne bo. Če bodo predlagani ukrepi sprejeti v Državnem zboru RS, bomo v skladu s sprejetimi sklepi predsedstva ZSSS, pričeli postopke za naknadni zakonodajni referendum. Nekateri sindikati so sicer sporočili, da bodo kljub temu v torek, poleg Vlade RS in delodajalskih organizacij, podpisali Izhodišča za socialni sporazum, zato je glede podpisa ZSSS prišlo napačnega poročanja v nekaterih medijih.

SKLEPI PREDSEDSTVA ZSSS OB OBRAVNAVI UKREPOV VLADE RS ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC

Ljubljana, 29. 3. 2012                                                                                             

Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na svoji izredni seji dne 29.3.2012 obravnavalo predlog ukrepov Vlade RS za uravnoteženje javnih financ in soglasno, z glasovi vseh sindikatov, ki sestavljajo ZSSS, sprejelo naslednje sklepe:

1.      Predsedstvo ZSSS ugotavlja, da so nekateri predlagani ukrepi Vlade RS za uravnoteženje javnih financ koristni, mnogi pa so nepravični in v nasprotju z interesi članic in članov sindikatov in večine prebivalcev Republike Slovenije. S temi predlaganimi ukrepi Vlada RS izstavlja račun za slabo stanje javnih financ njenim prebivalcem in s tem posega v ustavno kategorijo socialne države. Sedanje krize niso povzročili delavke, delavci, upokojenci, matere, dijaki, študenti in nenazadnje otroci, ki jim mnogi predlagani ukrepi znižujejo njihove, v zakonih in kolektivnih pogodbah določene materialne in socialne pravice. Ti predlagani ukrepi so nepravični do ljudi in sledijo ideologiji neoliberalnega kapitalizma, zato bo ZSSS storila vse, kar je v njeni moči, da prepreči njihov sprejem oz. uveljavitev. Predlagani ukrepi predstavljajo poizkus vlade, da finančno krizo zlorabi za spreminjanje temeljnih vrednot v slovenski družbi in razgrajevanje socialne države. S predlaganimi ukrepi Vlada RS izvaja izključno varčevalni, namesto razvojnega koncepta upravljanja države, saj ukrepi ne vsebujejo nobenih predlogov za povečevanje javnofinančnih prihodkov in tistih odhodkov, ki bi pospeševali gospodarsko rast, temveč le zniževanje pravic ljudi, ki živimo v Sloveniji.

2.      V Sloveniji imamo visoko obremenjeno delo, medtem pa je obremenitev kapitala v spodnji polovici držav EU. Kljub temu vlada v predlaganih spremembah Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb znižuje javnofinančne prihodke za 87 mio EUR, v spremembah Zakona o dohodnini pa za nadaljnjih 55,4 mio EUR, vse v letu 2012. Zaradi spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se bo priliv v letu 2013 zmanjšal za 113 mio EUR, v letih 2014 in 2015 pa še za nadaljnjih 32 mio EUR vsako leto. Za ZSSS je razbremenjevanje kapitala v času finančne krize nerazumno početje, zato nasprotujemo takšnim predlogom sprememb obeh zakonov in predlagamo, da vlada usmeri svoje predloge v nove javnofinančne prihodke.  

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije predlagamo:

-          država naj poveča nadzor nad plačevanjem davkov, saj je le v letu 2011 uradno ugotovljenih 162 mio EUR davčnih utaj, od tega več kot 100 mio EUR iz naslova DDV,

-          uvedbo davka na finančne transakcije v višini 0,05 %,

-          uvedbo novih davčnih razredov in novih davčnih stopenj v dohodninski lestvici (nov davčni razred med 27 % in 41 % ter uvedba novega v višini 50 %) Zakona o dohodnini,

-          uvedbo davka na nepremičnine z enotno stopnjo za celotno državo,

-uvedbo davčne obremenitve za zavezance, ki imajo v lastništvu prazna stanovanja ali prazne poslovne objekte,

-          povišanje stopnje davka na dividende, višje od 1000 EUR,

-          definiranje in obdavčenje luksuza,

-          odprava davčne tajnosti za pravne osebe, ki kršijo zakone,

-          uvedba davka na cerkvene nepremičnine,

-          uvedbo davka za delodajalce, v primeru zaposlovanja na negotovih oblikah dela,

-          uvedbo enakomerne obremenitve plačil prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje po kategorijah zavarovancev, saj obstajajo velike razlike v višini plačanih prispevkov med posameznimi zavarovanci (zaposleni, s.p., kmetje itd.), kar prinaša cca 450 mio EUR dodatnih prihodkov v te blagajne, oz. uvedbo »socialnega temelja« najmanj v  nominalni  višini  prispevkov za socialno varnost za posamezne vrste zavarovanja, ki se plačujejo od veljavne minimalne plače,

-          znižanje sive ekonomije za 10 odstotnih točk, kar pomeni dodatnih 3,5 milijarde proračunskih prihodkov,

-          zmanjšanje števila občin,

-          uvedbo skupnih javnih naročil,

-          znižanje izdatkov na nekaterih proračunskih postavkah (vojaške misije v tujini,  prevozna sredstva, tekoči transferi za neprofitne organizacije v tujini, študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacijo, nadzor in investicijski inženiring,  subvencije nekaterim javnim in zasebnim podjetjem (za zadnje smo v letu 2011 porabili 497 mio EUR, članarine v mednarodnih organizacijah itd.).

3.      Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Poziva Vlado RS k intenzivnemu socialnemu dialogu s ciljem doseči spremembe vsebine predlaganih ukrepov tako, da bodo breme krize prevzeli predvsem tisti, ki so jo povzročili. V Sloveniji več kot 200 tisoč živi pod pragom revščine, zniževanje socialnih prejemkov pa bi to število le še povečalo.

4.      Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo v skladu s svojim programom in oblikovanimi stališči izvajala aktivnosti, katerih cilj bo preprečitev sprejema in uveljavitve tistih ukrepov, ki posegajo v temelje socialne države in prizadenejo delavce, brezposelne, matere, upokojence in mlado generacijo.

5.      S tem namenom bo ZSSS izvajala aktivnosti seznanjanja in članic in članov sindikatov v ZSSS ter širše javnosti o nesprejemljivosti predlaganih ukrepov ter predlogih ZSSS. ZSSS poziva vse reprezentativne sindikalne centrale, organizacije civilne družbe in druge zainteresirane skupine in posameznike k oblikovanju skupne koalicije za izvajanje  aktivnosti za ohranitev socialne države Slovenije. Pri izvajanju svojih aktivnosti bo ZSSS uporabila vse metode sindikalnega boja.

6.      V kolikor zakon, ki ga bo sprejel Državni zbor RS, ne bo vseboval temeljnih zahtev ZSSS, bodo predstavniki ZSSS V Državnem svetu predlagali sprejem odložilnega veta na sprejeti zakon. V primeru nesprejetja veta v Državnem svetu RS ali ponovnega izglasovanja zakona v Državnem zboru, bo ZSSS takoj pričela z izvajanjem postopkov in aktivnosti za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi.

7.      Z morebitnim sprejemom ukrepov, ki ne bodo vsebovali temeljnih zahtev ZSSS bo Vlada RS ignorirala vsa prizadevanja za sklenitev socialnega sporazuma, zato bo ZSSS v tem primeru zavrnila podpis izhodišč za sklenitev socialnega sporazuma.

8.      ZSSS ostro zavrača kakršenkoli enostranski poseg države v vsebino veljavnih             kolektivnih pogodb brez soglasja partnerjev, ki so jih podpisali. Takšen poskus bi   pomenil rušenje sistema kolektivnega pogajanja in zakonov, ki urejajo to področje. Zato ZSSS podpira aktivnosti sindikatov javnega sektorja za urejanje pravic svojih članov v kolektivnih pogodbah in hkrati tudi napovedano stavko sindikatov javnega sektorja. Če bo vlada sprejela varčevalne ukrepe, ki znižujejo pravice delavcev, bomo pravico do socialnega dialoga branili z vsemi sredstvi.

