Mega zakon proti ljudem

Teden, ki je pred nami, bo zaznamovan s predlogom najbolj protiljudskega zakona, ki smo ga kadarkoli bili deležni v Sloveniji. Vlada bo sprejela in v parlament poslala predlog zakona, ki v več kot 50 različnih veljavnih zakonih znižuje pravice ljudem. Ta mega protiljudski zakon bo spremljal rebalans proračuna, ki je že v parlamentu. S sprejetjem obeh bo dokončno račun za posledice pohlepa po kapitalu, z asistenco politikov in bankirjev, ki je povzročil ekonomsko krizo, izstavljen ljudem. Predlogi ZSSS, da namesto krčenja pravic, raje ustvarjajmo, je naletel na zavajajoče predloge vlade v smislu preučili bomo, dobra ideja, to zahteva čas…, zato je ostalo le na krčenju, saj prav noben sprejeti ukrep ne obremenjuje kapitala. Žal so tem razlagam nasedli tudi nekateri mediji. Režejo se pravice upokojencem, brezposelnim, porodnicam, otrokom, družinam, zaposlenim v javnem sektorju, skratka vsem, razen tistih, ki imajo veliko. Sindikati smo apelirali na zdravo pamet vladajoče koalicije, predlagali drugačne pristope, vendar brezuspešno. Zato je že napovedana stavka v javnem sektorju, napovedane so referendumske aktivnosti. Stavke vlada ne more prepovedati, želi pa to storiti z referendumom. Prepoved referenduma je skrita v »zlato fiskalno pravilo«, ki ga vlada vnaša v Ustavo RS, na podlagi katerega bo Ustavno sodišče pri vsakem referendumskem vprašanju na zahtevo Državnega zbora odločalo, če morda odločitev, ki bi jo na referendumu sprejeli ljudje, ne bi povzročila protiustavnega stanja in posledično bi referendum lahko prepovedalo. Mnenja glede takšnega načina prepovedi referenduma in s tem oddaljevanja ljudi od pravice, da neposredno odločajo o zadevah, ki še kako vplivajo na pogoje življenja v svoji državi, so različna. Tudi med političnimi strankami. Zanimivo je, da stranka Desus, ki je pred volitvami sporočala, da je edina socialna stranka v državi, ne nasprotuje zakonu, ki ostro reže v pravice ljudi, tudi upokojencev, niti ni proti predlaganim spremembam ustave. Zato bo ob napovedani nepodpori poslancev Pozitivne Slovenije ključno, kako se bodo opredelili poslanci Socialnih demokratov, saj za spremembe ustave niso dovolj glasovi vladajoče koalicije, potrebnih je 60 glasov poslank in poslancev. Referendum je edino učinkovito sredstvo za popravo predvolilnih prevar, ko mnogi politiki govorijo in ljudem obljubljajo eno, po volitvah pa počnejo povsem nekaj drugega. Je kdo od politikov pred volitvami govoril, da bo upokojencem odvzel vedno  tako pričakovani letni dodatek, da bo znižal nadomestilo za porodniško, čas in višino nadomestila za brezposelnost, uvedel plačilo za drugega otroka v vrtcu, znižal plače v javnem sektorju, odpravil regres za letni dopust,…? Izgovarjanje na krizo v tem primeru ne pride v poštev, saj smo pred volitvami bili že tri leta v njej. Zdaj, ko politika, brez mandata ljudi, spreminja družbeno pogodbo in razgrajuje socialno državo, je odprava referendumskega odločanja o socialnih pravicah še zadnje, kar ji je ostalo, da ljudi spremeni v številke in jih obravnava le še kot strošek, če kaj pričakujejo od svoje države. Ob spreminjanju ustave bo štel vsak glas in v ZSSS bomo poslankam in poslancem tudi tokrat gledali pod prste. In izvajali aktivnosti, ki jih od nas člani pričakujejo in zahtevajo.

Milan Utroša, sekretar ZSSS

PREDLOGI EVROPSKE KONFEDERACIJE SINDIKATOV IN NJENIH ČLANIC ZA IZHOD IZ KRIZE

Usklajena politika strogega varčevanja, ki se izvaja v Evropski uniji  kot edini možni izhod iz finančne in gospodarske krize, ne deluje in ne prispeva k oživitvi gospodarstva. Nasprotno, Evropo so ti strogi varčevalni ukrepi pahnili v recesijo, poglabljajo brezposelnost in revščino.

Namesto tega je treba na ravni EU sprejeti evropski program obnove in naložb, ki bo postavil gospodarsko upravljanje Evrope v korist ljudi in ne trgov, ki bo spodbujal kakovostno zaposlovanje, še posebej mladih ljudi in ukinil negotove oblike zaposlovanja. Sprejeti je treba tudi ukrepe, ki bodo uredili finančne trge, uvedli davek na finančne transakcije, evropsko obveznico in ustanovili neodvisno evropsko bonitetno agencijo, ki bo služila javnemu in ne kapitalskemu interesu.  

PREDLAGAMO:

1. evropski program obnove in naložb v kakovostna delovna mesta: bistvo je v zahtevi za oblikovanje evropskega programa okrevanja, financiranega v višini 1 odstotka evropskega bruto domačega proizvoda za spodbujanje novih delovnih mest, investicij in rasti. Evropa potrebuje ogromne investicije v nove čiste tehnologije na področjih energije, transporta in gradbeništva in drugih sektorjev ter potrebuje nove industrijske politike za povečanje proizvodne dejavnosti v Evropi. Scenarij spodbud  - tri leta investicijskih spodbud v višini 1% BDP Evropske unije - pa bi javni dolg postopoma spet spravil pod nadzor, ob tem pa bi ustvaril na sto tisoče novih delovnih mest.

Prav tako bi morali v Evropski uniji denar, ki bi ga članice izključno potrošile za javne investicije, ki bi dvigovale rast, izvzeti iz izračunavanja proračunskih primanjkljajev;

2. zagotovitev kakovostnih delovnih mest za mlade: evropski sindikati zahtevamo večje število izobraževalnih mest, več vajeništva in drugih možnosti izobraževanja ter boljšo podporo v prehodu med izobraževalnim in delovnim življenjem. Pretehtati je tudi treba možnost ustanovitve Evropskega sklada za zaposlovanje mladih, ki bi bil sčasoma financiran iz davkov na finančne transakcije pred tem pa s progresivnim obdavčevanjem, vezanim na dobičke in premoženje bogatih;

3. sprejem dinamične evropske industrijske politike: ta politika mora biti usmerjena v nizkoogljično, zeleno gospodarstvo in v sektorje prihodnosti, ki bodo prinašali delovna mesta in rast;

4. obnova proračunskega ravnotežja v daljšem časovnem obdobju: Evropska unija mora prilagoditi hitrost zmanjševanja primanjkljaja, saj ciljno zmanjševanje primanjkljaja za več kot 3% BDP v časovnem obdobju treh let realno ni možno. Zato bi si morala Evropska unija postaviti nov cilj, da doseže ciljni primanjkljaj 3% BDP v obdobju 2016-2017, namesto v obdobju  2012-2014;

5. združevanje dolga prek evropskih obveznic: prenos glavnega deleža javnega dolga, v višini največ 60 %, na Evropsko centralno banko in izdaja evropskih obveznic za financiranje programa za okrevanje evropskega gospodarstva. Z evropsko obveznico bi preprečili sedanje špekulacije finančnih institucij, izposojanje denarja iz nje pa bi moralo biti namenjeno izključno za produktivne naložbe, ne pa za poravnavanje dolgov. Denar iz evropske obveznice bi bil namenjen v podporo naložbam, katerih cilj je postopno uvajanje infrastrukture za ozelenitev evropskega gospodarstva (na primer evropsko pametno električno omrežje, naložbe v trajnostne vire energije, itd.);

6. preobrazba Evropske centralne banke: preobrazba je potrebna v tem smislu, da ne bo skrbela samo za stabilnost cen ampak, da bo med njenimi cilji tudi polno zaposlovanje ter konvergenca oziroma zbliževanje finančnih pogojev držav članic EU;

7. sprejem davka na finančne transakcije: takšen davek bo podpiral naložbene politike in stabiliziral finančne trge, hkrati pa bo vsaj delno povrnil ogromno škodo, ki jo je naredil povzročil finančni sektor s povzročitvijo krize;  

8. ustanovitev evropske bonitetne agencije: obstoječe bonitetne agencije imajo destabilizacijski učinek na finančne razmere v članicah, prav tako pa so tudi v navzkrižju interesov. Zato mora bonitetne ocene držav članic EU prevzeti ali Evropska centralna banka ali pa neodvisna evropska bonitetna agencija;

9. uskladitev davčne osnove z minimalno davčno osnovo za podjetja: v Evropski uniji je treba uskladiti davčno osnovo za dobičke pravnih oseb, oziroma uvesti minimalno davčno osnovo za ta davek, s čimer se bo preprečila nelojalna davčna konkurenca med članicami EU;

10. borbo proti davčnim goljufijam in utajam ter ukinitev davčnih oaz: davčne utaje so  dosegle zelo visoko raven v več državah članicah EU. Za sedanjo krizo je to še toliko bolj nesprejemljivo, ker so delavci v položaju, ko morajo poravnati račun ne samo za vpliv krize na delovna mesta in plače, ampak tudi zato, ker so tisti, ki so najbolj zanesljivi plačniki davkov. Zato Evropska konfederacija sindikatov poziva evropske in nacionalne politične ustanove, da sprejmejo strožje ukrepe za boj proti davčnim utajam, da okrepijo revizije in povečajo kazni ter uvedejo progresivno davčno politiko namesto politike pavšalnih zneskov;    

11. uvedbo novih finančni virov: uvedba davka na dobiček, ki se ne ponovno investira v naložbe, davka na prekomerne bonuse, davka na dodano vrednost  tudi za finančne storitve;

12. sprejem Protokola o socialnem napredku: protokol naj bi bil dodatek k Pogodbam o Evropski uniji, s katerim se bodo zagotovile temeljne socialne pravice, oziroma sprejelo načelo, da imajo socialne pravice prednost pred ekonomskimi pravicami.

Mag. Dušan SEMOLIČ

Predsednik ZSSS

29. FEBRUAR 2012 – DAN AKCIJE EVROPSKIH SINDIKATOV

Zdaj je verjetno že vsakomur jasno, da usklajena politika strogega varčevanja, ki jo zagovarjajo in izvajajo predsedniki vlad članice Evropske unije, kot edini možni izhod iz finančne in gospodarske krize ne deluje in ne prispeva k oživitvi gospodarstva.  Nasprotno, Evropo so ti ukrepi pahnili v recesijo.

Trenutno je več kot 20 milijonov Evropejcev brezposelnih, od tega več kot 5 milijonov mladih ljudi. Na pragu revščine ali socialne izključenosti je več kot 20 odstotkov prebivalstva Evropske unije. Revščina, neenakost in negotovost se povečujejo, saj evropski državljani še naprej trpijo posledice finančne in gospodarske krize, ki je niso povzročili.

 Kljub obljubam politikov ob nastanku krize, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo in da bodo sprejeli finančne predpise, ki bodo finančnim institucijam in špekulantom preprečili, da bi poslovali po starem, se spremembe niso zgodile. Večina Evropejcev je bila prisiljena sprejeti stroge varčevalne ukrepe, ob tem pa peščica privilegiranih še naprej prejema visoke plače, nagrade in ostale bonuse.

 Še več: vlade so na začetku krize s finančnimi injekcijami iz davkoplačevalskega denarja pomagale bankam in finančnim institucijam, da so krizo prebrodile, sedaj pa te iste institucije zahtevajo, v zameno za finančno pomoč posameznim državam, oslabitev sistemov  kolektivnega pogajanja, zmanjševanje socialnih pravic, zniževanje plač in pokojnin, večjo   fleksibilnost ter manjšo zaščito delavcev na trgu dela in podobno.       

 Evropski sindikati podpiramo močno Evropo, ki bo temeljila na načelih enakosti, socialne pravičnosti in solidarnosti z osrednjim ciljem izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev vseh njenih državljanov, kot to piše tudi v Pogodbi o EU. Vendar pa je slepo sledenje neoliberalnim politikam, ki poudarjajo absolutno prevlado ekonomskih svoboščin nad delavskimi in socialnimi pravicami povzročilo, da ljudje začenjajo dvomiti v vrednote EU.

 Evropski svet bo na zasedanju prve dni marca sprejel novo mednarodno pogodbo, ki bo zasidrala stroge varčevalne ukrepe in proračunsko disciplino v pogodbe o Evropski uniji.

Ker evropski voditelji niso pripravljeni, da bi poslušali predloge evropskih sindikatov za reševanje krize, se je Evropska konfederacija sindikatov odločila, da tik pred zasedanjem Evropskega sveta, 29. februarja 2012 organizira Evropski dan akcije. Sindikati po vsej Evropi bodo na ta dan organizirali različne akcije v svojih državah, od demonstracij, stavk, do shodov in drugih manifestacij. S temi akcijami bodo sindikati poslali tistim, ki na evropski ravni odločajo o naši usodi močno sporočilo, da alternative strogim varčevalnim ukrepom obstajajo in da morajo nova delovna mesta in socialno pravičnost postaviti med svoje prednostne naloge. Evropski sindikati pozivamo k sprejetju evropskega programa okrevanja, ki bo dal prednost naložbam v trajnostno rast, kakovostnim delovnim mestom in socialni pravičnosti, ob hkratnem boju proti neenakostim. 

V Evropskem dnevu akcije bo sodelovala tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Sklicali smo izredno konferenco ZSSS, ki bo 29. februarja 2012 ob 11. uri v ljubljanskem kinu Komuna, od koder bomo odšli na krajšo manifestacijo pred poslopje vlade. Predsednika slovenske vlade smo  zaprosili za sprejem delegacije ZSSS, saj bi mu radi predstavili svoje poglede in predloge na reševanje sedanje krize.      

Pavle Vrhovec, izvršni sekretar v ZSSS

REVŠČINA IN SOCIALNA IZKLJUČENOST V EU / SLOVENIJI - ŠTEVILKE SE VIŠAJO

EUROSTAT je objavil najnovejše podatke o revščini in socialni izključenosti v EU27.
Po razpoložljivih podatkih je leta 2010 115 milijonov oseb v EU27 ali 23,4% populacije v EU27 ogrožala revščina oz. socialna izključenost. To pomeni da so se znašli v enem izmed naslednjih treh položajev: ogroženost zaradi revščine, resna materialna prikrajšanost, ali življenje v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo.

Znižanje števila oseb ki jim grozi revščina oz. socialna izključenost pa je eden izmed glavnih ciljev strategije Evropa 2020.

Leta 2010 je najvišji delež oseb, katere je ogrožala revščina oz. socialna izključenost bil zabeležen v Bolgariji (42%), Romuniji (41%), Latviji (38%), Litvi (33%) in na Madžarskem (30%), medtem ko so najnižje deleže zabeležile Češka (14%), Švedska in Nizozemska (15%), Avstrija, Finska in Luksemburg (17%).

Če pogledamo vsakega izmed treh elementov, ki definirajo revščino oz. socialno izključenost, pa vidimo naslednje:

16% populacije v EU27 je bilo ogroženo zaradi revščine po socialnih transferjih. Najvišje stopnje tveganja revščine so zabeležili v Latviji, Romuniji, Bolgariji in Španiji (21%), najnižje pa na Češkem (9%), Nizozemskem (10%), Slovaškem, Avstriji in na Madžarskem (12%)

8% populacije v EU27 je živelo v resnem materialnem pomanjkanju (niso bili sposobni plačevati računov, plačevati ogrevanje stanovanja ali iti na počitnice). V Luksemburgu in na Švedskem je ta delež v letu 2010 bil 1%, medtem ko je v Bolgariji bil 35% in v Romuniji 31%.

10% populacije v EU27 živi v gospodinjstvu z zelo nizko intenzivnostjo dela (odrasli so delali manj kot 20% potencialnega delovnega časa). V Združenem kraljestvu in Belgiji je ta delež v letu 2010 bil 13%, medtem ko je v Luksemburgu, na Švedskem in na Češkem ta delež bil 6%.


KAJ PA SLOVENIJA?

Po zadnjih podatkih EUROSTAT-a za leto 2010 12,7% oseb v Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine, 5,9% v resnem materialnem pomanjkanju in 6,9% v gospodinjstvih z zelo nizko intenzivnostjo dela. Skupaj to znese 366.000 oseb, ki jih je v Sloveniji v letu 2010 ogrožala revščina oz. socialna izključenost.

Leta 2009 je bila ta številka 339.000, kar pomeni da se je v enem letu število oseb v Sloveniji, ki jih ogroža revščina oz. socialna izključenost povečalo za skoraj 20.000 oseb.

No, to pa je prav nasprotno od cilja, ki si ga je Slovenija zapisala v Nacionalnem reformnem programu 2011 - 2012, kjer si je kot enega izmed ciljev v skladu s strategijo EVROPA 2020 zadala, da bo do leta 2020 v Sloveniji 40.000 manj revnih glede na referenčno leto 2008, ko je bilo to število 360.000. Namesto da se torej pomikamo proti številki 320.000, se odmikamo od 360.000 (kaj šele od 339.000…)

Januarski ZRSZ o stanju na trgu dela. Število registrirano brezposelnih je naraslo na skoraj 116.000 – kar je skoraj enako napovedi UMAR glede povprečnega števila registrirano brezposelnih v letu 2012.
Spodaj je nekaj izsekov iz sporočila ZRSZ, zgoraj celotno sporočilo.

Januarja se je, kot običajno v tem mesecu leta, brezposelnost povečala. Pri Zavodu RS za zaposlovanje (Zavod) je bilo prijavljenih 115.965 brezposelnih oseb, 2,8 % več kot decembra ter za 0,7 % več kot januarja 2011. Glede na mesec prej pa sta se povečala zaposlovanje brezposelnih oseb (+25,2 %) ter znova tudi povpraševanje po delavcih (+ 14,7 %).

Gibanje brezposelnosti

Januarja se je brezposelnost, kot običajno v tem mesecu, povečala. Razlog za to je predvsem v številčnejšem prijavljanju brezposelnih oseb po prenehanju zaposlitev za določen čas.
Ob koncu januarja 2012 je bilo pri Zavodu prijavljenih 115.965 brezposelnih oseb, 3.211 oseb oziroma 2,8 % več kot decembra 2011. V primerjavi z januarjem 2011 je bila brezposelnost višja za 0,7 %.

Januarja 2012 se je na novo prijavilo 11.539 brezposelnih oseb, kar je 28,3 % več kot decembra 2011 in 12,6 % manj kot januarja 2011. Med novo prijavljenimi je bilo 839 iskalcev prve zaposlitve, 2.289 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 6.976 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas

Prosta delovna mesta

Januarja je po trimesečnem upadanju števila prostih delovnih mest povpraševanje delodajalcev po delavcih ponovno oživelo. Delodajalci so prijavili 15.645 prostih delovnih mest, kar je 14,7 % več prostih delovnih mest kot decembra 2011 in 3,0 % več kot januarja 2011.

Povpraševanje po delavcih je bilo januarja glede na primerljivi mesec leta 2011 večje v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, v gradbeništvu, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v poslovanju z nepremičninami, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v prometu in skladiščenju.

Povpraševanje po delavcih se je na področju predelovalnih dejavnosti zmanjšalo za 0,2 %, delodajalci, ki se uvrščajo na to področje, so prijavili 3.231 prostih delovnih mest. Število prostih delovnih mest je poraslo predvsem v proizvodnji živil, v proizvodnji oblačil, v dejavnosti popravil in montaže strojev in naprav, v proizvodnji pohištva, v obdelavi in predelavi lesa ter v proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav.

Po podatkih ZZZS-ja se je na predhodno prijavljenih prostih delovnih mestih januarja 2012 zaposlilo 11.762 oseb, kar je 8,1 % manj kot decembra 2011 in 17,2 % več kot januarja lani.

V priponki si lahko preberete najnovejšo analizo stanja na trgih dela v EU in Sloveniji, ki je narejena na osnovi tekočih podatkov Evropske komisije, EUROSTAT-a, SURS, UMAR-ja in ZRSZ.

Notri boste med drugim našli tudi analizo števila zaposlenih po dejavnostih v novembru 2008 – 2011 ter zimsko napoved UMAR-ja glede zaposlenosti v naslednjih letih.

ANALIZA NEZASEDENIH PROSTIH DELOVNIH MEST V LETU 2010

Na današnji seji sveta Zavoda RS za zaposlovanje je Analitična služba ZRSZ predstavila dokument z naslovom »Nezasedena prosta delovna mesta v letu 2010«. Ker se njegova vsebina še kako dotika vseh nas, spodaj pošiljam nekaj izsekov, zgoraj pa dokument v celoti, skupaj s prilogo (druga priponka).

PREDMET ANALIZE

Če želimo analizirati zaposlovanje na prosta delovna mesta (PDM), je potrebno zaposlitve vezati na konkretna PDM. V analizi se je ZRSZ zato osredotočil na PDM, ki so bila prijavljena v letu 2010. Gre za 174.613 PDM. Ker so delodajalci 1.682 PDM naknadno razveljavili, so ta PDM izločili in podrobneje analizirali 172.931 PDM. Da bi ugotovili, ali so nanje delodajalci zaposlili delavce, so upoštevali obrazce M-1, ki jim jih je posredoval ZZZS do konca julija 2011. Ugotovili so, da je bilo na 172.931 PDM do konca julija 2011 zaposlenih 103.739 oseb, kar predstavlja 60,0 % kritje PDM. Nezasedenih je ostalo 69.192 prijavljenih PDM (40,0 %).

Nezasedena PDM in dejavnost delodajalca

Ker v strukturi povpraševanja po delavcih gradbeništvo po obsežnosti predstavlja drugo največjo dejavnost, so PDM, na katerih ni bilo izvedenih zaposlitev, najbolj prispevala k celotnemu deležu nezasedenih PDM, prijavljenih v letu 2010. Petina (19,6 %) nezasedenih PDM iz leta 2010 je tako odpadla na nezasedena PDM na področju gradbeništva, saj je v gradbeništvu nezasedenih ostalo kar 57,1 % PDM. Delodajalci s področja gradbeništva so v tem letu še vedno prijavljali PDM, katerim pa zaradi hitrega poslabševanja razmer, ki so večja podjetja že vodila v prisilno poravnavo ali stečaj, večkrat ni sledila zaposlitev. Del PDM je v gradbeništvu ostal nezaseden tudi zaradi primanjkljaja kadra - gre zlasti za PDM za zaposlitev zidarjev in tesarjev, na zaposlovanje pa so vplivali še težki delovni pogoji v tej dejavnosti ter nizko plačilo. Slednje je vsekakor vplivalo na slabše zaposlovanje delavcev za preprosta dela pri visokih gradnjah, za katere je nezasedenih ostalo kar 62,7 % PDM

V letu 2010 so za razliko od gradbeništva za predelovalne dejavnosti na ZRSZ ugotavljali, da okrevajo. Zabeležili so povečanje števila PDM kot tudi zaposlitev. Nezasedenih je ostalo 35,8 % PDM. Ker so predelovalne dejavnosti najobsežnejše področje dejavnosti, PDM, ki so ostala nezasedena, predstavljajo 17,6 % vseh nezasedenih PDM iz leta 2010. PDM v predelovalnih dejavnostih so nezasedena ostala bodisi zaradi deficitarnosti iskanih kadrov, kot so varilci, orodjarji, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij, elektromehaniki, elektroinštalaterji, zaradi zaposlovanja za določen čas ali zaradi slabih pogojev dela ter nizkega plačila, kar velja zlasti za delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.