Predsednik ZSSS,
mag. Dušan Semolič

PREDLOGI EVROPSKE KONFEDERACIJE SINDIKATOV IN NJENIH ČLANIC ZA IZHOD IZ KRIZE

Usklajena politika strogega varčevanja, ki se izvaja v Evropski uniji  kot edini možni izhod iz finančne in gospodarske krize, ne deluje in ne prispeva k oživitvi gospodarstva. Nasprotno, Evropo so ti strogi varčevalni ukrepi pahnili v recesijo, poglabljajo brezposelnost in revščino.

Namesto tega je treba na ravni EU sprejeti evropski program obnove in naložb, ki bo postavil gospodarsko upravljanje Evrope v korist ljudi in ne trgov, ki bo spodbujal kakovostno zaposlovanje, še posebej mladih ljudi in ukinil negotove oblike zaposlovanja. Sprejeti je treba tudi ukrepe, ki bodo uredili finančne trge, uvedli davek na finančne transakcije, evropsko obveznico in ustanovili neodvisno evropsko bonitetno agencijo, ki bo služila javnemu in ne kapitalskemu interesu.  

PREDLAGAMO:

1. evropski program obnove in naložb v kakovostna delovna mesta: bistvo je v zahtevi za oblikovanje evropskega programa okrevanja, financiranega v višini 1 odstotka evropskega bruto domačega proizvoda za spodbujanje novih delovnih mest, investicij in rasti. Evropa potrebuje ogromne investicije v nove čiste tehnologije na področjih energije, transporta in gradbeništva in drugih sektorjev ter potrebuje nove industrijske politike za povečanje proizvodne dejavnosti v Evropi. Scenarij spodbud  - tri leta investicijskih spodbud v višini 1% BDP Evropske unije - pa bi javni dolg postopoma spet spravil pod nadzor, ob tem pa bi ustvaril na sto tisoče novih delovnih mest.

Prav tako bi morali v Evropski uniji denar, ki bi ga članice izključno potrošile za javne investicije, ki bi dvigovale rast, izvzeti iz izračunavanja proračunskih primanjkljajev;

2. zagotovitev kakovostnih delovnih mest za mlade: evropski sindikati zahtevamo večje število izobraževalnih mest, več vajeništva in drugih možnosti izobraževanja ter boljšo podporo v prehodu med izobraževalnim in delovnim življenjem. Pretehtati je tudi treba možnost ustanovitve Evropskega sklada za zaposlovanje mladih, ki bi bil sčasoma financiran iz davkov na finančne transakcije pred tem pa s progresivnim obdavčevanjem, vezanim na dobičke in premoženje bogatih;

3. sprejem dinamične evropske industrijske politike: ta politika mora biti usmerjena v nizkoogljično, zeleno gospodarstvo in v sektorje prihodnosti, ki bodo prinašali delovna mesta in rast;

4. obnova proračunskega ravnotežja v daljšem časovnem obdobju: Evropska unija mora prilagoditi hitrost zmanjševanja primanjkljaja, saj ciljno zmanjševanje primanjkljaja za več kot 3% BDP v časovnem obdobju treh let realno ni možno. Zato bi si morala Evropska unija postaviti nov cilj, da doseže ciljni primanjkljaj 3% BDP v obdobju 2016-2017, namesto v obdobju  2012-2014;

5. združevanje dolga prek evropskih obveznic: prenos glavnega deleža javnega dolga, v višini največ 60 %, na Evropsko centralno banko in izdaja evropskih obveznic za financiranje programa za okrevanje evropskega gospodarstva. Z evropsko obveznico bi preprečili sedanje špekulacije finančnih institucij, izposojanje denarja iz nje pa bi moralo biti namenjeno izključno za produktivne naložbe, ne pa za poravnavanje dolgov. Denar iz evropske obveznice bi bil namenjen v podporo naložbam, katerih cilj je postopno uvajanje infrastrukture za ozelenitev evropskega gospodarstva (na primer evropsko pametno električno omrežje, naložbe v trajnostne vire energije, itd.);

6. preobrazba Evropske centralne banke: preobrazba je potrebna v tem smislu, da ne bo skrbela samo za stabilnost cen ampak, da bo med njenimi cilji tudi polno zaposlovanje ter konvergenca oziroma zbliževanje finančnih pogojev držav članic EU;

7. sprejem davka na finančne transakcije: takšen davek bo podpiral naložbene politike in stabiliziral finančne trge, hkrati pa bo vsaj delno povrnil ogromno škodo, ki jo je naredil povzročil finančni sektor s povzročitvijo krize;  

8. ustanovitev evropske bonitetne agencije: obstoječe bonitetne agencije imajo destabilizacijski učinek na finančne razmere v članicah, prav tako pa so tudi v navzkrižju interesov. Zato mora bonitetne ocene držav članic EU prevzeti ali Evropska centralna banka ali pa neodvisna evropska bonitetna agencija;

9. uskladitev davčne osnove z minimalno davčno osnovo za podjetja: v Evropski uniji je treba uskladiti davčno osnovo za dobičke pravnih oseb, oziroma uvesti minimalno davčno osnovo za ta davek, s čimer se bo preprečila nelojalna davčna konkurenca med članicami EU;

10. borbo proti davčnim goljufijam in utajam ter ukinitev davčnih oaz: davčne utaje so  dosegle zelo visoko raven v več državah članicah EU. Za sedanjo krizo je to še toliko bolj nesprejemljivo, ker so delavci v položaju, ko morajo poravnati račun ne samo za vpliv krize na delovna mesta in plače, ampak tudi zato, ker so tisti, ki so najbolj zanesljivi plačniki davkov. Zato Evropska konfederacija sindikatov poziva evropske in nacionalne politične ustanove, da sprejmejo strožje ukrepe za boj proti davčnim utajam, da okrepijo revizije in povečajo kazni ter uvedejo progresivno davčno politiko namesto politike pavšalnih zneskov;    

11. uvedbo novih finančni virov: uvedba davka na dobiček, ki se ne ponovno investira v naložbe, davka na prekomerne bonuse, davka na dodano vrednost  tudi za finančne storitve;

12. sprejem Protokola o socialnem napredku: protokol naj bi bil dodatek k Pogodbam o Evropski uniji, s katerim se bodo zagotovile temeljne socialne pravice, oziroma sprejelo načelo, da imajo socialne pravice prednost pred ekonomskimi pravicami.

Mag. Dušan SEMOLIČ

Predsednik ZSSS

29. FEBRUAR 2012 – DAN AKCIJE EVROPSKIH SINDIKATOV

Zdaj je verjetno že vsakomur jasno, da usklajena politika strogega varčevanja, ki jo zagovarjajo in izvajajo predsedniki vlad članice Evropske unije, kot edini možni izhod iz finančne in gospodarske krize ne deluje in ne prispeva k oživitvi gospodarstva.  Nasprotno, Evropo so ti ukrepi pahnili v recesijo.

Trenutno je več kot 20 milijonov Evropejcev brezposelnih, od tega več kot 5 milijonov mladih ljudi. Na pragu revščine ali socialne izključenosti je več kot 20 odstotkov prebivalstva Evropske unije. Revščina, neenakost in negotovost se povečujejo, saj evropski državljani še naprej trpijo posledice finančne in gospodarske krize, ki je niso povzročili.

 Kljub obljubam politikov ob nastanku krize, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo in da bodo sprejeli finančne predpise, ki bodo finančnim institucijam in špekulantom preprečili, da bi poslovali po starem, se spremembe niso zgodile. Večina Evropejcev je bila prisiljena sprejeti stroge varčevalne ukrepe, ob tem pa peščica privilegiranih še naprej prejema visoke plače, nagrade in ostale bonuse.

 Še več: vlade so na začetku krize s finančnimi injekcijami iz davkoplačevalskega denarja pomagale bankam in finančnim institucijam, da so krizo prebrodile, sedaj pa te iste institucije zahtevajo, v zameno za finančno pomoč posameznim državam, oslabitev sistemov  kolektivnega pogajanja, zmanjševanje socialnih pravic, zniževanje plač in pokojnin, večjo   fleksibilnost ter manjšo zaščito delavcev na trgu dela in podobno.       