Hkrati z rastjo povpraševanja v predelovalnih dejavnostih se je povečalo tudi število PDM na področju drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, znotraj katerih več kot polovico PDM predstavljajo PDM, ki so jih prijavile agencije za zaposlovanje in posredovanje dela oz. delovne sile. Področje drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti prav tako izstopa po deležu nezasedenih PDM, ki je bil v letu 2010 45,1 %. Nezasedena PDM iz te dejavnosti so predstavljala 11,9 % vseh nezasedenih PDM. Med prijavljenimi PDM agencij prevladujejo (tri četrtine vseh prijavljenih PDM) PDM za zaposlitve za določen čas v trajanju do 3 ali od 4 do 6 mesecev, kar pomeni, da za ista delovna mesta med letom večkrat iščejo nove kadre. Pomembnejši razlog za slabšo zasedenost PDM, ki jih prijavljajo agencije, je tudi v tem, da prijavljajo PDM za druge delodajalce. Ker del delodajalcev naknadno ugotovi, da delavcev ne bo zaposlil, saj so se razmere spremenile, predhodno oddane prijave pa agencija ne razveljavi, taka PDM ostajajo nezasedena. Poleg tega nekateri delodajalci kljub dogovoru z agencijo oddajo svojo prijavo PDM ter s tem podvojijo število PDM. Na slabšo zasedenost PDM, ki jih prijavljajo agencije, vpliva tudi dejstvo, da agencije pogosteje iščejo kandidate s poklici, ki jih na trgu dela primanjkuje. Na ZRSZ so zaznali, da nekatere agencije kadre iščejo z namenom zaposlovanja delavcev v tujino ali postopka prijave delavca v zavarovanje ne izpeljejo do konca. V teh primerih ZRSZ inšpektoratu za delo posreduje predlog za izvedbo inšpekcijskega nadzora.

Analiza nezasedenih PDM je pokazala, da je po deležu nezasedenih PDM (44,3 %) nadpovprečno še področje izobraževanja. Nezasedena PDM delodajalcev s področja izobraževanja predstavljajo 9,1 % vseh nezasedenih PDM iz leta 2010. Na ZRSZ so ugotovili, da nekateri delodajalci s področja vzgoje in izobraževanja zaposlenim ob koncu šolskega leta prekinejo pogodbo o zaposlitvi, s pričetkom novega šolskega leta pa iste osebe ponovno zaposlijo.

Čeprav delež nezasedenih PDM v gostinstvu (39,3 %) ne presega povprečja (40,0 %), pa je kljub temu potrebno omeniti poklic kuharja, za katerega zaradi primanjkljaja ustreznih kadrov na trgu dela in neugodnih pogojev dela (urnik dela, nadurno delo, nizko plačilo) nezasedenih ostaja kar 42,7 % PDM, ter natakarja (40,8 % nezasedenih PDM).

Nezasedena PDM in iskani poklici

V sklopu posameznih dejavnosti so na ZRSZ poleg kuharjev in natakarjev izpostavili tudi nekatere druge deficitarne poklice, za katere je razmerje med prijavljenimi PDM in zaposlitvami še posebej slabo: tesarje (83,9 % nezasedenih PDM), zidarje (79,9 % nezasedenih PDM), varilce (68,2 % nezasedenih PDM), orodjarje (54,8 % nezasedenih PDM), pripravljavce in monterje kovinskih konstrukcij (44,9 % nezasedenih PDM), elektromehanike (45,8 % nezasedenih PDM), elektroinštalaterje (49,6 % nezasedenih PDM). Zaradi pomanjkanja ustreznega kadra je potrebno omeniti še zdravnike specialiste (razen splošne medicine) s 56,2 % nezasedenih PDM.

Po besedah ZRSZ pogoji dela, nizko plačilo ter zaposlovanje za določen čas vplivata predvsem na slabo zasedbo PDM za delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah (62,7 % nezasedenih PDM), za izvajalce suhomontažne gradnje, štukaterje (78,4 % nezasedenih PDM), pleskarje (56,9 % nezasedenih PDM) čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah (42,5 % nezasedenih PDM) ter kuhinjske pomočnike (45,4 % nezasedenih PDM).

Poudarjam – to je uradni dokument ZRSZ! Ki uradno na kar večih mestih zapiše, kaj je realnost za tako imenovanim »strukturnim neskladjem«. Celoten dokument je v prvi priponki. V drugi pa konkretna statistična analiza.


Goran Lukič
ZSSS

OB ROB OKUPACIJI WALL STREET-a: PREKERNOST RAZSAJA PO EU: EU Employment and Social Situation Quarterly Review

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=89&newsId=1080&furtherNews=yes

Evropska komisija (EK) je 30.9. 2011 izdala zadnje četrtletno poročilo o zaposlovanju in socialni situaciji v EU. V poročilu so številke, ki dajejo jasno vedeti na »prekerno zaposlitveno rast«

Kako nevaren ta trend, nam povedo naslednji podatki EK: začasna zaposlitev pomeni v povprečju 16% nižjo plačo in skorajda trikrat večje tveganje revščine od stalne zaposlitve (13%:5%)

 IZSEKI IZ …EU Employment and Social Situation Quarterly Review

Gledano iz dolgoročne perspektive so stopnje zaposlenosti v letu 2010 še vedno padajoče, vendar v manjšem obsegu kot leta 2009. Gledano v prihodnost pa je realni obet rasti brez zaposlovanja v popolnem nasprotju z cilji 75% stopnje zaposlenosti  v starostni skupini 20-64 let v letu 2020 po strategiji EVROPA 2020. V povprečju bi se namreč morala stopnja zaposlenosti povečevati na 0,7 odstotni letni ravni, kar bi pomenilo 14,5 milijona novih zaposlitvah do leta 2020.

Povečevanje stopenj zaposlenosti je bilo povečini posledica povečanega števila začasnih in delnih zaposlitev, medtem ko se je število stalnih zaposlitev povečalo šele v prvem četrtletju 2011 po dvoletnem padajočem trendu. Tri izmed petih novih delovnih mest je začasnih delovnih mest.

Opaža se naraščanje dolgotrajne brezposelnosti, nazadnje na stopnji 4% v prvem četrtletju 2011.

Prav tako se opaža naraščanje števila brezposelnih med starejšimi osebami. To lahko realno v povečevanje dolgotrajne brezposelnosti.  

Zadnji podatki iz evropskega združenja agencij za posredovanje dela EUROCIETT, ki pokrivajo obdobje do maja 2011, kažejo na »manjšo umiritev« povečevanja zaposlovanja preko agencij. Ta industrija je maja 2011 zrasla za 13% v številu ur dela v primerjavi z majem 2010. Aprila 2011 je bila ta rast 18,1%. Sektor je izkusil 14 zaporednih mesecev rasti. Agencijsko delo je poraslo na 33 % na Poljskem glede na drugo četrtletje 2010, in za 25,1% v Italiji glede na 12 prejšnjih mesecev pred majem 2011. V istem času je zraslo za 6,2% v Belgiji in za 10,9% v Nemčiji.

Glede na stanje v prejšnjem letu je v prvem četrtletju 2011 število stalnih zaposlitev večje za 620.000, kar je prva pozitivna rast po dveh letih. V primerjavi z obdobjem med 2006 in 2008 je ta rast štirikrat manjša.

Po drugi strani narašča število zaposlitev za določen čas (+450.000 zaposlitev).

V letu pred prvim četrtletjem 2011 so mladi izgubili 250.000 stalnih zaposlitev. V primerjavi z obdobjem pred dvema letoma je ta padec v višini -11,8% (-1,5 milijona manj stalnih zaposlitev za mlade). Med osebami starimi med 25 in 54 let, se je število stalnih zaposlitev v istem obdobju znižalo za 2.1% (-2,6 milijona manj stalnih zaposlitev).

V letu 2010 je število delovno aktivnih oseb, ki imajo zaposlitev za določen čas zraslo za 1,7 o.t. v primerjavi s prejšnjim letom. Število začasno zaposlenih je naraslo v 20 državah EU v istem času, medtem ko so samo 4 države EU doživele rast zaposlitev za nedoločen čas. V letu 2010 je bil največji delež zaposlitev za določen čas na Poljskem (27,2%), Španiji (25%), Portugalskem (23%) in na Nizozemskem (18,3%).

Poleg tega je bila razširitev zaposlitev za določen čas spremljana z zniževanjem možnosti za vertikalno mobilnost, torej prehod v stalno zaposlitev. Glede na analizo EU SILC (2004 – 2008) je bil delež začasno zaposlenih, ki so prešli v stalno zaposlitev manj kot 30% v Franciji, Nizozemskem in na Portugalskem.

Goran Lukič

ZSSS

Avstrija, raj za Slovence

20.8.11 10:15



V ŠTIRIH MESECIH 969 SLOVENCEV S SLUŽBO V AVSTRIJI; LIBERALIZACIJA TRGA DELA JE BOLJ KORISTILA SLOVENSKIM DELAVCEM KOT SLOVENSKIM PODJETNIKOM


S 1. majem je Avstrija ob Nemčiji formalno odprla trg dela oziroma odpravila delovna dovoljenja in omejitve opravljanja zaščitenih storitev tudi za slovenske državljane. Kaj se dogaja po štirih mesecih? Službo v Avstriji je od maja do avgusta po podatkih avstrijskega urada za zaposlovanje dobilo 969 Slovencev. Skupaj tam dela več kot osem tisoč Slovencev. Imajo tudi slovenski obrtniki več dela v Avstriji?

»Živim tik ob avstrijski meji in vsako jutro vidim, koliko domačinov s slovenjgraškimi tablicami se od maja vozi na delo čez mejo. Zdaj jih je že zelo veliko, predvsem mladih. Gre zlasti za varilce, kovinarje, izolaterje, mizarje, pa tudi inženirje strojništva in elektroinženirje,« opaža podjetnik Marjan Vergles z Viča v občini Dravograd. Povpraševanje po vseh naštetih poklicih je tudi v Sloveniji, pravi Vergles, a so plače pri avstrijskih delodajalcih boljše: »Varilci v Avstriji dobijo 30, tudi 40 odstotkov neto več kot tukaj, kar nekaj čez tisoč evrov.«

Po Verglesu, ki je sam delodajalec (ima podjetje za proizvodnjo merilnih instrumentov Arko ), bo Avstrija plačno bolj vabljiva, dokler bosta pri nas tako visoka davčna obremenitev plač in tako toga delovna zakonodaja. »Poznam razmere čez mejo. Avstrijske občine se dobro bojujejo za nova delovna mesta. Pri nas smo sedem let čakali na spremembo prostorskega načrta, da bi lahko nekaj dogradili. Zato smo povsem nekonkurenčni. Tudi delovna zakonodaja je v Avstriji normalnejša, saj jim je - drugače od naših - jasno, da noben delodajalec ne bo odpustil dobrega delavca, saj je dober prav zaradi tega.« Pa razmišlja, da bi podjetje tudi sam preselil čez mejo? »Ker podjetje prevzemajo sinovi, bo odločitev njihova. Takoj čez mejo so območja, kjer ponujajo že zgrajene objekte za zelo nizke cene,« odgovarja Vergles.