 Evropski sindikati podpiramo močno Evropo, ki bo temeljila na načelih enakosti, socialne pravičnosti in solidarnosti z osrednjim ciljem izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev vseh njenih državljanov, kot to piše tudi v Pogodbi o EU. Vendar pa je slepo sledenje neoliberalnim politikam, ki poudarjajo absolutno prevlado ekonomskih svoboščin nad delavskimi in socialnimi pravicami povzročilo, da ljudje začenjajo dvomiti v vrednote EU.

 Evropski svet bo na zasedanju prve dni marca sprejel novo mednarodno pogodbo, ki bo zasidrala stroge varčevalne ukrepe in proračunsko disciplino v pogodbe o Evropski uniji.

Ker evropski voditelji niso pripravljeni, da bi poslušali predloge evropskih sindikatov za reševanje krize, se je Evropska konfederacija sindikatov odločila, da tik pred zasedanjem Evropskega sveta, 29. februarja 2012 organizira Evropski dan akcije. Sindikati po vsej Evropi bodo na ta dan organizirali različne akcije v svojih državah, od demonstracij, stavk, do shodov in drugih manifestacij. S temi akcijami bodo sindikati poslali tistim, ki na evropski ravni odločajo o naši usodi močno sporočilo, da alternative strogim varčevalnim ukrepom obstajajo in da morajo nova delovna mesta in socialno pravičnost postaviti med svoje prednostne naloge. Evropski sindikati pozivamo k sprejetju evropskega programa okrevanja, ki bo dal prednost naložbam v trajnostno rast, kakovostnim delovnim mestom in socialni pravičnosti, ob hkratnem boju proti neenakostim. 

V Evropskem dnevu akcije bo sodelovala tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Sklicali smo izredno konferenco ZSSS, ki bo 29. februarja 2012 ob 11. uri v ljubljanskem kinu Komuna, od koder bomo odšli na krajšo manifestacijo pred poslopje vlade. Predsednika slovenske vlade smo  zaprosili za sprejem delegacije ZSSS, saj bi mu radi predstavili svoje poglede in predloge na reševanje sedanje krize.      

Pavle Vrhovec, izvršni sekretar v ZSSS

Zakaj smo v ZSSS proti socialni kapici

Ljubljana, 14.2.2012

Mnogi člani nas v teh dneh opozarjate, da nimate dovolj informacij o tem, kaj sploh pomeni t.i. »socialna kapica« in zakaj ji v ZSSS nasprotujemo.

Socialna kapica pomeni omejitev obračunavanja prispevkov za socialno varnost (pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in starševsko varstvo) za prejemke oz. plače, ki so nad določeno višino. Po sedaj veljavni zakonodaji plačujemo vsi zaposleni enak procent socialnih prispevkov od svojih bruto plač, socialna kapica bi pa omejila oz. znižala prispevke tistim, ki imajo višje plače. Vsi ti bi z uvedbo socialne kapice posledično prejeli višje neto plače od sedanjih. Takšen predlog je podala že prejšnja Pahorjeva vlada, sedaj pa je zapisan tudi v koalicijski pogodbi nove vlade. V ZSSS menimo, da to ni pravično. Če lahko npr. delavec, ki zasluži minimalni plačo (bruto 763 EUR) od tega zneska nameni 6,36 % za zdravstveno zavarovanje, lahko takšen procent od svoje plače za zdravstveno zavarovanje nameni tudi nekdo, ki ima 5.000 EUR bruto plače. Mnenja smo, da je to pravično, ne glede na to, da so v državah EU ureditve tega vprašanja različne. Vladina koalicijska pogodba ne vsebuje zgornjega zneska bruto plače, nad katero se ne bi plačevali socialni prispevki, se pa v tistem delu strokovna javnosti, ki podpira socialno kapico, pojavljata predloga, da naj bi to bil znesek 2.500 ali 3.000 EUR bruto plače. Delodajalci celo predlagajo, da bi naj bila zgornja omejitev na tik nad višino povprečne bruto plače, ki je novembra 2011 znašala 1.652 EUR. Uvedba socialne kapice bi povzročila manjše prilive sredstev v pokojninsko in zdravstveno blagajno. V Pahorjevi vladi so izračunali, da bo uvedba socialne kapice nad plačami 3.400 EUR bruto povzročila za 235 milijonov EUR manj sredstev v socialnih blagajnah. Seveda bi temu sledile nove reforme, ki po pravilu prinašajo manj pravic iz pokojninskega ali zdravstvenega zavarovanja, občutijo pa jih predvsem tisti z nizkimi dohodki, saj si premožnejši npr. zdravstvene storitve brez težav plačajo v samoplačniških zdravstvenih ustanovah. Eden od medijev je v odzivu na novinarsko konferenco ZSSS, kjer smo politikom in javnosti sporočili naše nasprotovanje uvedbi socialne kapice, izračunal, da bi uvedba socialne kapice nad plačo 3.000 EUR bruto prinesla direktorju slovenskega največjega trgovca kar 1.440 EUR višjo neto plačo. In prav zaradi takšnih učinkov v ZSSS nasprotujemo uvedbi socialne kapice, ki bi pomenila veliko nevarnost zmanjševanja socialnih pravic ljudem z nižjimi dohodki in višje neto plače tistimi, ki že sedaj zaslužijo več. Zaradi takšnih in podobnih določb smo ob podpisu koalicijske pogodbe v ZSSS opozorili, da v nekaterih delih odpravlja socialno državo.

Milan Utroša, sekretar ZSSS

Odslej le še plačilo preko transakcijskega računa

Danes, 27. 12. 2011, stopijo v veljavo spremembe in dopolnitve Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Navedene spremembe so z vidika varstva pravic delavcev in večje transparentnosti ter kontrole nad prejetimi plačili izredno pomembne. Po omenjenem pravilniku namreč plačilo v gotovini fizični osebi, torej tudi delavcu, ni več mogoče za:

-       vse dohodke iz delovnega razmerja iz 37. člena Zakona o dohodnini-2 (npr. plača, regres, povračilo stroškov v zvezi z delom, itd),

-       dividende in obresti, ki presegajo 50 evrov (doslej 125 evrov),

-       prejemke od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov ter izdelkov domače in umetne obrti, ki presegajo 50 evrov (doslej 125 evrov; izpuščeni pa so dohodki iz naslova industrijskih in drugih odpadov).

Plačilo v gotovini je mogoče opraviti le še za dohodke iz 8. točke 2. odstavka 37. člena Zakona o dohodnini-2 (pokojnine, nadomestila in druge dohodke iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja).

Izplačevalci morajo vsa navedena izplačila od 27. 12. 2011 dalje izplačevati na prejemnikov transakcijski račun. Iz Davčne uprave RS so v zvezi s tem sporočili, da bodo v okviru davčno inšpekcijskih nadzorov intenzivno preverjali, ali izplačevalci-delodajalci spoštujejo omenjene spremembe ter da bodo zoper kršitelje dosledno izrekali globe. V kolikor zavezanec v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačil in prejemkov na transakcijske račune prejemnikov, so tudi določene globe, in sicer:

·         z globo od 800 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,

·         z globo od 1.200 do 15.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba,

·         z globo od 3.200 do 30.000 evrov se kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.

Poleg teh glob so predpisane tudi globe za odgovorne osebe, ki so določene v razponu od 400 do 4.000 evrov.

Navedena sprememba zgoraj omenjenega pravilnika pomeni, da bo dokazovanje (npr. na sodišču) premalo izplačanih oziroma neizplačanih plač, regresa za letni dopust in drugih povračil v zvezi delom (npr. potnih stroškov, regresa za malico,….) bistveno lažje. Dosedanja praksa nekaterih delodajalcev je namreč bila, vsaj pri manjših, da so v primeru spora trdili, da so nekatere prejemke delavcem »plačevali na roke«. Dokazil o tem pa ni bilo. Seveda se v ZSSS zavedamo, da samo sprememba navedenega pravilnika ne bo pripomogla k večji transparentnosti in k takojšnjemu spoštovanju obveznosti s strani delodajalcev. Zato naprošamo člane sindikatov, da nam morebitno drugačno ravnanje delodajalcev tudi sporočijo.