Čepelnik: Nadzirajo delo na črno

»Pred 1. majem se je, povedano odkrito, v Avstriji dalo precej delati na črno. V zadnjih mesecih pa so nadzor močno poostrili, še zlasti so pozorni na recimo slovenske kombije z orodjem, ter spremljajo, kaj in kako se dela,« pravi prevaljski podjetnik Herman Čepelnik, čigar podjetje se ukvarja s suho montažo v gradnji.

O tem, da slovenski podjetniki in obrtniki po formalnem odprtju avstrijskega trga dela v splošnem laže dobijo posle v Avstriji, Čepelnik meni: »Vsaj za podjetja iz gradbene dejavnosti so postavili vrsto birokratskih zahtev in stroški so visoki. Denimo pred začetkom dela v Avstriji moram njihovim organom predložiti poimenski seznam delavcev in vse njihove podatke, od številke socialnega zavarovanja do potrdila o državljanstvu, obrazca, da ima urejeno socialno zavarovanje, in kopijo pogodbe o zaposlitvi, ki mora potrjevati, da delavec zasluži vsaj 1.100 evrov neto, kolikor plačujejo Avstrijci in kar je za nas visoko.

Hkrati moramo gradbinci za vsakega delavca vsak dan vplačati 31 evrov v posebni sklad. Vsi ti dokumenti morajo biti prevedeni v nemščino, seveda pa ob vsem tem Avstrijci pričakujejo, da bodo delali po pol nižjih cenah kot njihovi obrtniki.«

Čepelnik še doda: »Na uro nam ponujajo od 12 do 15 evrov, domači ponudniki pa zaračunavajo za isto delo 30 evrov ali več.« Pravi, da so se v zadnjem času na avstrijski strani začeli pojavljati odvetniki, ki obljubljajo, da ti uredijo vse papirje za posel, a za to računajo 500 evrov: »Torej nekega računa na koncu ni. Če že imaš posel v Avstriji, se najbolj splača odpreti podjetje in kolega pleskar je to tudi pred nedavnim storil.«

Čepelnik še spomni, da je zdaj že nekdanja gospodarska ministrica Darja Radić Korošcem obljubila, da bo pri Avstrijcih poskušala doseči omilitev birokratskih zahtev in stroškov za slovenske gradbince: »A iz tega ni bilo nič, hkrati pa avstrijske gradbene družbe brez vseh ovir delajo tukaj pri nas.«

 

Po Čepelniku je veliko bolj kot obrtnikom in podjetjem liberalizacija avstrijskega trga dela pozitivna za posameznike: »Ogromno ljudi z našega obmejnega območja se zadnje mesece vozi v Pliberk v tovarno, ki izdeluje avtomobilske filtre in ima okoli tri tisoč zaposlenih. Recimo znanka, strojna tehnica, je še pred nekaj meseci v Sloveniji delala kot natakarica, drugega dela ni našla. Mesečno je dobila 600 ali 700 evrov, zdaj v tovarni v Pliberku dobi okoli 1.300 evrov, saj je sezona na vrhu.«

Ob tem kot zanimivost pove, da letos drugače od prejšnjih let ni povpraševanja po sezonskih delih v turističnih krajih na avstrijskem Koroškem: »Potrebovali so sobarice, čistilke, natakarice, a tega zdaj ni.«




V Avstriji vam ne bodo plačali prevoza in malice



Ekonomist David Pivk se je v Avstriji zaposlil že pred liberalizacijo trga. »Prvo zaposlitev v Avstriji sem si poiskal sam. Na BMW Group pa sem zaposlitev dobil prek ponudbe. Takrat nisem imel težav, saj sem bil zaposlen neposredno pri podjetju, in ne prek kadrovske agencije kot denimo veliko zaposlenih v Avstriji,« pravi.

 
Z birokracijo - zahvaljujoč dobro delujočemu avstrijskemu državnemu aparatu - že takrat ni imel težav, po 1. maju pa je še laže. »Multinacionalka mi namreč ponuja delo, ki mi ga v Sloveniji lahko ponudi le redka družba. Dodaten razlog je seveda višja plača.« Kaj pa slabosti dela v Avstriji? »Treba je upoštevati, da ne dobiš nadomestila za malico niti za prevoz na delo, ne glede na to, kje živiš.«

Pavlinjek: Množičnega odliva ni bilo

Štefan Pavlinjek, prvi človek obrtno-podjetniške zbornice in podjetnik v obmejnem Prekmurju, pravi, da se slovenski obrtniki in podjetniki pri poslih v Avstriji srečujejo zlasti z velikimi birokratskimi ovirami: »Stvari morajo imeti urejene po avstrijski zakonodaji, kar zahteva znanje, čas in denar. Avstrijci so formalno trg odprli, a z mehkimi zahtevami - denimo s svojimi potrdili v zvezi z varstvom pri delu - skrbijo, da jim Slovenci ne bi prevzeli preveč posla. Tudi izdajanje računov so močno poostrili.« Pozna pa več obrtnikov iz Prekmurja, ki so v obmejni Avstriji dobili dobre posle, zlasti izvajalci ključavničarskih in mizarskih del. »Tu delajo zlasti kot podizvajalci pri opremljanju salonov, motelov - in posli so dobri.«




Pavlinjek pozna tudi nekaj posameznikov, ki so se v zadnjih mesecih zaposlili v avstrijskih tovarnah, a so se že vrnili v Slovenijo: »Množičnega odliva ljudi na delo v Avstrijo, kar so napovedovali nekateri, od maja ni bilo. Resda so plače v Avstriji morda na prvi pogled precej višje, a če k našim dodate še vračila prevoza na delo in malico, se razlika zmanjša. Hkrati so naši ljudje preprosto radi doma; radi so doma ob treh, da si nato urejajo druge stvari.« Pavlinjek navede še primer tovarne usnja na avstrijski strani, kjer za »zelo grdo delo« ponujajo 1.200 evrov plače

So politiki razumeli sporočilo ljudi?

Več kot 492.000 volivk in volivcev je na tako imenovano superreferendumsko nedeljo glasovalo proti potrditvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Rezultat, ki bi moral vladi, ministrom, poslancem in politikom dati jasno in nedvoumno vedeti, da ljudje zavračajo njihovo reformo. Gre za rezultat, ki odraža nestrinjanje tako z načinom sprejemanja pokojninske reforme kot tudi z njeno vsebino, ki ne upošteva življenja izven vladnih palač, pogojev dela pri delodajalcih, zdravja delavk in delavcev, njihove iztrošenosti, položaja mladih na trgu dela, števila brezposelnih in še bi lahko naštevali. Vsekakor pa dejstvo, da je več kot 70 % udeležencev referenduma glasovalo proti potrditvi pokojninske reforme, pomeni, da politika »zategovanju pasu« pri socialnih pravicah, pravicah delavk in delavcev ter slabšanju položaja upokojencev ni pot, po kateri bi državljani želeli hoditi. Oziroma bolje rečeno: ni vlak, na katerega bi hoteli vstopiti.


V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Tako je navedeno v Ustavi RS! To pa pomeni, da katerakoli oblast z izvolitvijo ni dobila mandata za absolutistično vladanje. Dobila pa je mandat, zaupanje ljudi, da vlada v njihovo dobro. In prav bi bilo, da se tega zaveda! Prav bi tudi bilo, da spregleda in spozna, da volivke in volivci nismo neumni, ker se ne strinjamo z njihovo politiko, da znamo razmišljati sami, s svojo glavo in da vidimo tudi druge poti iz te krize.

Prvi odzivi po referendumu tako predsednika vlade kot tudi ministra za delo pa žal kažejo, da se iz referendumskega izida niso naučili ničesar. Še vedno iščejo izgovore za referendumski izid, krivijo sindikat, ljudi. Še vedno ne vidijo, da je napaka v politiki, katero vodijo. Iščejo nove izgovore za uvedbo antisocialnih in neoliberalnih idej. Namesto, da bi stopili korak nazaj, priznali svojo napako in pričeli končno delati v dobro ljudi. Predvsem pa, da bi pričeli ljudi poslušati.



Zveza svobodnih sindikatov Slovenije se iskreno zahvaljuje vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije, ki so odšli na volišča in oddali svoj glas protizakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Več kot 70 odstotkov nas je bilo takšnih. Več kot 70 odstotkov takšnih, ki smo z glasom proti odprli vrata možnosti, da se oblikuje pokojninska zakonodaja, ki bo pravična in ki bo dejansko odražala medgeneracijsko solidarnost. Ali bo vlada vstopila skozi ta vrata, pa še ne vemo. O tem se še ni izjasnila.



Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS

USPELI SMO

Včeraj smo z referendumskim rezultatom zaključili boj proti nepravični pokojninski reformi, ki smo ga pričeli na demonstracijah 28. novembra 2009. Skupaj smo opravili uspešno delo, vsak od nas je k temu rezultatu prispeval svoj delež. Zanj se vam iskreno zahvaljujem. Upajmo, da bodo politiki razumeli sporočilo ljudi. Dokazali smo, da zmoremo veliko, ko smo enotni. To je kapital, ki ga kaže negovati.

Skupaj zmoremo veliko!

Kolegice in kolegi!




5. junij je dan, ko ne odločamo samo o prihodnosti novega pokojninskega zakona.

To je dan, ko skupaj odločamo o tem, ali se bomo predali diktatu finančnih institucij, ki skušajo svoje zgrešene odločitve prenesti na pleča nas, delavk in delavcev. Ali pa bomo dokončno rekli odločen NE izkoriščevalskemu kapitalu in njegovim promotorjem, ki nočejo videti, v kakšne delovne pogoje so spravili delavke in delavce.



Odločitev je tukaj. Pojdimo skupaj na volišča. Glasujmo proti novemu pokojninskemu zakonu. S tem dejanjem bomo odločno in skupaj glasovali za prihodnost socialne države.



Skupaj zmoremo veliko.



mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS

ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE POZIVA K USTANOVITVI NEODVISNE EVROPSKE BONITETNE USTANOVE

Ministrstvo za finance je v torek, 31. maja 2011. opozorilo, da je Slovenija že konec lanskega leta zaradi neizpeljanih strukturnih reform dobila od bonitetne hiše Standard & Poor's (S&P)"oceno z negativnim pogledom". Zato je prepričano, da bo naslednja bonitetna ocena "v celoti odvisna od uveljavitve oziroma neuveljavitve pokojninske reforme.«




Ob teh besedah je treba opozoriti na pet dejstev:



1. Predlagatelji novega pokojninskega zakona (ZPIZ 2)se bolj kot v pozitivno prepričevanje o morebitnih prednostih novega pokojninskega zakona zatekajo v negativno zastraševanje v primeru zavrnitve novega zakona.

Predlagatelji ga dodatno začinijo s sloganom »Nimamo izbire«. Zanimivo je, da je ta slogan izjemno podoben sloganu »There is no alternative« (»ni druge možnosti«), ki ga je uporabljala Margaret Thatcher, dolgoletna konzervativna predsednica vlade Velike Britanije.



2. Predlagatelji ZPIZ 2 pri zastraševalni promociji uporabljajo bonitetne agencije, katerih vloga je bila v globalni finančni krizi izrazito negativna.

V končnem poročilu o vzrokih finančne krize Preiskovalne komisije za finančno krizo v ZDA, izdano 27.1. 2011 je med drugim zapisano, da so bile napake prav teh institucij glavni vzvod za finančno krizo.