Andrej Zorko,

izvršni sekretar v ZSSS

Ustavno sodišče je ponovno pritrdilo ZSSS

Ljubljana, 21.12.2011

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je letos na ustavno sodišče vložila predlog za ustavno presojo tistih določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so omogočale odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj je razsežnost odpustov in odlaganja plačil ter dovoljevanje obročnega plačila prispevkov presegla vse normalne okvirje, posledice tovrstnih enostranskih dejanj pa so v prvi vrsti nosili delavci. Ustavno sodišče Republike Slovenije je včeraj izdalo odločbo, s katero je odločilo, da se razveljavi določba 1. odst. 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem  zavarovanju v delu, ki se nanaša na odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje, v kolikor se odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov nanaša na zaposlene delavce.  S takšno odločitvijo je ustavno sodišče pritrdilo našim trditvam, da je odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za zavarovanje v nasprotju z določbami Ustave RS in da pomeni nedopusten poseg v pravico delavca. Odločitev ustavnega sodišča pomeni velik korak naprej v priznavanju pomena in vloge prispevkov v sistemu socialne varnosti ter vloge delavca, ki te prispevke od svoje bruto plače tudi plačuje. Nesporno je Ustavno sodišče RS s tem priznalo, da imajo prispevki, ki jih od bruto plače delavca na podlagi zakonske obveze odvede delodajalec, naravo lastninske pravice in da so last delavca. Kakršenkoli enostranski poseg, zlasti pa odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje teh prispevkov, četudi s strani državnega organa, pa je z ustavnopravnega vidika nedopustno.  

Odločitev ustavnega sodišča ima za posledico, da v prihodnje Davčni urad RS delodajalcem ne bo mogel in smel odpisovati, delno odpisovati, odlagati plačilo oziroma dovoljevati obročno plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dvomimo sicer, da bo odločitev Ustavnega sodišča RS imela za posledico takojšnje in sprotno plačevanje prispevkov delodajalcev, vsekakor pa pomeni velik korak naprej v »uživanju« ustavnih in zakonsko priznanih pravic. Da bo temu res tako, pa so dolžne poskrbeti pristojne državne inštitucije. Od Davčnega urada RS do organov pregona in sodstva. Državljani, delavke, delavci namreč potrebujemo tako socialno državno kot tudi pravno učinkovito državo. Ne enega ne drugega pa sedaj ni kaj dosti.

Tako so sedaj »na potezi« ravno ti organi. Upamo, da bodo svojo delo tudi opravili.

Andrej Zorko,

izvršni sekretar v ZSSS

RAZLIKA MED 13 PLAČO IN BOŽIČNICO

Obstajata najmanj dve vrsti izplačil, ki jih delodajalci v mesecu novembru in decembru lahko izplačajo delavcem. V večini uglednih slovenskih podjetij je to že dobra praksa in je odraz urejenih razmer med zaposlenimi in vodstvom podjetij. Izplačila se imenujejo različno tako npr. božičnica, trinajsta plača in druga. V vseh teh primerih gre za plačilo iz naslova poslovne uspešnosti podjetja in se izplača, če podjetje uspešno posluje oziroma, če realizira zastavljene poslovne cilje. Dejansko gre za nagrajevanje delavcev, ker so prispevali k dobremu poslovanju podjetja ter s tem dviguje motivacijo in pripadnost zaposlenih podjetju.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa, da je sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo dejavnosti, podjetniško kolektivno pogodbo ali s pogodbo o zaposlitvi. ZDR prav tako določa, da mora biti plača vedno v denarni obliki zaradi česar mora biti tudi del plače za poslovno uspešnost izplačan v denarju!  

Od ukinitve davka na izplačane plače, sta tako božičnica kot 13. plača obremenjeni z dohodnino in prispevki za socialno varnost, ob tem, da se božičnica, če je obračunana kot drug dohodek iz delovnega razmerja, ne všteva v pokojninsko osnovo.

13. PLAČA

13. plača šteje med nagrade, katerih izplačevanje je bilo vnaprej dogovorjeno v podjetniških kolektivnih pogodbah, splošnih aktih oziroma v pogodbi o zaposlitvi in jo je zato mogoče šteti za sestavni del plače. Zato veljajo za 13. plačo enaki pogoji kot za redna izplačila plač. Od prejetega zneska 13. plače se plača dohodnina in prispevki za socialno varnost. S plačilom prispevkov za socialno varnost pa je po 39. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (UL RS, št. 109/2006) izpolnjen pogoj, da se tudi 13. plača šteje v pokojninsko osnovo. 13. plača pa je lahko določena v višini, ki je enaka plači ali pa predstavlja del plače zaposlenega.

13. plača je obdavčena kot dohodek iz delovnega razmerja. Izplačana je lahko kot del plače tekočega meseca (izplačana je lahko hkrati s plačo ali ločeno od plače za tekoči mesec) ali kot poračun plače za več mesecev nazaj.

BOŽIČNICA

Med druge nagrade, ki se lahko izplačajo konec leta se šteje tudi božičnica. Božičnica predstavlja nagrado delavcem in je lahko izplačana kot plača ali kot drugi prejemek iz delovnega razmerja (ne kot plača), če to omogočajo poslovni rezultati, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma kolektivno pogodbo pri delodajalcu, splošnim aktom delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi. Božičnica pa prav tako lahko temelji na odločitvi poslovodstva, da se delavcem ob koncu leta izplača nagrada. Od zneska božičnice kot drugega dohodka iz delovnega razmerja se v skladu z določbami Zakona o prispevkih za socialno varnost obračunajo in plačajo vsi prispevki za socialno varnost. V primeru, da je božičnica obračunana kot drug dohodek iz delovnega razmerja pa se ne všteva v izračun osnov za pravice iz pokojninskega in drugih zavarovanj. V kolikor je božičnica opredeljena v pogodbi o zaposlitvi kot plača iz naslova delovne in poslovne uspešnosti in je izplačana v denarni obliki v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, se všteva v pokojninsko osnovo, če je obračun in plačilo prispevkov izvedeno na enak način kot od izplačane plače za tekoči mesec. Božičnica je lahko izplačana kot del plače tekočega meseca ali kot poračun plač za več mesecev za koledarsko leto.

V obeh primerih izplačila božičnice se plača dohodnina. In sicer, če se božičnica izplača kot nagrada zaposlenim ob koncu leta, se akontacija dohodnine izračuna z upoštevanjem mesečne dohodninske lestvice in mesečnih davčnih olajšav (oziroma po stopnji 25 % in brez upoštevanja olajšav, če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega). V primeru izplačila božičnice kot nagrade za več mesecev skupaj, se akontacija dohodnine izračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka.

                                                                                          Mag. Andreja Poje,

Samostojna svetovalka za

ekonomsko področje ZSSS

Kaj se dogaja na ministrstvu za zdravje

zaradi vaših vprašanj kaj za boga se dogaja v slovenskem zdravstvu oziroma, kaj počnemo člani organov upravljanja na tem področju vam pošiljam informacijo o trenutnih zapletih z Vlado v odhajanju…

Kaj vse si lahko privošči minister za zdravje V ODHAJANJU g. Marušič  je povsem nesprejemljivo in pomeni dolgoročni udarec za standarde slovenskih zavarovancev. Minister, ki z leporečjem nima težav in je po izobrazbi zdravnik in matematik si je ob dejstvu, da je »Urad za Loterijo Slovenije« torej UMAR objavil v jesenski napovedi v letu 2010 globalne makroekonomske podatke na podlagi katerih je Zavod za zdravstveno zavarovanje pripravil in sprejel finančni načrt za leto 2011, ki ga je potrdila tudi Vlada. Zaradi spremenjenih razmer v gospodarstvu je na podlagi novih dejstev ZZZS pripravil nov rebalans za leto 2011, ki ga pa je minister NERZUMLJIVO ZAVRNIL.