3. Promotorji ZPIZ 2, vključno s finančnim ministrstvom, na precej »zanimiv« način berejo poročila teh istih agencij.

Medtem, ko finančno ministrstvo govori, da nam v primeru nesprejetja ZPIZ 2 avtomatsko sledi nižanje bonitetne ocene, pri čemer se sklicuje na S&P, pa je agencija S&P v svojem zadnjem poročilu za Slovenijo konec novembra 2010 zapisala, da sedanja ocena AA, ki pomeni izjemno finančno stabilnost, v prihodnjih treh do petih letih še ne bo ogrožena, pod povečani pritisk pa naj bi prišla do leta 2020.



4. Promotorji ZPIZ 2 se očitno ne zavedajo, da iščejo zaveznike v institucijah, proti katerim so uradni organi v nekaterih državah EU sprožili preiskave.

Pred tremi tedni je portugalsko tožilstvo odprlo kriminalistično preiskavo proti trem bonitetnim agencijam (S&P, Moody's, Fitch). Preiskava je posledica uradne pritožbe, ki je bila prejšnji mesec vložena s strani štirih portugalskih akademikov s področja ekonomije. Ti štirje ekonomisti navajajo da so zgoraj omenjene agencije povzročile resne finančne izgube za Portugalsko in zahtevajo, da se razišče ali so te iste agencije iz teh ocen povlekle dobičke. Prav tako so se pritožili, da te tri agencije dominirajo nad celotnim bonitetnim trgom in hočejo vedeti, ali so s tem kršila pravila konkurenčnosti.



5. Promotorji ZPIZ 2 si zatiskajo oči pred dejstvom, da celo njihovi mednarodni zavezniki kritizirajo vlogo bonitetnih agencij.

Včeraj je predsednik Vlade RS dobil pismo podpore za pokojninsko reformo s strani predsednika Evroskupine Jean-Clauda Junckerja. Ta isti gospod je 14. marca 2011 sporočil javnosti, da je več finančnih ministrov držav v območju evra v Bruslju izrazilo »veliko začudenje« nad obnašanjem bonitetnih agencij, ki so teden pred tem znižale bonitetno oceno Španiji in Grčiji.


Vlado Republike Slovenije zato pozivamo, da namesto zastraševanja ljudi s padanjem bonitetnih ocen v primeru zavrnitve novega pokojninskega zakona, raje vse sile usmeri v podporo in realizacijo predloga evropskih sindikatov in evropskih socialistov za takojšnjo ustanovitev neodvisne Evropske bonitetne ustanove, ki ne bo služila zasebnim kapitalskim interesom ampak javnemu interesu.



Pavle VRHOVEC

Izvršni sekretar ZSSS

Vroča referendumska kampanja

Ljubljana, 26.5.2011


Referendumska kampanja o ZPIZ-2 je v polnem teku. Vlada in podporniki pokojninske reforme se poslužujejo različnih metod, najnovejša je ta, da je za pokojninsko reformo kriva kontracepcijska tabletka.



NA TEJ POVEZAVI si lahko preberete protest proti degradaciji in kriminalizaciji žensk v vladni kampanji za pokojninsko reformo, ki je bila danes s strani uglednih posameznic, posameznikov in nevladnih organizacij poslana na naslov predsednika Vlade RS.

Spodaj si lahko preberete izsek iz pisma:



Vladni spot v okviru kampanje za podporo pokojninski reformi gradi svoje sporočilo na stereotipni predstavi o neinteligentni in pomanjkljivo oblečeni ženski. Ta temelji na zakoreninjenih predsodkih o manjvrednosti žensk, kar je seksizem brez primere. Vladni letak pa nas celo uči, da je temeljni problem manjše rodnosti v Sloveniji uporaba kontracepcijske tabletke. V začetni verziji se je namreč besedilo letaka začelo z ugotovitvijo, da je kontracepcijska tabletka povzročila upad rojstev, zato je pokojninska reforma nujna. Takšna trditev pomeni neposreden napad na spolne in reproduktivne pravice žensk, celotno odgovornost za stanje, ki je pripeljalo do potrebe po pokojninski reformi, prelaga na ženske in spominja na čase, ko so ženske zaradi vedenja o kontracepciji ter boja za nadzor nad lastnim telesom in življenjem preganjali in sežigali kot čarovnice. V času demokratične Slovenije je izjava primerljiva edino še s strategijo za dvig rodnosti ministra Drobniča.


Zato opozarjamo, da so sporočila, ki jih vlada ponuja v okviru kampanje za pokojninsko reformo, povsem nedopustna. Dosedanji propagandni materiali temeljijo na degradaciji in ženske postavljajo v položaj dežurnih krivcev za slabo stanje države. Z vsakim propagandnim materialom, ki ga vlada pošlje v javnost, je to sporočilo bolj očitno. Država in vlada sta dolžni dajati zgled o tem, kako ščititi človekove pravice žensk, ne pa zlorabljati predsodkov o ženskah v namene kampanje.


Na isti povezavi boste našli tudi originalni vladni letak za pokojninsko reformo, kjer je na vprašanje, ZAKAJ POTREBUJEMO NOV POKOJNINSKI ZAKON, dan naslednji odgovor: »VSEGA JE KRIVA KONTRACEPCIJSKA TABLETKA«.


Vlada RS in njeni podporniki govorijo, da se je proti demagogiji težko boriti. Popolnoma jo razumemo.



Protestu se lahko aktivno pridružite in s svojim podpisom podprete zahteve na: http://www.ipetitions.com/petition/protest_proti_degradaciji_in_kriminalizaciji_zensk/

KAKŠNE BODO VAŠE POKOJNINE?

ZSSS


predstavlja kratek animirani film:

KAKŠNE BODO VAŠE POKOJNINE?

OPOZORILO:

film je sicer zastonj, a številke, ki so notri,

predstavljajo (pre) visoko ceno za delavke in delavce v Sloveniji.

RESNICA O BONITETNIH AGENCIJAH

V debati glede pokojninske reforme je s strani drţave zadnje čase vse bolj opazna argumentacija katastrofičnega scenarija v primeru nesprejetja pokojninske reforme, ki bi imelo za posledico zvišanje javnega dolga in tudi zniţanje bonitetne ocene pri mednarodnih bonitetnih agencijah.

Po zadnjih ocenah bonitetne hiše Standard&Poor's (S&P) (24.12.2010) pa Sloveniji zaradi prelaganja proračunske konsolidacije v prihodnosti grozi zniţanje bonitetne ocene od obstoječe stabilne k negativni. Po poročanju Dnevnika, ki povzema analitike bonitetne agencije S&P, se bo pritisk na znižanje bonitetne ocene še povečal, če bo vlada odlašala s strukturnimi reformami. Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve, je za Finance (24.12.2010) povedal, da bi "zniţanje bonitetne ocene Sloveniji za točko po grobi oceni pomenilo zvišanje stroškov zadolžitve države za sto milijonov evrov na leto, če upoštevamo še banke, podjetja in prebivalstvo, pa bi bili stroški višji za 500 milijonov evrov".

Ko država uporablja katastrofične scenarije z argumenti in pojmi, ki so za mnoge marsikdaj nerazumljivi (in mogoče celo prepričljivi), je prav, da z uporabo kredibilnih mednarodnih virov pojasnimo, o kom in čem govori drţava, ko nas prepričuje o nujnosti strukturnih reform.

Nouriel Roubini je v svoji zadnji knjigi Gospodarska kriza - Napoved prihodnjih finančnih zlomov o bonitetnih agencijah zapisal naslednje: "Igra se je imenovala produkcija obveznic, pri kateri so banke in druge firme na Wall Streetu neobveščenim kupcem zaračunavale težke provizije. Različne bonitetne agencije: Fitch, Moody's, Standard&Poor's bi lahko in morale to preprečiti. Vendar so tudi one od poplave novih vrednostnih papirjev precej zaslužile in bile več kot zadovoljne, ko so pomagale toksične kredite prekvalificirati v varne obveznice, ki ustvarjajo nerizične donose."

Iz tega izhaja, da bonitetne agencije niso nič drugega kot - interesne organizacije, katerih cilj je kopičenje dobička za zasebne lastnike.

Jacques Attali je v svoji knjigi Kriza - In kaj potem o bonitetnih agencijah zapisal naslednje: "Skupni prihodki treh največjih bonitetnih agencij (S&P, Moody's in Fitch) so se med letoma 2000 in 2007 (torej v času ekspanzivnega napihovanja kreditno-nepremičninskega balona) podvojili s 3 na 6 milijard ameriških dolarjev. Prihodki agencije Moody's so se celo početverili."

Iz tega izhaja, da so bonitetne agencije nič drugega kot krizni dobičkarji, katerih cilj je ustvarjati občutek vsesplošne panike in nujnosti sprememb, ki jih zbeganim politikom servirajo ravno te agencije.


Martin D. Weiss je 21. aprila 2009 na svojem blogu http://blogs.moneyandmarkets.com/  objavil prispevek, v katerem na zelo jasen način prikazuje popolno zgrešenost ocen bonitetnih agencij pri ocenjevanju finančnih institucij. Poda namreč štiri zelo znane in izjemno zaskrbljujoče primere, ko bonitetne agencije ob očitnem kolapsu finančnega sistema preprosto niso odreagirale - Enron, Fannie Mae, Bear Stearns in Lehman Brothers. Če omenimo zgolj odnos bonitetnih agencij do zadnjega primera, tj. Lehman Brothers: 15. septembra 2008 je Lehman Brothers objavil namero o stečaju. To je bil dogodek, ki je na globalni ravni dal dodaten pospešek ekonomski krizi. Vendar pa je zjutraj tega dne bonitetna hiša Moody's imela za Lehman Brothers rezervirano visoko bonitetno oceno A2; S&P mu je podelil oceno A; Fitch celo A+.

Tako kot v primeru Bear Stearns so se bonitetne agencije izgovarjale na element presenečenja. Vendar pa so 182 dni pred tem v javnost prišle novice o tem, da je Lehman Brothers prav tako ranljiv kot Bear Stearns, saj je imel še višji znesek "mrtvih" sredstev v višini 34,7 milijarde ameriških dolarjev ali 160 odstotkov vrednosti podjetja.


Weiss je ob teh podjetjih naštel še kar nekaj dodatnih padcev finančnih institucij, ob katerih se bonitetne agencije niso odzvale - New Century Financial (stečaj leta 2007); Countrywide Financial (kupljena s strani Bank of America leta 2008); Washington Mutual (stečaj septembra 2008). Ali pa že omenjeni primer Bear Stearns - bonitetna agencija Fitch je za to podjetje celih 18 let vse do zadnjega dne imela rezervirano oceno A+.

Iz tega izhaja, da niso bonitetne agencije nič drugega kot odkriti zavezniki finančnih institucij.

Če torej povzamemo. Bonitetne agencije so interesno pogojeni krizni dobičkarji, ki so izrazito na strani kapitala. Nič več in nič manj. Kako si drugače razložiti toliko primerov očitne zaslepljenosti in neodzivnosti v primerih kolapsa finančnih institucij na eni strani in zaslepljeno takojšnje reagiranje, ko gre za ukrepe finančne konsolidacije javnih financ - četudi gredo ti v smeri nevarnosti še globlje ekonomske krize, kot ţe dlje časa opozarja priznani ekonomist in dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo iz leta 2008 Paul Krugman (priporočam v branje njegovo kolumno v New York Timesu z 21. oktobra 2010, kjer je zapisal, da je "ocena, da bo Združeno kraljestvo leta 2011 videti kot Združeno Kraljestvo leta 1931 ali Združene države Amerike leta 1937 ali Japonska leta 1997. Prezgodnja fiskalna konsolidacija bo vodila v obnovljeni ekonomski padec. Kot vedno, so tisti, ki zavračajo učenje iz preteklosti, obsojeni na to, da ponavljajo napake iz nje.").

Preprosto: finančne institucije si lahko kupijo oceno AAA. Ljudje pač ne.

Sedaj si pa predstavljajte, da tovrstne "objektivne" bonitetne agencije, ki so stale ob strani finančnim institucijam ob njihovem padcu, vehementno navijajo za dodaten zagon strukturnih reform v Sloveniji. In kar je morebiti še bolj grozljivo: da jih ob tem citira sam premier Borut Pahor, ki je prejšnji teden povedal naslednje: "Bonitetne hiše ob ocenjevanju dolgoročne stabilnosti Slovenije opozarjajo na težave, če bi se strošek delovne sile povečeval. To pomeni, da imamo plače glede na našo produktivnost previsoke, in to znižuje konkurenčnost Slovenije."


Šokantno je, da premier Pahor po sprejemu pokojninske reforme citira bonitetno agencijo, ki je še na dan zloma banke Lehman Brothers le-to ocenilo z oceno A, po drugi strani pa skuša ta isti premier preprečiti prosto voljo svojih volilcev z grožnjami z ustavno presojo referenduma o novem pokojninskem zakonu. Imamo torej socialdemokratskega premierja, ki ga slepo vodijo krizni dobičkarji - bonitetne agencije, lastno ljudstvo pa je zanj le nepotrebna ovira na poti k sprejemu "nujnih" strukturnih reform.
 
Prav tako je šokantno, da nas z bonitetnimi ocenami S&P straši minister za razvoj Mitja Gaspari. Isti Mitja Gaspari, ki je bil med letoma 2001 in 2007 guverner Banke Slovenije, za katero je Damijan Žugelj, direktor agencije za trg vrednostnih papirjev, na predzadnji seji parlamentarne komisije, ki se ukvarja z menedžerskimi prevzemi, izjavil, da je "njeno neukrepanje izvirni greh menedţerskih prevzemov". Vsi pa vemo, kaj je v Sloveniji sinonim za menedžerske prevzeme - izčrpavanje podjetij v prid lastninskega kapitalizma.
 
Premierju Slovenije in ostalim finančnim jastrebom zato iskreno priporočamo v branje Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah COM(2010) 289 konč. - 2010/0160 (COD). Mnenje je EESO sprejel na 467. plenarnem zasedanju 8. in 9. decembra 2010 s 172 glasovi za, 12 glasovi proti in 9 vzdržanimi glasovi. Na tem mestu podajamo štiri citate iz tega mnenja:
 
"Bonitetne agencije so zelo omejene, zlasti pri kompleksnih izvedenih finančnih instrumentih, kar zadeva metode ocenjevanja, ki jih uporabljajo, pomanjkanje informacij in transparentnosti ter očitne konflikte interesov."
 
 "Še več, opraviti imamo s pravim oligopolom, saj samo tri agencije nadzorujejo pribliţno 90 odstotkov trga bonitetnih ocen: Moody's, Standard&Poor's in Fitch (in skoraj vse so ameriške). Te agencije so imele odločilno vlogo pri nastanku svetovne finančne in gospodarske krize."
 
"Vendar pa te agencije - kot da se ni nič zgodilo - še naprej izdajajo ocene, ki niso nujno objektivne. Tako je 26. aprila 2010 Standard&Poor's kljub dejstvu, da je Evropska unija Grčiji namenila 110 milijard evrov pomoči, znižal kreditno oceno Grčije na raven Azerbajdžana."
 
 "Določiti bi bilo treba tudi kazni za vodje in odgovorne osebe evropskih in mednarodnih nadzornih organov, če ne opravljajo svojih dolţnosti, zaradi škode, ki jo imajo zaradi njihove nedejavnosti banke in zdrave finančne institucije ter gospodarstvo, podjetja in državljani. S tem dajejo samo veliko podporo špekulacijam in vsem, ki za tem stojijo. Plačajo naj vsaj osebno za svoje neizpolnjevanje obveznosti. Etičnost, ki jo mnogi omenjajo v teh turbulentnih časih, bo težko doseči brez odgovornosti in s tem kazni."
 
 
Na čigavi strani ste, spoštovani premier?
 
 
Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

ZASTRAŠEVANJE- ALI JE TO VSE KAR JE ŠE OSTALO PREDLAGATELJEM NOVEGA POKOJNINSKEGA ZAKONA?

Z današnjim dnem se tudi uradno pričenja kampanja v okviru referenduma o ZPIZ-2. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ob tem poudarja, da nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ 2) še zdaleč ni usklajen z realnimi potrebami in stanjem delavcev in delavk v Sloveniji, torej prav tistih, ki so nosilci pokojninskega sistema. Po drugi strani pa se bodo kakor kaže predlagatelji ZPIZ-2 v referendumski kampanji v izogib temu dejstvu agresivno poslužili orkestriranega zastraševanja lastnega volilnega telesa. Kar je očiten dokaz njihove politične nemoči, sprenevedanja in bega pred odgovornostjo.


V Sloveniji smo konec aprila letos imeli 111.561 registrirano brezposelnih oseb, kar je skorajda enako številki iz leta 1992. Ali bo ZPIZ-2 ustvarjal nova delovna mesta? Ne.

V Sloveniji je znesek, ki ga je država od leta 1996 podarila delodajalcem zaradi razpolovljene prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje do danes narasel na več kot osem milijard €. Ali bo ZPIZ-2 povrnil ta denar? Ne.

Imamo pa v Sloveniji oblast, ki v imenu »demokratičnosti« zastrašuje lastne volivce pred posledicami padca pokojnin s frontalnim napadom na socialno državo, kar je še zadnji in najbolj brutalen dokaz paničnega prenašanja odgovornosti za neuspešno reševanje ekonomske in socialne krizo na lastne volivce. Pri tem pa je priročen vsak izgovor, vladini izračuni stroškov padca pokojninske reforme pa se v enem mesecu navijaško povečajo tudi za 100 milijonov evrov. Predlagatelji ZPIZ-2 so se najprej skrivali za »preveč liberalno« referendumsko zakonodajo. Nato so strah pred volivci hoteli skriti na ustavnem sodišču, kateremu so neuspešno predlagali, da prepove referendum. Potem so se skrivali za potencialno negativnimi ocenami mednarodnih bonitetnih agencij. Sedaj pa jim je ostal še zadnji beg pred odgovornostjo - to je zastraševanje. Na začetku mandata so govorili o »odgovornosti za spremembe«. Ljudstvo je pripravljeno za spremembe. Ampak le če ima odgovorno oblast. In če gre za spremembe na bolje!

ZSSS resnično upa, da bodo predlagatelji ZPIZ-2 v kampanji o tem zakonu prenehali bežati pred odgovornostjo. Kajti če temu ni tako, se lahko vprašamo le naslednje:

kdo nam vlada – demokratično izvoljena oblast ali finančni trgi? Glede na to, da je Vladi RS bližje pojem »fiskalna konsolidacija«, kot pa »pogoji dela in zdravje delavcev«, je vprašanje na žalost retorično.



Milan UTROŠA

Sekretar ZSSS

MALO DELO IN POSLEDICE

Državni zbor Republike Slovenije je 19. novembra 2010 sprejel Zakon o malem delu (dalje ZMD). Dosedanja javna razprava razkriva vrsto nerešenih interesnih vprašanj in ustvarja napačno sliko o tem, da je zakon slab, ker ne ureja pravic študentov, kot to predlagajo in zahtevajo njihovi predstavniki. Da ne bo dvoma, na kratko in jedrnato: Zakon je slab, ker na neprimernem mestu in na neprimeren način ureja malo delo tudi za brezposelne in druge neaktivne osebe!




ZMD odpira natanko toliko pravnih vprašanj, kot je lahko danes slišati utemeljenih interesnih ugovorov. Ta pravna vprašanja se ne nanašajo na delo dijakov in študentov, temveč na način urejanja dela brezposelnih in drugih neaktivnih oseb. Naj povemo, da so z besedno skovanko »druge neaktivne osebe« mišljeni vsi tisti nezaposleni, ki iščejo delo sami in niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Torej so tudi oni iskalci dela in zaposlitve, zato bomo v nadaljevanju za obe skupini uporabljani termin, brezposelni.



Ko govorimo o opravljanju dela po napotnici (recimo temu malo delo), se odpira prvo pravno vprašanje, ali je dopustno z zakonom, katerega namen je, v prvi vrsti urediti delo preko študentskih servisov, posegati v Zakon o delovnih razmerjih in spreminjati temeljna načela delovnega prava. Na področju delovnega in socialnega prava bi se morali vsi zavedati, da imamo specialne predpise predvsem za to, da se objektivno določijo pravni okvirji za urejanje medsebojnih odnosov med delavci in delodajalci in tudi za to oziroma, da ne bo dvoma, predvsem za to, da se z zakonom zaščitijo pravice šibkejše stranke - delavcev, brezposelnih ipd. Tako bi moral zakonodajalec pri urejanju vprašanj v zvezi z malim delom brezposelnih obvezno izhajati iz (za enkrat) še veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (dalje ZDR). Temeljno načelo delovnega prava je, da se odvisno delo opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tukaj ni mesto, da bi pojasnjevali vse možne vrste pogodbe o zaposlitvi, zato postavljamo le trditev, da je v ZDR dovolj fleksibilen predpis in dopušča vrsto možnosti za sklepanje pogodb o zaposlitvi različnih vsebin, le poznati ga je potrebno.



Za presojo, ali gre za odvisno delo ali ne, torej za odgovor na vprašanje, ali naj se sklene pogodba po ZDR ali kakšna druga po Obligacijskem zakoniku, je potrebno poznati definicijo delovnega razmerja. O delovnem razmerju govorimo takrat, ko delavec in delodajalec skleneta pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Če primerjamo delo po pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom (60 ur na mesec) za določen čas (1 leta) z malim delom, moramo tudi pri malem delu ugotoviti, da gre za poseben pogodben odnos med upravičencem (torej brezposelno osebo), delodajalcem in agencijo, na podlagi katerega se upravičenec/delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Torej, ta primerjava odpira novo pravno vprašanje, ali je dopustno enaka dejanska stanja urediti na dva pravno bistveno drugačna načina. Odgovor v konkretnem primeru je ne! Preprosto zato, ker se z uvajanjem malega dela zagotavlja le cenejša delovna sila za delodajalce, napovedane učinke, da se bodo brezposelni lahko lažje in hitreje zaposlovali, pa se da doseči že z institutom, ki ga ureja ZDR, to je poskusno delo, in tistim iz kolektivnih pogodb dejavnosti, ki dopuščajo sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v času poskusnega dela.



Za vse brezposelne je značilno, da iščejo zaposlitev zato, da si zagotovijo ekonomsko neodvisnost in s tem tudi socialno varnost. Pri tem ima država posebne obveze, kot pravi 66. člen Ustave RS, saj mora ustvarjati možnosti za zaposlovanje in za delo. Dolžnost države da ustvarja možnosti za zaposlovanje sicer ni mogoče povzdigniti na raven človekove pravice, je pa izpolnjevanje te dolžnosti povezano z uresničevanjem človekovih pravic, kot sta pravica do socialne varnosti in pravica do svobode dela. Te naloge zakonodajalec ni izpolnil. V primeru ustvarjanja možnosti za zaposlovanje gre ta naloga slabo od rok, z ZMD pa bomo izgubili še določeno število tistih delovnih mest, ki so danes zasedena z delavci zaposlenimi na podlagi pogodbe o zaposlitvi.