V mesecu aprilu 2011 je Umar makroekonomske napovedi oziroma okvire napovedanega razvoja spremenil. Tako je znižal napovedano stopno rasti BDP iz 3,2% na 1,9%, prav tako pa je zmanjšal napovedano inflacijo iz 2,7 % na 2,2 % ter napovedal zmanjšano rast povprečne bruto plače na zaposlenega v javnem sektorju iz 0,8% na 0,3%. Najhujša pa je bila napoved o zmanjšani rasti prispevne osnove iz 2,8 % na 1 %, saj na njeni podlagi ZZZS prejema več kot 98 % prispevkov. S strani Ministrstva za zdravje so bili tedaj napovedani intervencijski ukrepi Vlade RS za vzdržnost javnih financ, ki bi učinkovali tudi na vzdržnost zdravstvene blagajne. TODA TI UKREPI NISO BILI SPREJETI NITI DO JUNIJA NITI DO DANES. Zato je bil ZZZS prisiljen pripraviti rebalans finančnega načrta.

V mesecu septembru je UMAR v jesenski napovedi gospodarskih gibanj izdal še bolj črnogledo sliko naše prihodnosti. Za leto 2011 še dodatno zmanjšujejo pričakovano stopnjo  rasti BDP iz 1,9 % na 1,4%, zmanjšujejo pa tudi napovedano inflacijo iz 2,2% na 1,6% ter povečujejo napovedano rast plač v javnem sektorju iz 0,3% na 0,5%. Najbolj pa je zaskrbljujoče, da se še močneje napoveduje znižanje napovedane rasti prispevne stopnje iz 1% na 0,2%, KAR POMENI VELIK UDAREC ZA BLAGAJNO ZZZS.

To so osnovni parametri na katerih je moral Zavod pripraviti rebalans finančnega načrta. Torej, ker se ZZZS po sklepu Vlade ne sme zadolževati je bil primoran uskladiti prihodke in odhodke. Tu pa se zgodba začne…..

Minister se gladko malo spreneveda in noče potrditi rebalansa, ker pravi, da bi lahko zavod varčeval drugače.

Toda kako???

Niti en zakon, ki ga je minister pripravil ni šel v parlament. Še več, tam ko bi lahko kaj naredil, kot na primer izdal sklep o skupnih javnih naročilih (to pomeni velik prihranek, saj ne bi bilo potrebno, da vsak zdravnik sam naroča zdravila, proteze itd. ). S tem bi privarčevali krvavo potreben denar. Toda tega ne naredi. Zakaj tega ne naredi sam dobro ve, nenazadnje pa so o njegovih postranskih zaslužkih že zadosti pisali mediji.

DA BO PA MERA POLNA JE V NASPROTJU S POLITIKO ZAVODA IN ZDRAVIM RAZUMOM IZDAL ANEKS 2 (po sprejemu rebalansa proračuna ZZZS), K SPLOŠNEMU DOGOVORU ZA POGODBENO LETO  2011, KI GOVORI O TEM, DA SE VSEM IZVAJALCEM PLAČAJO PLANIRANA POGODBENA SREDSTVA, ČETUDI JIH NI REALIZIRAL IN SE MU NE SMEJO ODVZETI!! NENAZADNJE, JE TO NAREDIL PO POGAJANJIH, TOREJ JE ONEMOGOČIL VZDRŽNOST ZDRAVSTVENE BLAGAJNE OB TEM, DA SO ODHODKI VELIKO VEČJI OD PLANARANIH ODHODKOV (predvsem za zdravstvene storitve in medicinsko tehnično opremo, ter bolniške)NOMINALNO ZA 2,6%.

Ladi Rožič

Izvršni sekretar za ekonomsko področje

OB ROB OKUPACIJI WALL STREET-a: PREKERNOST RAZSAJA PO EU: EU Employment and Social Situation Quarterly Review

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=89&newsId=1080&furtherNews=yes

Evropska komisija (EK) je 30.9. 2011 izdala zadnje četrtletno poročilo o zaposlovanju in socialni situaciji v EU. V poročilu so številke, ki dajejo jasno vedeti na »prekerno zaposlitveno rast«

Kako nevaren ta trend, nam povedo naslednji podatki EK: začasna zaposlitev pomeni v povprečju 16% nižjo plačo in skorajda trikrat večje tveganje revščine od stalne zaposlitve (13%:5%)

 IZSEKI IZ …EU Employment and Social Situation Quarterly Review

Gledano iz dolgoročne perspektive so stopnje zaposlenosti v letu 2010 še vedno padajoče, vendar v manjšem obsegu kot leta 2009. Gledano v prihodnost pa je realni obet rasti brez zaposlovanja v popolnem nasprotju z cilji 75% stopnje zaposlenosti  v starostni skupini 20-64 let v letu 2020 po strategiji EVROPA 2020. V povprečju bi se namreč morala stopnja zaposlenosti povečevati na 0,7 odstotni letni ravni, kar bi pomenilo 14,5 milijona novih zaposlitvah do leta 2020.

Povečevanje stopenj zaposlenosti je bilo povečini posledica povečanega števila začasnih in delnih zaposlitev, medtem ko se je število stalnih zaposlitev povečalo šele v prvem četrtletju 2011 po dvoletnem padajočem trendu. Tri izmed petih novih delovnih mest je začasnih delovnih mest.

Opaža se naraščanje dolgotrajne brezposelnosti, nazadnje na stopnji 4% v prvem četrtletju 2011.

Prav tako se opaža naraščanje števila brezposelnih med starejšimi osebami. To lahko realno v povečevanje dolgotrajne brezposelnosti.  

Zadnji podatki iz evropskega združenja agencij za posredovanje dela EUROCIETT, ki pokrivajo obdobje do maja 2011, kažejo na »manjšo umiritev« povečevanja zaposlovanja preko agencij. Ta industrija je maja 2011 zrasla za 13% v številu ur dela v primerjavi z majem 2010. Aprila 2011 je bila ta rast 18,1%. Sektor je izkusil 14 zaporednih mesecev rasti. Agencijsko delo je poraslo na 33 % na Poljskem glede na drugo četrtletje 2010, in za 25,1% v Italiji glede na 12 prejšnjih mesecev pred majem 2011. V istem času je zraslo za 6,2% v Belgiji in za 10,9% v Nemčiji.

Glede na stanje v prejšnjem letu je v prvem četrtletju 2011 število stalnih zaposlitev večje za 620.000, kar je prva pozitivna rast po dveh letih. V primerjavi z obdobjem med 2006 in 2008 je ta rast štirikrat manjša.

Po drugi strani narašča število zaposlitev za določen čas (+450.000 zaposlitev).

V letu pred prvim četrtletjem 2011 so mladi izgubili 250.000 stalnih zaposlitev. V primerjavi z obdobjem pred dvema letoma je ta padec v višini -11,8% (-1,5 milijona manj stalnih zaposlitev za mlade). Med osebami starimi med 25 in 54 let, se je število stalnih zaposlitev v istem obdobju znižalo za 2.1% (-2,6 milijona manj stalnih zaposlitev).

V letu 2010 je število delovno aktivnih oseb, ki imajo zaposlitev za določen čas zraslo za 1,7 o.t. v primerjavi s prejšnjim letom. Število začasno zaposlenih je naraslo v 20 državah EU v istem času, medtem ko so samo 4 države EU doživele rast zaposlitev za nedoločen čas. V letu 2010 je bil največji delež zaposlitev za določen čas na Poljskem (27,2%), Španiji (25%), Portugalskem (23%) in na Nizozemskem (18,3%).

Poleg tega je bila razširitev zaposlitev za določen čas spremljana z zniževanjem možnosti za vertikalno mobilnost, torej prehod v stalno zaposlitev. Glede na analizo EU SILC (2004 – 2008) je bil delež začasno zaposlenih, ki so prešli v stalno zaposlitev manj kot 30% v Franciji, Nizozemskem in na Portugalskem.

Goran Lukič

ZSSS

Avstrija, raj za Slovence

20.8.11 10:15



V ŠTIRIH MESECIH 969 SLOVENCEV S SLUŽBO V AVSTRIJI; LIBERALIZACIJA TRGA DELA JE BOLJ KORISTILA SLOVENSKIM DELAVCEM KOT SLOVENSKIM PODJETNIKOM


S 1. majem je Avstrija ob Nemčiji formalno odprla trg dela oziroma odpravila delovna dovoljenja in omejitve opravljanja zaščitenih storitev tudi za slovenske državljane. Kaj se dogaja po štirih mesecih? Službo v Avstriji je od maja do avgusta po podatkih avstrijskega urada za zaposlovanje dobilo 969 Slovencev. Skupaj tam dela več kot osem tisoč Slovencev. Imajo tudi slovenski obrtniki več dela v Avstriji?

»Živim tik ob avstrijski meji in vsako jutro vidim, koliko domačinov s slovenjgraškimi tablicami se od maja vozi na delo čez mejo. Zdaj jih je že zelo veliko, predvsem mladih. Gre zlasti za varilce, kovinarje, izolaterje, mizarje, pa tudi inženirje strojništva in elektroinženirje,« opaža podjetnik Marjan Vergles z Viča v občini Dravograd. Povpraševanje po vseh naštetih poklicih je tudi v Sloveniji, pravi Vergles, a so plače pri avstrijskih delodajalcih boljše: »Varilci v Avstriji dobijo 30, tudi 40 odstotkov neto več kot tukaj, kar nekaj čez tisoč evrov.«

Po Verglesu, ki je sam delodajalec (ima podjetje za proizvodnjo merilnih instrumentov Arko ), bo Avstrija plačno bolj vabljiva, dokler bosta pri nas tako visoka davčna obremenitev plač in tako toga delovna zakonodaja. »Poznam razmere čez mejo. Avstrijske občine se dobro bojujejo za nova delovna mesta. Pri nas smo sedem let čakali na spremembo prostorskega načrta, da bi lahko nekaj dogradili. Zato smo povsem nekonkurenčni. Tudi delovna zakonodaja je v Avstriji normalnejša, saj jim je - drugače od naših - jasno, da noben delodajalec ne bo odpustil dobrega delavca, saj je dober prav zaradi tega.« Pa razmišlja, da bi podjetje tudi sam preselil čez mejo? »Ker podjetje prevzemajo sinovi, bo odločitev njihova. Takoj čez mejo so območja, kjer ponujajo že zgrajene objekte za zelo nizke cene,« odgovarja Vergles.



Čepelnik: Nadzirajo delo na črno

»Pred 1. majem se je, povedano odkrito, v Avstriji dalo precej delati na črno. V zadnjih mesecih pa so nadzor močno poostrili, še zlasti so pozorni na recimo slovenske kombije z orodjem, ter spremljajo, kaj in kako se dela,« pravi prevaljski podjetnik Herman Čepelnik, čigar podjetje se ukvarja s suho montažo v gradnji.

O tem, da slovenski podjetniki in obrtniki po formalnem odprtju avstrijskega trga dela v splošnem laže dobijo posle v Avstriji, Čepelnik meni: »Vsaj za podjetja iz gradbene dejavnosti so postavili vrsto birokratskih zahtev in stroški so visoki. Denimo pred začetkom dela v Avstriji moram njihovim organom predložiti poimenski seznam delavcev in vse njihove podatke, od številke socialnega zavarovanja do potrdila o državljanstvu, obrazca, da ima urejeno socialno zavarovanje, in kopijo pogodbe o zaposlitvi, ki mora potrjevati, da delavec zasluži vsaj 1.100 evrov neto, kolikor plačujejo Avstrijci in kar je za nas visoko.

Hkrati moramo gradbinci za vsakega delavca vsak dan vplačati 31 evrov v posebni sklad. Vsi ti dokumenti morajo biti prevedeni v nemščino, seveda pa ob vsem tem Avstrijci pričakujejo, da bodo delali po pol nižjih cenah kot njihovi obrtniki.«

Čepelnik še doda: »Na uro nam ponujajo od 12 do 15 evrov, domači ponudniki pa zaračunavajo za isto delo 30 evrov ali več.« Pravi, da so se v zadnjem času na avstrijski strani začeli pojavljati odvetniki, ki obljubljajo, da ti uredijo vse papirje za posel, a za to računajo 500 evrov: »Torej nekega računa na koncu ni. Če že imaš posel v Avstriji, se najbolj splača odpreti podjetje in kolega pleskar je to tudi pred nedavnim storil.«

Čepelnik še spomni, da je zdaj že nekdanja gospodarska ministrica Darja Radić Korošcem obljubila, da bo pri Avstrijcih poskušala doseči omilitev birokratskih zahtev in stroškov za slovenske gradbince: »A iz tega ni bilo nič, hkrati pa avstrijske gradbene družbe brez vseh ovir delajo tukaj pri nas.«

 

Po Čepelniku je veliko bolj kot obrtnikom in podjetjem liberalizacija avstrijskega trga dela pozitivna za posameznike: »Ogromno ljudi z našega obmejnega območja se zadnje mesece vozi v Pliberk v tovarno, ki izdeluje avtomobilske filtre in ima okoli tri tisoč zaposlenih. Recimo znanka, strojna tehnica, je še pred nekaj meseci v Sloveniji delala kot natakarica, drugega dela ni našla. Mesečno je dobila 600 ali 700 evrov, zdaj v tovarni v Pliberku dobi okoli 1.300 evrov, saj je sezona na vrhu.«

Ob tem kot zanimivost pove, da letos drugače od prejšnjih let ni povpraševanja po sezonskih delih v turističnih krajih na avstrijskem Koroškem: »Potrebovali so sobarice, čistilke, natakarice, a tega zdaj ni.«




V Avstriji vam ne bodo plačali prevoza in malice



Ekonomist David Pivk se je v Avstriji zaposlil že pred liberalizacijo trga. »Prvo zaposlitev v Avstriji sem si poiskal sam. Na BMW Group pa sem zaposlitev dobil prek ponudbe. Takrat nisem imel težav, saj sem bil zaposlen neposredno pri podjetju, in ne prek kadrovske agencije kot denimo veliko zaposlenih v Avstriji,« pravi.

 
Z birokracijo - zahvaljujoč dobro delujočemu avstrijskemu državnemu aparatu - že takrat ni imel težav, po 1. maju pa je še laže. »Multinacionalka mi namreč ponuja delo, ki mi ga v Sloveniji lahko ponudi le redka družba. Dodaten razlog je seveda višja plača.« Kaj pa slabosti dela v Avstriji? »Treba je upoštevati, da ne dobiš nadomestila za malico niti za prevoz na delo, ne glede na to, kje živiš.«

Pavlinjek: Množičnega odliva ni bilo

Štefan Pavlinjek, prvi človek obrtno-podjetniške zbornice in podjetnik v obmejnem Prekmurju, pravi, da se slovenski obrtniki in podjetniki pri poslih v Avstriji srečujejo zlasti z velikimi birokratskimi ovirami: »Stvari morajo imeti urejene po avstrijski zakonodaji, kar zahteva znanje, čas in denar. Avstrijci so formalno trg odprli, a z mehkimi zahtevami - denimo s svojimi potrdili v zvezi z varstvom pri delu - skrbijo, da jim Slovenci ne bi prevzeli preveč posla. Tudi izdajanje računov so močno poostrili.« Pozna pa več obrtnikov iz Prekmurja, ki so v obmejni Avstriji dobili dobre posle, zlasti izvajalci ključavničarskih in mizarskih del. »Tu delajo zlasti kot podizvajalci pri opremljanju salonov, motelov - in posli so dobri.«




Pavlinjek pozna tudi nekaj posameznikov, ki so se v zadnjih mesecih zaposlili v avstrijskih tovarnah, a so se že vrnili v Slovenijo: »Množičnega odliva ljudi na delo v Avstrijo, kar so napovedovali nekateri, od maja ni bilo. Resda so plače v Avstriji morda na prvi pogled precej višje, a če k našim dodate še vračila prevoza na delo in malico, se razlika zmanjša. Hkrati so naši ljudje preprosto radi doma; radi so doma ob treh, da si nato urejajo druge stvari.« Pavlinjek navede še primer tovarne usnja na avstrijski strani, kjer za »zelo grdo delo« ponujajo 1.200 evrov plače

Vroča referendumska kampanja

Ljubljana, 26.5.2011


Referendumska kampanja o ZPIZ-2 je v polnem teku. Vlada in podporniki pokojninske reforme se poslužujejo različnih metod, najnovejša je ta, da je za pokojninsko reformo kriva kontracepcijska tabletka.