Malo delo, kot ga imenujemo danes ali delo po napotnici oziroma študentsko delo ni novost, saj to obliko dela mladih poznamo že več kot 20 let. Ob sprejemu ZDR v letu 2002 je bilo vprašanje študentskega dela rešeno tako, da je bilo dopustno opravljati le občasna in začasna dela, izjemoma so smeli študenti opravljati tudi dela na sistematiziranih delovnih mestih, vendar ne več kot 90 dni na leto (enako sedaj v ZMD 720 ur). Bistvena razlika med prejšnjo in sedanjo ureditvijo je v tem, da so ta dela lahko opravljale le manjše skupine študentov in dijakov in še to v pretežni meri v času počitnic. Po novem je zakonodajalec tej skupini pridružil še upokojence in vse brezposelne. Ali res kdo meni, da delodajalci ne bodo posegli po cenejši delovni sili za določene skupine enostavnejših del? Ali se iz dejstva, da je zakonodajalec v letu 2006, predstavljeno rešitev v ZDR »pohodil« z novelo Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (novela F dalje ZZZPB) nismo nič naučili? Omenjena novela, ki je opustila vse zaščitne varovalke, ki jih je prej vseboval ZDR, je dejansko omogočila, da so dijaki, študentje in njihovi strici, tete, babice, družinski prijatelji in prijatelji iz ulice, na podlagi napotnic za študentsko in dijaško delo, opravili v letu 2008 toliko delovnih ur, kot jih v enakem obdobju lahko opravi 40.000 zaposlenih delavcev s polnim delovnim časom. Resnici na ljubo je potrebno povedati, da ZZZPB ni določal, da je delo dedkov in babic oziroma drugih oseb po študentski napotnici nedopustno, ampak kaj nam to pomaga, če pa je bilo v tem istem letu zaznanih manj kot 5 kršitev iz tega naslova. In, da se vrnemo na ZMD, res ima omejitve, ki jih ZZZPB nima, ampak teh omejitev je premalo, so preohlapne! Zakon bi izrecno moral določati, kdaj in pod kakšnimi pogoji je izjemoma dopustno dijakom, študentom in upokojencem opravljati malo delo tudi na sistemiziranih delovnih mestih. Ker tega ni storil in ker brezposelnim ponuja malo delo, namesto zaposlitve, bodo najtežje posledice nosili prav brezposelni.



V zvezi ZMD je potrebno še pojasniti vsem gorečim zagovornikom tega zakona, da nekatere njihove trditve vendarle ne držijo.



Kot prvo kaže izpostaviti trditev, da zakon uvaja učinkovit nadzor. Zakonodajalec je z filigransko natančnostjo predvidel vse možne in ne možne računalniško podprte evidence, na podlagi katerih naj bi se ocenjevalo, ali zakon prinaša pozitivne ali negativne učinke. Papir prenese vse, tudi pri nekaterih slabo namernih delodajalcih dvojne evidence delovnega časa. Ene za nadzorne organe (inšpekcijo) in potrebe računalniškega evidentiranja ter druge za lastne potrebe. In v času, ki ga živimo , ali res lahko rečemo, da je nadzor zagotovljen? Ali zagovorniki zakona res menijo, da je sistem naravnan tako, da se bo dalo ujeti tistega delodajalca, ki bo malemu delavcu »omogočil« več kot 60 ur dela na mesec , obračunal in izkazal pa 60 ur po nekoliko višji postavki? Konkretni odgovori na ta vprašanja so, hoteli ali ne, prepuščena sodiščem, ki bodo lahko, na podlagi dokaznih postopkov, razsojala, ali je bil kršen ZMD in so pogoji za priznanje obstoja delovnega razmerja ali ne. Torej imamo pred sabo zakon, ko bo , nekateri pravijo generiral spore, lahko pa rečemo nežneje, zagotavljal trajni pripad delovnim sodiščem. Edina satisfakcija v celi zadevi je, da bo mali delavec zaradi tega lahko vtoževal obstoj delovnega razmerja z vsemi pravicami, ki izhajajo iz tega.



Druga trditev zagovornikov zakona, ki ne drži, je, da v času malega dela teče tudi delovna doba. Ne, za takšno trditev ni podlage v ZMD, res pa je, da teče zavarovalna doba. Med delovno dobo in zavarovalno dobo je bistvena razlika. Prvo določajo kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti in se upošteva pri odmeri določenih pravic iz delovnega razmerja, drugo pa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V zvezi z štetjem zavarovalne dobe pa kaže opozoriti, da ZMD to pravico ureja tako, kot da bi bil ZPIZ-2 že sprejet in veljaven. Poudariti je potrebno, da v primeru zavrnitve ZPIZ-2 na referendumu, bo tudi člen v ZMD, ki govori o zavarovalni dobi, neskladen z matičnim predpisom in celo neizvedljiv.



In še tretja trditev, da z malim delom pridobljene delovne izkušnje štejejo, ne drži. Določanje delovnih izkušenj za zasedbo posameznega delovnega mesta je v domeni delodajalca, ob sprejemu akta o sistemizaciji delovnih mest. Zakonodajalec na to nima nobenega vpliva, zato tudi ni prav, da se to obljublja, oziroma predstavlja kot dodana vrednost zakona.

 
Andreja Toš Zajšek, samostojna pravna svetovalka ZSSS

Možnost predhodnega glasovanja na referendumu o zakonu o malem delu

Približuje se prvi od dveh referendumov, ki se bosta izvajala na podlagi zahteve volivcev, ki so zahtevo podprli s podpisi. Kot je znano, bo referendum proti zakonu o malem delu 10. aprila 2011. Čeprav je datum referenduma 10. 4. 2011, imajo vsi volivci, ki tega dne ne bodo doma ali ta dan iz drugih razlogov ne morejo glasovati, možnost predčasnega glasovanja. Državna volilna komisija je določila dneve, ko je mogoče predčasno glasovati, in sicer so to 5. april, 6. april in 7. april 2011, med 9.00 in 17.00 uro. V teh dneh lahko volivci glasujejo na upravnih enotah, kjer imajo svoje stalno bivališče, tam so namreč tudi sedeži okrajnih volilnih komisij. Na območju Upravne enote Ljubljana bo glasovanje tudi na izpostavah Center, Vič, Bežigrad, Šiška in Moste Polje za tiste okrajne volilne komisije, ki imajo sedež na teh izpostavah. Za to glasovanje ni potrebna nobena predhodna najava, v tem času se morate le oglasiti na sedežu svoje upravne enote in povprašati za prostor, kjer poteka predčasno glasovanje. Ker gre za pomemben referendum o zakonu, ki grozi z bistvenim poslabšanjem delavskih pravic, je pomemben vsak glas. Zato predlagamo vsem, ki na referendumsko nedeljo ne boste mogli oddati svojega glasu, da to storite v dneh, ko je mogoče predčasno glasovati. Tokrat ne bo odločala politika, tokrat bomo o svojih pravicah odločili ljudje.




Milan Utroša, sekretar ZSSS

Podpora generalnega sekretarja EKS Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije

Med številnimi podporami, ki jih sindikalne organizacije iz Evrope v teh dneh naslavljajo na Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ogledate si jih lahko na spletni strani ZSSS: http://www.zsss.si/index.php?option=com_content&view=article&id=494&Itemid=208) pri  njenem boju proti zakonu o malem delu, smo včeraj prejeli tudi podporo generalnega sekretarja Evropske konfederacije sindikatov Johna Monksa. Njegovo originalno pismo, naslovljeno na predsednika Vlade RS Boruta Pahorja in ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika, ter prevod pisma si lahko preberete spodaj.

Lep pozdrav!

Pavle Vrhovec

Izvršni sekretar ZSSS 

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------

EVROPSKA KONFEDERACIJA SINDIKATOV

Bruselj, 24. marca 2011

Gospod

Borut PAHOR

Predsednik Vlade RS

Gospod

Ivan Svetlik

Minister za delo, družino in socialne zadeve

Spoštovani predsednik vlade Borut Pahor,
Spoštovani minister Ivan Svetlik,

Pišem vama, da izrazim globoko zaskrbljenost Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) zaradi odločenosti vaše vlade, da uveljavi novo obliko dela.

Evropska konfederacija sindikatov izraža polno podporo in solidarnost z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, ki nasprotuje načrtu slovenske vlade, da uvede novo obliko negotovega dela na svojem trgu dela, ki bo znatno zmanjšala pravice delavcev in povečala negotove zaposlitve.

Ta nova oblika dela cilja na brezposelne, študente in upokojence. Z brezposelnimi ta predlog cilja na najbolj ranljivo skupino. Zagotoviti je treba, da ti delavci dobijo enake pravice, ko spet nastopijo z delom po obdobju brezposelnosti, v skladu z evropskimi socialnimi in delovnimi standardi. Namesto tega bo niz predvidenih ukrepov nadomestil pogodbe o delu za nedoločen čas in diskriminiral te delavce glede osnovnih pravic, kot so plačilo, bolniški dopust, starševski dopust ter pravica do plačanega dopusta.

Evropska konfederacija sindikatov zahteva, da se vzdržite teh sprememb ter zagotovite in zaščitite pravice delavcev in dostojne delovne pogoje.

S spoštovanjem,

John MONKS

Generalni sekretar ETUC

ZAKON O MALEM DELU PRINAŠA REVŠČINO, NAJVEČ KRIVIC PA BO POVZROČIL ŽENSKAM

ZARADI ZAKONA O MALEM DELU BODO ŽENSKE:


• izgubile svojo ekonomsko neodvisnost in postale odvisne od podpore družine oziroma partnerja,

• odložile rojstvo svojega prvega otroka za nedoločen čas, ko jim bo (če jim sploh kdaj bo) uspelo dobiti delovno razmerje za nedoločen čas,

• ostale brez pravice do porodniškega in starševskega dopusta (te pravice na malem delu ni),

• ostale brez pravice do odsotnosti z dela zaradi nege bolnega otroka (te pravice na malem delu ni),

• zdrknile v revščino v času svoje aktivne dobe, saj bodo v storitvenih dejavnostih prisiljene sprejeti malo delo za krajši delovni čas,

• zdrknile v revščino na stara leta, saj jim v malem delu nikoli ne bo uspelo privarčevati kakršnekoli starostne pokojnine (o spodobni polni pokojnini pa bodo sploh lahko le sanjale),

• ženske na malem delu bodo izgubile realno enakopravnost, ki jim jo zagotavlja zaposlitev za polni delovni čas.



Pa je vse to res?



DEJSTVA:

• slovenski zakon o malem delu kopira nemškega – najverjetneje bodo tudi njegove posledice pri nas enake kot v Nemčiji,

• v Nemčiji:

o so po nekaj kratkih letih odpravili omejitve števila dovoljenih ur malega dela tako za delavce kot za delodajalce,

o le še 49 % žensk ima delo za polni delovni čas (manj kot polovica!!!),

o med delavci na malem delu je 68 % žensk (med desetimi na malem delu je sedem žensk!!!),

o ženske so prisiljene sprejeti malo delo, ker so delodajalci svojo organizacijo dela prilagodili malemu delu,

o zaradi nizkega zaslužka v malem delu so ženske znova zdrknile v ekonomsko odvisnost od partnerja,

o 10 let malega dela da zgolj 40 € pokojnine – revščina na stara leta.