NA TEJ POVEZAVI si lahko preberete protest proti degradaciji in kriminalizaciji žensk v vladni kampanji za pokojninsko reformo, ki je bila danes s strani uglednih posameznic, posameznikov in nevladnih organizacij poslana na naslov predsednika Vlade RS.

Spodaj si lahko preberete izsek iz pisma:



Vladni spot v okviru kampanje za podporo pokojninski reformi gradi svoje sporočilo na stereotipni predstavi o neinteligentni in pomanjkljivo oblečeni ženski. Ta temelji na zakoreninjenih predsodkih o manjvrednosti žensk, kar je seksizem brez primere. Vladni letak pa nas celo uči, da je temeljni problem manjše rodnosti v Sloveniji uporaba kontracepcijske tabletke. V začetni verziji se je namreč besedilo letaka začelo z ugotovitvijo, da je kontracepcijska tabletka povzročila upad rojstev, zato je pokojninska reforma nujna. Takšna trditev pomeni neposreden napad na spolne in reproduktivne pravice žensk, celotno odgovornost za stanje, ki je pripeljalo do potrebe po pokojninski reformi, prelaga na ženske in spominja na čase, ko so ženske zaradi vedenja o kontracepciji ter boja za nadzor nad lastnim telesom in življenjem preganjali in sežigali kot čarovnice. V času demokratične Slovenije je izjava primerljiva edino še s strategijo za dvig rodnosti ministra Drobniča.


Zato opozarjamo, da so sporočila, ki jih vlada ponuja v okviru kampanje za pokojninsko reformo, povsem nedopustna. Dosedanji propagandni materiali temeljijo na degradaciji in ženske postavljajo v položaj dežurnih krivcev za slabo stanje države. Z vsakim propagandnim materialom, ki ga vlada pošlje v javnost, je to sporočilo bolj očitno. Država in vlada sta dolžni dajati zgled o tem, kako ščititi človekove pravice žensk, ne pa zlorabljati predsodkov o ženskah v namene kampanje.


Na isti povezavi boste našli tudi originalni vladni letak za pokojninsko reformo, kjer je na vprašanje, ZAKAJ POTREBUJEMO NOV POKOJNINSKI ZAKON, dan naslednji odgovor: »VSEGA JE KRIVA KONTRACEPCIJSKA TABLETKA«.


Vlada RS in njeni podporniki govorijo, da se je proti demagogiji težko boriti. Popolnoma jo razumemo.



Protestu se lahko aktivno pridružite in s svojim podpisom podprete zahteve na: http://www.ipetitions.com/petition/protest_proti_degradaciji_in_kriminalizaciji_zensk/

KAKŠNE BODO VAŠE POKOJNINE?

ZSSS


predstavlja kratek animirani film:

KAKŠNE BODO VAŠE POKOJNINE?

OPOZORILO:

film je sicer zastonj, a številke, ki so notri,

predstavljajo (pre) visoko ceno za delavke in delavce v Sloveniji.

ŠTAFETNO PALICO ZASTRAŠEVANJA LJUDI PREVZEL MINISTER GASPARI

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ugotavljamo, da je vladino štafetno palico zastraševanja ljudi pred referendumom o pokojninski reformi od ministra Svetlika prevzel minister Gaspari, na pomoč pa mu je priskočilo še dvanajst ekonomistov, v večini bivših ministrov in dobro plačanih svetovalcev sedanje in bivših vlad.


Minister Gaspari tudi tokrat problema reševanja javnih financ ne vidi pri vzrokih, temveč na koncu, pri ljudeh. Minister za razvoj vidi razvoj naše države v klestenju pravic njenih državljanov, kar je zaskrbljujoče. Žal ministra Gasparija ni bilo na dan njegovih ustrahovalnih sporočil javnosti na posvetu, ki je potekal v Državnem svetu, na katerem so strokovnjaki ugotovili, da je temeljni problem razvoja gospodarstva in naše države nasploh korupcija. Na tem posvetu so tudi ekonomisti, vendar nobeden od dvanajstih, ki so podpisali izjavo o pokojninski reformi, jasno povedali, da je boj proti korupciji ključen za gospodarski razvoj, predsednik komisije za preprečevanje korupcije pa, da je Slovenija sistemsko skorumpirana država. Zato ministru Gaspariju in njegovim dvanajstim podpornikom iz vrst znanih ekonomistov predlagamo, da njihovih manjkajočih 300 milijonov evrov ne iščejo pri ljudeh, temveč tam, kjer jih bistveno več ponikne in zato nihče ne odgovarja. Če bi recimo vprašali Generalno policijsko upravo o škodi gospodarskega kriminala v letu 2010, bi dobili številko večjo od pol milijarde evrov.



Minister Gaspari predlaga tudi uvedbo t. i. socialne kapice, ki bo najbogatejšim v tej državi zmanjšala njihove obveznosti plačevanja prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno, kar bo v teh blagajnah povzročilo izpad v višini 250 milijonov evrov letno. Takšen predlog kaže na veliko razumevanje nekaterih politikov do interesov bogatih in ignoranco do problemov delavcev, mladih in upokojencev v tej državi.



Milan Utroša,

sekretar ZSSS

RESNICA O BONITETNIH AGENCIJAH

V debati glede pokojninske reforme je s strani drţave zadnje čase vse bolj opazna argumentacija katastrofičnega scenarija v primeru nesprejetja pokojninske reforme, ki bi imelo za posledico zvišanje javnega dolga in tudi zniţanje bonitetne ocene pri mednarodnih bonitetnih agencijah.

Po zadnjih ocenah bonitetne hiše Standard&Poor's (S&P) (24.12.2010) pa Sloveniji zaradi prelaganja proračunske konsolidacije v prihodnosti grozi zniţanje bonitetne ocene od obstoječe stabilne k negativni. Po poročanju Dnevnika, ki povzema analitike bonitetne agencije S&P, se bo pritisk na znižanje bonitetne ocene še povečal, če bo vlada odlašala s strukturnimi reformami. Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve, je za Finance (24.12.2010) povedal, da bi "zniţanje bonitetne ocene Sloveniji za točko po grobi oceni pomenilo zvišanje stroškov zadolžitve države za sto milijonov evrov na leto, če upoštevamo še banke, podjetja in prebivalstvo, pa bi bili stroški višji za 500 milijonov evrov".

Ko država uporablja katastrofične scenarije z argumenti in pojmi, ki so za mnoge marsikdaj nerazumljivi (in mogoče celo prepričljivi), je prav, da z uporabo kredibilnih mednarodnih virov pojasnimo, o kom in čem govori drţava, ko nas prepričuje o nujnosti strukturnih reform.

Nouriel Roubini je v svoji zadnji knjigi Gospodarska kriza - Napoved prihodnjih finančnih zlomov o bonitetnih agencijah zapisal naslednje: "Igra se je imenovala produkcija obveznic, pri kateri so banke in druge firme na Wall Streetu neobveščenim kupcem zaračunavale težke provizije. Različne bonitetne agencije: Fitch, Moody's, Standard&Poor's bi lahko in morale to preprečiti. Vendar so tudi one od poplave novih vrednostnih papirjev precej zaslužile in bile več kot zadovoljne, ko so pomagale toksične kredite prekvalificirati v varne obveznice, ki ustvarjajo nerizične donose."