ZATO ODBOR ZSSS ZA ENAKE MOŽNOSTI POZIVA ŽENSKE:

1. vsekakor se udeležite referenduma o zakonu o malem delu, saj bodo odločili tisti, ki bodo glasovali (odločajte torej o svoji usodi!),

2. glasujte proti zakonu o malem delu in s tem glasujte:

• za svojo enakopravnost,

• za svojo ekonomsko neodvisnost,

• za delo s polnim delovnim časom, ki edini prinaša dostojno plačo,

• za svojo pravico imeti družino in skrbeti za svoje otroke,

• za pravico do porodniškega in starševskega dopusta,

• za pravico do bolniške odsotnosti z dela za nego bolnega otroka,

• za spodobno pokojnino in proti revščini na stara leta!



Lučka Böhm, predsednica odbora ZSSS za enake možnosti žensk in moških



________________________________________



V ZSSS nadaljujemo z aktivnostmi za neuveljavitev nepravične pokojninske reforme, ki jo je sprejel državni zbor. Ko je ustavno sodišče soglasno zavrnilo predlog vlade in državnega zbora za prepoved referenduma o nepravični pokojninski reformi, se nadaljuje zbiranje podpisov podpore za razpis referenduma o ZPIZ-2. Vsi, ki še niste oddali svojega podpisa podpore, lahko to storite na upravnih enotah in krajevnih uradih v naslednjih dneh. Prosimo vas, da potrdilo, ki ga prejmete na upravni enoti. oddate na naših območnih organizacijah ZSSS ali ga pošljete na naslov: ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana. Z dovolj zbranimi podpisi in glasom PROTI na referendumu bomo preprečili poskus Pahorjeve vlade, da račun za zavožene banke in tajkunske prevzeme podjetij izstavi državljanom. Območne organizacije ZSSS bodo pred upravnimi enotami na stojnicah zbirale podpise v dneh od 28. do 30. marca.

MALO DELO - eden izmed mnogi elektronskih sporočil, ki smo ga prejeli na ZSSS

Nas pa ob branju tega maila in mnogih podobnih zanima, ali zna kdo "na Olimpu" prisluhniti ljudem ?

-----------------------------------------------------------------------------------------------------


SPOŠTOVANI!




Svoj študij v inozemstvu (Avstrija) sem financirala s svojim študentskim delom. Nikomur nisem morala polagati računov, koliko zaslužim in nihče se ni s tem delom okoriščal, mislim na delodajalce, in Avstrija zaradi tega tudi ni imela problema brezposelnosti!

Sedaj sem upokojenka s 260 Evri pokojnine (zaradi otrok sem ostala nekaj let doma, nato sem bila zaposlena za polovični čas, kasneje v javnih delih, ko so bila še slabo plačana), a s pomočjo malega dela toliko zaslužim, da lahko pridem skozi mesec, ker mi, hvala bogu, pri 63. letih še služita zdravje in izobrazba.A sedaj mi minister Svetlik želi grobo poseči v moj življenjski standard in me dobesedno sili v socialno podporo, kljub temu, da od mojega dela prejme skoraj 25% davek!

Prav tako je s študentskim delom! Vsak dela toliko, kolikor sredstev pač potrebuje za preživetje! In prav je tako, saj z delom tudi osebno dozoreva in večkrat se tudi zgodi, da edino tako lahko predstavi svoje kvalitete delodajalcu, ki ga kasneje, po končanem študiju ali pa še med študijem, redno zaposli!!! Res prava parodija: Tajkuni s krvosestvom zaslužijo milijone, ki romajo v inozemske banke pa jih obravnava vlada z rokavicami, nam, "majhnim ljudem", ki s poštenim delom zaslužimo za preživetje pa vlada streže po vsakem koraku in v nas duši še tiste malo iskrivosti in svobode, ki sta osnovi za vsaj kolikor toliko znosno življenje današnjega človeka.

Minister Svetlik se zateka h grožnjam o znižanju otroškega dodatka, pokojnin, štipendij.. če pade zakon o malem delu. Namesto dialoga, diktatura z grožnjami!

Politikanti z ozkim obzorjem in z nesposobnostjo dialoga, z grožnjami...To je vlada samostojne Slovenije, naše domovine??? Ne, to je srednji vek! Kje so izobraženci, humanisti, ki bi tvorili novo jedro naše vlade???


Počasi postaja jasno, v čem je srž slovenskega problema: nismo zreli za demokracijo! Morda ljudstvo še nekako, a vlada sploh ne!!! Namreč po osamosvojitvi in odločitvi za kapitalizem, je država izpustila iz svoje pristojnosti vsa podjetja, kar ji sedaj omogoča lagodnejše delo, oziroma, brezdelje,kar se kaže v neštetih aferah v vladi sami. Tačas pa kapital, ki bi ga lahko obdržala država Z UPRAVLJANJEM PODJETIJ(kot je bilo v času socializma), odteka preko rok tajkunov v inozemske banke! ZATO JE DRŽAVA OBUBOŽANA. kAJTI OD SAMEGA POBIRANJA DAVKOV NE BO IMELA DOVOLJ PRIHODKOV ZA SVOJE RAZSIPNO IN BREZCILJNO DELOVANJE!

Minister Svetlik pa dobesedno GROZI ljudstvu z ukinitvijo, oziroma znižanjem dobrin kot so štipendije, otroški dodatki,pokojnin... PONAVLJAM G R O Z I!!! Je to pravi značaj za demokratičnega ministra za DELO, D R U Ž I N O IN SOCIALNE ZADEVE? Grozi, ker trdi, da je trmast. In to bo torej njegovo maščevanje, če njegov zakon o malem delu propade. Kam smo prišli...

DEJSTVA O (MENEDŽERSKIH) PREVZEMIH PODJETIJ PRIMER: SLOVENIJA

DEJSTVO ŠT. 1: BANČNE GARANCIJE

1998 – 2010:


215

VLOG ZA DOVOLJENJE ZA PREVZEM


Od skupaj 215 prevzemov, ki so se izvajali v omenjenem obdobju, je bančne garancije priložilo 197 prevzemnikov.

Vir: atvp

 
DEJSTVO ŠT 2: INTENZIVNOST PREVZEMOV PODJETIJ
 

DEJSTVO ŠT 3:VIŠINA BANČNIH GARANCIJ
 
5,559.625.729,42 EUR


VIŠINA BANČNIH GARANCIJ, KI SO JIH BANKE V SLOVENIJI MED LETI 1998 IN


2O10 IZDALE ZA PREVZEME PODJETIJ

1,284.434.765 €

VIŠINA BANČNIH GARANCIJ, KI SO JIH BANKE V SLOVENIJI IZDALE ZGOLJ V LETU 2007 ZA PREVZEM PODJETIJ

Vir: ATVP

DEJSTVO ŠT. 4: NLB * IZDATNO KREDITIRA MENEDŽERSKE PREVZEME PODJETIJ

DEJSTVO ŠT. 5: KATASTROFALNI UČINKI PREVZEMOV
Med letoma 2006 in 2009 se je dolg podjetij, v katerih je bil izveden menedžerski odkup, zvišal za
skoraj tri četrtine, leta 2008 jim je dobiček padel za 99 odstotkov, lani pa so poslovala z izgubo.


(Dr. Prašnikar, december 2010)




PRIMER ŠT. 1:


PREVZEM PIVOVARNE LAŠKO d.d. s strani INFOND holdinga, finančne družbe d.d.; CPM, d.d. FIDINE d.d. ter


KOTO


Bančna garancija:  447.705.512 €.


Osnovno ozadje: Boško Šrot in njegova žena Anica Aužner Šrot prek podjetja Atka-Prima za 16.000 evrov odkupita podjetje Kolonel, ki je nekaj dni pred tem objavila prevzem družbe Center Naložbe, poznejše največje lastnice Infond Holding in posledično Pivovarne Laško.


Sedanje stanje: 28.12. 2009: Mariborsko okrožno sodišče je uvedlo stečajni postopek nad finančno družbo Infond Holding, katere lastnik je nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot.


13.8. 2010:   Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo stečajni postopek nad družbo Center Naložbe


Avgust 2010: obtožnica proti Bošku Šrotu, ki naj bi družbam skupine Pivovarna Laško naročal izplačila posojil Centru Naložbe in Infondu Holdingu, ki posojil nista nikoli vrnila. Oškodovanje je bilo  ocenjeno na okoli 109 milijonov €.


PRIMER ŠT. 2


Prevzem MERKUR-ja s strani MERFIN, Bančna garancija: 114.271.560 €


Osnovno ozadje: Kordež je menedžerski odkup izpeljan konec leta 2007 prek podjetja Merfin, ki so ga v ta namen ustanovili Merkurjevi menedžerji, in s pomočjo nekaj večjih solastnikov (med drugimi Save, Banke Koper). Menedžerji so za odkup pri bankah najeli skupaj za okoli 350 milijonov evrov posojil.


Sedanje stanje: je pospešila razpad menedžerskega prevzema.


Po (ponovljeni) reviziji se je pokazalo, da je Merkurju ostalo 750 milijonov dolgov in skoraj nič premoženja. Postal je insolventen. Škodo, ki jo je Merkurju s svojim ravnanjem menda naredila prejšnja uprava s Kordežem na čelu, pa ocenjujejo na približno 180 milijonov evrov.


DEJSTVO ŠT. 6: BANČNI DOLG JE POSTAL JAVNI DOLG

Po podatkih Banke Slovenije (Bilten BS, december 2009) se je vrednost depozitov države pri bankah začela hitro poviševati od konca leta 2008. Analiza zadolževanja države in podeljevanja državnih poroštev v letu 2009 pokaže, da se je država lani neto zadolžila v vrednosti 4,1 milijarde evrov zaradi financiranja rekordnega javnofinančnega primanjkljaja v vrednosti 1,5 milijarde evrov. Preostalo neto zadolževanje za 2,6 milijarde evrov je država položila kot depozit pri bankah. Hkrati je lani povečala državna poroštva za 2,2 milijarde evrov, od česar je šlo za državna poroštva bankam dve milijardi evrov. (Kovač, 2010)

 
DEJSTVO ŠT. 7: KJE SO REGULATORJI?

Izvirni greh menedžerskih prevzemov je neukrepanje Banke Slovenije.



(Damijan Žugelj, direktor ATVP, 8.12. 2010)





Nikoli ni bila narejena vsebinska presoja posledic prevzemne zakonodaje.


(Marko Kranjec, guverner BS, 25.1. 2010)


 
DEJSTVO ŠT. 8: ZASLEPLJENOST

Ogromne napake v finančni regulaciji in nadzoru so se izkazale kot uničujoče za stabilnost nacionalnega finančnega trga. Varovalke niso bile na svojih mestih, v nezanemarljivem deležu zaradi vere v samoregulativno naravo trga in zmožnost finančnega sistema,da učinkovito menedžerira kakršnekoli napake.



Napake bonitetnih agencij so bile glavni vzvod finančnega uničenja. Tri glavne bonitetne agencije so bile glavni spodbujevalci finančnega zloma.



(KONČNO POROČILO O VZROKIH FINANČNE KRIZE; FEDERALNA PREISKOVALNA KOMISIJA ZA FINANČNO


KRIZO, 27.1. 2011: http://c0182732.cdn1.cloudfiles.rackspacecloud.com/fcic_final_report_full.pdf )


_________________________________________________________________________


Tukaj gre za zelo senzibilne stvari, ki lahko vplivajo tudi na pogled bonitetnih hiš na naš denarni trg.


(Predsednik vlade ob odgovoru na novinarsko vprašanje o konfliktu med vodstvom ATVP in BS; novinarska konferenca po seji Vlade RS, 27.1 2011)