Iz tega izhaja, da bonitetne agencije niso nič drugega kot - interesne organizacije, katerih cilj je kopičenje dobička za zasebne lastnike.

Jacques Attali je v svoji knjigi Kriza - In kaj potem o bonitetnih agencijah zapisal naslednje: "Skupni prihodki treh največjih bonitetnih agencij (S&P, Moody's in Fitch) so se med letoma 2000 in 2007 (torej v času ekspanzivnega napihovanja kreditno-nepremičninskega balona) podvojili s 3 na 6 milijard ameriških dolarjev. Prihodki agencije Moody's so se celo početverili."

Iz tega izhaja, da so bonitetne agencije nič drugega kot krizni dobičkarji, katerih cilj je ustvarjati občutek vsesplošne panike in nujnosti sprememb, ki jih zbeganim politikom servirajo ravno te agencije.


Martin D. Weiss je 21. aprila 2009 na svojem blogu http://blogs.moneyandmarkets.com/  objavil prispevek, v katerem na zelo jasen način prikazuje popolno zgrešenost ocen bonitetnih agencij pri ocenjevanju finančnih institucij. Poda namreč štiri zelo znane in izjemno zaskrbljujoče primere, ko bonitetne agencije ob očitnem kolapsu finančnega sistema preprosto niso odreagirale - Enron, Fannie Mae, Bear Stearns in Lehman Brothers. Če omenimo zgolj odnos bonitetnih agencij do zadnjega primera, tj. Lehman Brothers: 15. septembra 2008 je Lehman Brothers objavil namero o stečaju. To je bil dogodek, ki je na globalni ravni dal dodaten pospešek ekonomski krizi. Vendar pa je zjutraj tega dne bonitetna hiša Moody's imela za Lehman Brothers rezervirano visoko bonitetno oceno A2; S&P mu je podelil oceno A; Fitch celo A+.

Tako kot v primeru Bear Stearns so se bonitetne agencije izgovarjale na element presenečenja. Vendar pa so 182 dni pred tem v javnost prišle novice o tem, da je Lehman Brothers prav tako ranljiv kot Bear Stearns, saj je imel še višji znesek "mrtvih" sredstev v višini 34,7 milijarde ameriških dolarjev ali 160 odstotkov vrednosti podjetja.


Weiss je ob teh podjetjih naštel še kar nekaj dodatnih padcev finančnih institucij, ob katerih se bonitetne agencije niso odzvale - New Century Financial (stečaj leta 2007); Countrywide Financial (kupljena s strani Bank of America leta 2008); Washington Mutual (stečaj septembra 2008). Ali pa že omenjeni primer Bear Stearns - bonitetna agencija Fitch je za to podjetje celih 18 let vse do zadnjega dne imela rezervirano oceno A+.

Iz tega izhaja, da niso bonitetne agencije nič drugega kot odkriti zavezniki finančnih institucij.

Če torej povzamemo. Bonitetne agencije so interesno pogojeni krizni dobičkarji, ki so izrazito na strani kapitala. Nič več in nič manj. Kako si drugače razložiti toliko primerov očitne zaslepljenosti in neodzivnosti v primerih kolapsa finančnih institucij na eni strani in zaslepljeno takojšnje reagiranje, ko gre za ukrepe finančne konsolidacije javnih financ - četudi gredo ti v smeri nevarnosti še globlje ekonomske krize, kot ţe dlje časa opozarja priznani ekonomist in dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo iz leta 2008 Paul Krugman (priporočam v branje njegovo kolumno v New York Timesu z 21. oktobra 2010, kjer je zapisal, da je "ocena, da bo Združeno kraljestvo leta 2011 videti kot Združeno Kraljestvo leta 1931 ali Združene države Amerike leta 1937 ali Japonska leta 1997. Prezgodnja fiskalna konsolidacija bo vodila v obnovljeni ekonomski padec. Kot vedno, so tisti, ki zavračajo učenje iz preteklosti, obsojeni na to, da ponavljajo napake iz nje.").

Preprosto: finančne institucije si lahko kupijo oceno AAA. Ljudje pač ne.

Sedaj si pa predstavljajte, da tovrstne "objektivne" bonitetne agencije, ki so stale ob strani finančnim institucijam ob njihovem padcu, vehementno navijajo za dodaten zagon strukturnih reform v Sloveniji. In kar je morebiti še bolj grozljivo: da jih ob tem citira sam premier Borut Pahor, ki je prejšnji teden povedal naslednje: "Bonitetne hiše ob ocenjevanju dolgoročne stabilnosti Slovenije opozarjajo na težave, če bi se strošek delovne sile povečeval. To pomeni, da imamo plače glede na našo produktivnost previsoke, in to znižuje konkurenčnost Slovenije."


Šokantno je, da premier Pahor po sprejemu pokojninske reforme citira bonitetno agencijo, ki je še na dan zloma banke Lehman Brothers le-to ocenilo z oceno A, po drugi strani pa skuša ta isti premier preprečiti prosto voljo svojih volilcev z grožnjami z ustavno presojo referenduma o novem pokojninskem zakonu. Imamo torej socialdemokratskega premierja, ki ga slepo vodijo krizni dobičkarji - bonitetne agencije, lastno ljudstvo pa je zanj le nepotrebna ovira na poti k sprejemu "nujnih" strukturnih reform.
 
Prav tako je šokantno, da nas z bonitetnimi ocenami S&P straši minister za razvoj Mitja Gaspari. Isti Mitja Gaspari, ki je bil med letoma 2001 in 2007 guverner Banke Slovenije, za katero je Damijan Žugelj, direktor agencije za trg vrednostnih papirjev, na predzadnji seji parlamentarne komisije, ki se ukvarja z menedžerskimi prevzemi, izjavil, da je "njeno neukrepanje izvirni greh menedţerskih prevzemov". Vsi pa vemo, kaj je v Sloveniji sinonim za menedžerske prevzeme - izčrpavanje podjetij v prid lastninskega kapitalizma.
 
Premierju Slovenije in ostalim finančnim jastrebom zato iskreno priporočamo v branje Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah COM(2010) 289 konč. - 2010/0160 (COD). Mnenje je EESO sprejel na 467. plenarnem zasedanju 8. in 9. decembra 2010 s 172 glasovi za, 12 glasovi proti in 9 vzdržanimi glasovi. Na tem mestu podajamo štiri citate iz tega mnenja:
 
"Bonitetne agencije so zelo omejene, zlasti pri kompleksnih izvedenih finančnih instrumentih, kar zadeva metode ocenjevanja, ki jih uporabljajo, pomanjkanje informacij in transparentnosti ter očitne konflikte interesov."
 
 "Še več, opraviti imamo s pravim oligopolom, saj samo tri agencije nadzorujejo pribliţno 90 odstotkov trga bonitetnih ocen: Moody's, Standard&Poor's in Fitch (in skoraj vse so ameriške). Te agencije so imele odločilno vlogo pri nastanku svetovne finančne in gospodarske krize."
 
"Vendar pa te agencije - kot da se ni nič zgodilo - še naprej izdajajo ocene, ki niso nujno objektivne. Tako je 26. aprila 2010 Standard&Poor's kljub dejstvu, da je Evropska unija Grčiji namenila 110 milijard evrov pomoči, znižal kreditno oceno Grčije na raven Azerbajdžana."
 
 "Določiti bi bilo treba tudi kazni za vodje in odgovorne osebe evropskih in mednarodnih nadzornih organov, če ne opravljajo svojih dolţnosti, zaradi škode, ki jo imajo zaradi njihove nedejavnosti banke in zdrave finančne institucije ter gospodarstvo, podjetja in državljani. S tem dajejo samo veliko podporo špekulacijam in vsem, ki za tem stojijo. Plačajo naj vsaj osebno za svoje neizpolnjevanje obveznosti. Etičnost, ki jo mnogi omenjajo v teh turbulentnih časih, bo težko doseči brez odgovornosti in s tem kazni."
 
 
Na čigavi strani ste, spoštovani premier?
 
 
Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije