Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je 19. 3. 2010 na Ekonomsko-socialni svet in na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve posredovala stališča glede predloga sprememb Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR) in predloga Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD), ki bi naj nadomestila sedaj veljavni Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Temeljno stališče ZSSS je, da čas finančne in gospodarske krize, ki se odraža v vedno večji socialni in ekonomski stiski prebivalcev Republike Slovenije in ki že ima vse elemente socialne krize, ni čas, ki bi bil primeren za uveljavljanje sprememb, katerih posledica je slabšanje socialnega in ekonomskega položaja delavk in delavcev, brezposelnih in drugih ranljivih skupin prebivalstva. Predlagana sprememba ZDR in predlog ZUTD pa nedvomno poslabšujeta socialni položaj. Besedilo obeh aktov je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oblikovalo samo, brez sodelovanja socialnih partnerjev. Spremembe in usmeritve na področju urejanja delovnih razmerij in trga dela pa je socialnim partnerjem sporočilo najprej preko tiskovne konference. Takšno ravnanje in pojmovanje socialnega dialoga je za nas popolnoma nesprejemljivo in odraža zavestno ignoriranje pomembnih dosežkov socialnega dialoga in navsezadnje tudi sindikata kot enakopravnega socialnega partnerja.
Podan predlog sprememb in dopolnitev ZDR, s katerimi se skrajšujejo odpovedni roki in znižujejo odpravnine, ne temelji na strokovni presoji in utemeljenosti tovrstnega predloga, ampak gre za predlog izključno interesne narave, ki je rezultat »obljub« predsednika vlade delodajalskim organizacijam. Dejstvo je, da znižanje odpravnin in skrajševanje odpovednih rokov ne ustvarja novih delovnih mest in ne povečuje zaposlovanja. V ZSSS tako odločno nasprotujemo kakršnimkoli spremembam ZDR, ki bi poslabševala ekonomski in socialni status delavk in delavcev. Predlog za zniževanje višine odpravnin je namreč oblikovan tako, da pomeni ukinitev progresivnosti odpravnin glede na delovno dobo, pri čemer se izguba delavca z dolžino delovne dobe le še stopnjuje. Opozarjamo tudi, da odpravnina, kot institut, ne predstavlja zgolj in izključno le strošek za delodajalca, ampak v praksi pomeni tudi sredstvo za preprečevanja odprte brezposelnosti. Predlaganemu skrajševanju odpovednih rokov prav tako nasprotujemo, saj predlagatelj hkrati ni ponudil podaljševanja obdobja prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Iz podatkov Zavoda RS za zaposlovanje je namreč moč ugotoviti, da je med dolgotrajno brezposelnimi (več kot eno leto) kar 65,5 % oseb starih 40 let in več. In ravno tej skupini delavk in delavcev bi se odpovedni roki tudi najbolj skrajšali, kar je absolutno nesprejemljivo.
V zvezi s predlogom Zakona o urejanju trga dela pozdravljamo pozitivne spremembe na področju instituta denarnih nadomestil, ki gredo v smeri večje dostopnosti in zvišanja osnovnega zneska denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Tudi nekateri predlagani ukrepi aktivne politike zaposlovanja so po našem prepričanju korak v pravo smer (npr. nadomeščanje na delovnem mestu, delitev delovnega mesta), čeprav je uvedba teh institutov zgolj opisna in bi jo bilo potrebno podrobneje urediti. Vendar pa v ZSSS ugotavljamo, da predlagane pozitivne spremembe na področju urejanja denarnih nadomestil in aktivne politike zaposlovanja ne odtehtajo predlaganih negativnih sprememb iz naslova odpravnin in odpovednih rokov, ki so predlagane v spremembah in dopolnitvah ZDR. Na splošno lahko ugotovimo, da model varne prožnosti, predlagan s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, preprosto ni socialno in ekonomsko vzdržen za delavke in delavce v Sloveniji. Več si lahko preberete na naslovu:
http://www.zsss.si/images/stories/PDF%20aktualno/Stalisca_ZSSS_do_predlaganih_sprememb_zakonov_ZDR_ZUTD.pdf
četrtek, 25. marec 2010
torek, 23. marec 2010
PROTI SOCIALNEMU DUMPINGU
Predlogi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v boju zoper socialni dumping
Evropski parlament je 26. marca 2009 sprejel Resolucijo o družbeni odgovornosti podizvajalskih podjetij v proizvodni verigi (2008/2249 (INI)), iz katere med drugim jasno in nedvoumno izhaja, da podizvajalce pogosto izkoriščajo enega proti drugemu, kar ima za posledico, da so delavci, tako naročnikov v javnih razpisih kot podizvajalcev, pod pritiskom glede delovnih pogojev. Pogoji, v katerih se delo opravlja, namreč v veliki meri vplivajo na ceno posamezne storitve, s katero se konkurira na razpisih. Nadalje je iz Resolucije moč razbrati, da podizvajalstvo, kljub številnim pozitivnim vidikom in omogočanju rasti proizvodnih zmogljivosti, ustvarja tudi gospodarsko in socialno neravnovesje med delavci in pospešuje slabšanje delovnih razmer.
Podizvajalstvo se lahko izvaja prek agencij za pogodbeno zaposlovanje in podjetij, ki izključno posredujejo delovno silo za določen čas in občasno delujejo kot tako imenovani "poštni nabiralniki". Pogosto pa se za ta namen dodeli le eno naročilo oziroma se delavci najamejo samo za ta namen. Takšne prakse poudarjajo hitro spremenljivo naravo gradbene industrije in drugih sektorjev, v katerih so zaposlitvena razmerja pogosto izredno negotova. Nesporno se delovna razmerja v gradbenem sektorju na novo opredeljujejo, hkrati pa se zmanjšuje neposredna družbena odgovornost glavnega izvajalca, saj se delo oddaja podizvajalcem in agencijam za zaposlovanje na način, da je zagotavljanje poceni in pogosto nekvalificirane delovne sile sestavni del podizvajalstva na nižjih ravneh. V čezmejnem kontekstu se težave, povezane z negotovim delovnim mestom, pokažejo, ko so delavci na primer napoteni na delo v tretjo državo članico.
Iz podanih dejstev je torej jasno, da imajo podizvajalske verige konkretne negativne učinke, ki jih predvsem čutijo njihovi najšibkejši členi – t. j. delavci. Vendar pa je na tem mestu potrebno omeniti tudi sistemski zakonodajni okvir, ki lahko odločujoče pripomore k zaviranju ali pa k pospeševanju izkoriščanja delavcev v podizvajalski verigi.
Praksa v Sloveniji kaže na izrazito slabo stanje na tem področju po celotni vertikali podizvajalske verige. Tako (pod)izvajalska podjetja brez razlogov zavlačujejo s plačilom svojih obveznosti do naslednjih podizvajalcev, precej podizvajalcev v imenu »stroškovne učinkovitosti« redno zlorablja delovno zakonodajo, (npr. preko neplačevanja socialnih prispevkov). Delavci, vpeti v to verigo, ne dobijo ustreznega plačila, hkrati pa so pod stalnim pritiskom določenih rokov, kar ima za posledico ogromno število (neplačanih) nadur, seveda ob praviloma slabih delovnih pogojih. Vse to pomeni, da proces podizvajalskih verig v bistvu temelji na socialnem dumpingu, katerega pa, na žalost, v tem trenutku podpira tudi država z nekaterimi določili, ki prisilno priklenejo delavce v ta delovni proces. Takšna slika delovnega procesa pa je zagotovo zelo daleč od realizacije koncepta družbene odgovornosti podjetij.
Iz vseh teh razlogov Zveza svobodnih sindikatov Slovenije podaja predloge, ki pomenijo korak k zmanjševanju socialnega dumpinga in postavitvi vseh delavcev v Sloveniji v enakopraven položaj. Ti predlogi so:
1. Zakonski okvir urejanja pogodb o naročanju dela (storitev) oblikovati tako, da se v pogodbe o naročilu dela, tako med naročnikom in glavnim izvajalcem, kot v pogodbe, ki sledijo s podizvajalci, obvezno vnese klavzula o solidarni odgovornosti za terjatve delavcev, ki so nastale zaradi opravljanja naročenega dela.
2. Nemudoma naj se vzpostavi sistem licenciranja (pod)izvajalskih podjetij, v katerega se naj vključi tudi reprezentativni sindikat dejavnosti, s potrdilom, da je spoštovana kolektivna pogodba dejavnosti, ki veže delodajalca. V primeru, da pa delodajalec ni vezan s kolektivno pogodbo dejavnosti, pa mora v postopku licenciranja Inšpektorat RS za delo izdati potrdilo o spoštovanju delovnopravne zakonodaje s strani delodajalca. Licenca bi bila obvezna sestavina kandidiranja na vseh (javnih) naročilih. Vsa izvajalska in podizvajalska podjetja so obvezana oddati popolno licenco pred pričetkom vsakršnih del. V primeru, da se licence ne odda, je podjetje izključeno iz vseh (javnih) naročil.
3. Zakon o jamstvenem in preživninskem skladu naj se podvrže spremembam. V času vedno večje socialne krize se delavke in delavci vse bolj soočajo z neplačanimi mesečnimi obveznostmi, nezmožnostjo odplačevanja kreditov, nakupov osnovnih življenjskih potrebščin, ipd. Večja socialna kriza pa ima za posledico tudi vse večjo socialno izključenost. Iz tega razloga je potrebno sprejeti takšno zakonsko rešitev, ki bo omogočala vsaj minimalno materialno in socialno varnost zaposlenih delavcev tudi v primeru, ko le-ti brez svoje krivde ne bodo prejeli plače več kot mesec dni. Najbolje bi bilo tovrstni institut urediti v Zakonu o jamstvenem in preživninskem skladu, in sicer na podoben način kot se določbe tega zakona uporabljajo za delavke in delavce, ki so delo izgubile v posledici stečajnega postopka.
4. Nemudoma naj se pristopi k spremembam določil Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, in sicer v delu, ki se nanaša na pogoje za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja. V tem trenutku je namreč pogoj za pridobitev le-tega dveletna neprekinjena zaposlitev pri istem delodajalcu, kar pa dejansko pomeni priklenitev delavca na istega delodajalca za obdobje dveh let, kar je seveda »idealno« okolje za izkoriščanje delavca. Tako se naj delavcu migrantu že v času prvih dveh let omogoči mobilnost s tem, da se izniči pogoj tako neprekinjenosti dela kot dela pri istem delodajalcu.
5. Nemudoma naj se pristopi k spremembam socialnih sporazumov Slovenije z Bosno in Hercegovino ter Makedonijo, tako da bodo omogočili dostop do denarnih nadomestil delavcem migrantom z začasnim bivališčem v Sloveniji. Dotična sporazuma namreč onemogočata dostop do denarnih nadomestil za delavce iz teh držav v primeru, da le-ti ostanejo brez zaposlitve – četudi so do njega po obstoječi zakonodaji, tehnično - teoretično, upravičeni. Pogoj za pridobitev denarnega nadomestila v času brezposelnosti za državljane teh držav je namreč stalno bivanje, česar pa ogromna večina delavcev nima. To pa ima za posledico izbris socialne mreže delavcev migrantov v času brezposelnosti.
Pri tem pa moramo upoštevati, da je delavec migrant ves čas dela v Sloveniji tudi plačnik socialnih prispevkov, med drugim tudi prispevkov za zaposlovanje - od česar pa na koncu nima pravzaprav nič. Tako se na tem mestu postavlja vprašanje zagotavljanja enakopravnosti.
6. V povezavi z zgoraj navedenim se nemudoma spremenijo določila osnutka Sporazuma z BiH o zaposlovanju državljanov BiH v Sloveniji, ki govorijo o tem, da se delavcu migrantu po preteku delovnega dovoljenja za tri leta sicer omogoči vrnitev v državo zaposlitve, vendar šele po najmanj šestmesečni prekinitvi zakonitega prebivanja v državi zaposlitve. Ta šestmesečna prekinitev konkretno pomeni, da delavci migranti v takšnem sistemu »krožnih migracij« vsaj 6,5 let ne izpolnijo pogojev za pridobitev slovenskega državljanstva po Zakonu o tujcih (41. člen Zakona o tujcih, UL RS, št. 61/2009), zato jo je v najmanjši meri potrebno znižati (npr. na tri mesece).
7. Nemudoma naj se sprejme Uredba o določitvi minimalnih bivalnih in higienskih standardov za tujce na delu v Sloveniji. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije že nekaj časa intenzivno opozarja na zelo slabe bivalne razmere delavcev migrantov v samskih domovih in v bivališčih, ki jih priskrbi delodajalec (ali pa so celo njegova last). Cene bivanja v samskih domovih so recimo izjemno visoke, tudi okoli 150 evrov mesečno, čeprav je s tem praviloma zagotovljena le postelja v sobi, ki si jo deli še s tremi, štirimi ali več osebami, in skupna kopalnica. Tako pride do absurdne situacije, ko stane mesečni najem sobe v izmeri 15 m2, v kateri so štiri postelje, 600 evrov. S tem pa je razmik med kvaliteto bivanja in ceno zanj nenormalno visok. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je prav zaradi takšnih anomalij bila pobudnica sprejetja pravno regulativnega okvirja, ki bo zagotavljal ustrezne bivalne pogoje za delavce migrante. Na MDDSZ se je zato vzpostavila posebna delovna skupina, ki je predlog Uredbe o bivalnih pogojih končala v juliju 2009, vendar pa predlog še vedno ni stopil naprej od tega, zato je v tem trenutku to področje še vedno popolnoma deregulirano in prepuščeno lastnikom teh prostorov, kar z drugimi besedami pomeni, da se kvaliteta bivalnih prostorov ni prav nič spremenila.
8. Ustanovijo se naj tim. »svetovalni odbori«, in sicer tako na nacionalni kot tudi na lokalni ravni (npr. po sedežih območnih služb inšpektorata za delovna razmerja), ki so sestavljeni iz predstavnikov socialnih partnerjev, ki bi razpravljali o ciljih in programu dela inšpektorata za delo (npr. o rednih in izrednih akcijah inšpektorata), o načinu opravljanja posamičnih akcij (npr. o načinu sodelovanja z drugimi inšpekcijskimi službami). Njihova naloga bi bila tudi opozarjanje na določene nepravilnosti in posledično temu usmerjanje dela inšpektorata (npr. pri preprečevanju nezakonitega sklepanja pogodb za določen čas, neizplačanih plač, pri uveljavljanju načela enakega obravnavanja, nediskriminacije, zaposlovanja invalidov, ipd.). Na podlagi takšnih ugotovitev bi se lažje oblikovali ukrepi, ki bi v prihodnje preprečevali oziroma prispevali k zmanjšanju kršitev pravic delavk in delavcev.
9. Vzpostavi se naj sistem kvot za uporabo agencijskega dela. Tovrstni sistem je potreben z namenom preprečevanja socialnega dumpinga na podjetniški ravni, prav tako pa se naj vzpostavi sistem, ki bo preprečeval veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki so »stalnica« pri tim. agencijskih delavcih.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pričakujemo, da bodo pristojne institucije takoj pristopile k pripravi in implementaciji teh predlogov, saj trdno verjamemo, da je daleč najbolj učinkovit način v boju zoper socialni dumping izenačitev delavskih, socialnih in ekonomskih pravic vseh delavcev.
Mag. Dušan Semolič,
predsednik ZSSS
Evropski parlament je 26. marca 2009 sprejel Resolucijo o družbeni odgovornosti podizvajalskih podjetij v proizvodni verigi (2008/2249 (INI)), iz katere med drugim jasno in nedvoumno izhaja, da podizvajalce pogosto izkoriščajo enega proti drugemu, kar ima za posledico, da so delavci, tako naročnikov v javnih razpisih kot podizvajalcev, pod pritiskom glede delovnih pogojev. Pogoji, v katerih se delo opravlja, namreč v veliki meri vplivajo na ceno posamezne storitve, s katero se konkurira na razpisih. Nadalje je iz Resolucije moč razbrati, da podizvajalstvo, kljub številnim pozitivnim vidikom in omogočanju rasti proizvodnih zmogljivosti, ustvarja tudi gospodarsko in socialno neravnovesje med delavci in pospešuje slabšanje delovnih razmer.
Podizvajalstvo se lahko izvaja prek agencij za pogodbeno zaposlovanje in podjetij, ki izključno posredujejo delovno silo za določen čas in občasno delujejo kot tako imenovani "poštni nabiralniki". Pogosto pa se za ta namen dodeli le eno naročilo oziroma se delavci najamejo samo za ta namen. Takšne prakse poudarjajo hitro spremenljivo naravo gradbene industrije in drugih sektorjev, v katerih so zaposlitvena razmerja pogosto izredno negotova. Nesporno se delovna razmerja v gradbenem sektorju na novo opredeljujejo, hkrati pa se zmanjšuje neposredna družbena odgovornost glavnega izvajalca, saj se delo oddaja podizvajalcem in agencijam za zaposlovanje na način, da je zagotavljanje poceni in pogosto nekvalificirane delovne sile sestavni del podizvajalstva na nižjih ravneh. V čezmejnem kontekstu se težave, povezane z negotovim delovnim mestom, pokažejo, ko so delavci na primer napoteni na delo v tretjo državo članico.
Iz podanih dejstev je torej jasno, da imajo podizvajalske verige konkretne negativne učinke, ki jih predvsem čutijo njihovi najšibkejši členi – t. j. delavci. Vendar pa je na tem mestu potrebno omeniti tudi sistemski zakonodajni okvir, ki lahko odločujoče pripomore k zaviranju ali pa k pospeševanju izkoriščanja delavcev v podizvajalski verigi.
Praksa v Sloveniji kaže na izrazito slabo stanje na tem področju po celotni vertikali podizvajalske verige. Tako (pod)izvajalska podjetja brez razlogov zavlačujejo s plačilom svojih obveznosti do naslednjih podizvajalcev, precej podizvajalcev v imenu »stroškovne učinkovitosti« redno zlorablja delovno zakonodajo, (npr. preko neplačevanja socialnih prispevkov). Delavci, vpeti v to verigo, ne dobijo ustreznega plačila, hkrati pa so pod stalnim pritiskom določenih rokov, kar ima za posledico ogromno število (neplačanih) nadur, seveda ob praviloma slabih delovnih pogojih. Vse to pomeni, da proces podizvajalskih verig v bistvu temelji na socialnem dumpingu, katerega pa, na žalost, v tem trenutku podpira tudi država z nekaterimi določili, ki prisilno priklenejo delavce v ta delovni proces. Takšna slika delovnega procesa pa je zagotovo zelo daleč od realizacije koncepta družbene odgovornosti podjetij.
Iz vseh teh razlogov Zveza svobodnih sindikatov Slovenije podaja predloge, ki pomenijo korak k zmanjševanju socialnega dumpinga in postavitvi vseh delavcev v Sloveniji v enakopraven položaj. Ti predlogi so:
1. Zakonski okvir urejanja pogodb o naročanju dela (storitev) oblikovati tako, da se v pogodbe o naročilu dela, tako med naročnikom in glavnim izvajalcem, kot v pogodbe, ki sledijo s podizvajalci, obvezno vnese klavzula o solidarni odgovornosti za terjatve delavcev, ki so nastale zaradi opravljanja naročenega dela.
2. Nemudoma naj se vzpostavi sistem licenciranja (pod)izvajalskih podjetij, v katerega se naj vključi tudi reprezentativni sindikat dejavnosti, s potrdilom, da je spoštovana kolektivna pogodba dejavnosti, ki veže delodajalca. V primeru, da pa delodajalec ni vezan s kolektivno pogodbo dejavnosti, pa mora v postopku licenciranja Inšpektorat RS za delo izdati potrdilo o spoštovanju delovnopravne zakonodaje s strani delodajalca. Licenca bi bila obvezna sestavina kandidiranja na vseh (javnih) naročilih. Vsa izvajalska in podizvajalska podjetja so obvezana oddati popolno licenco pred pričetkom vsakršnih del. V primeru, da se licence ne odda, je podjetje izključeno iz vseh (javnih) naročil.
3. Zakon o jamstvenem in preživninskem skladu naj se podvrže spremembam. V času vedno večje socialne krize se delavke in delavci vse bolj soočajo z neplačanimi mesečnimi obveznostmi, nezmožnostjo odplačevanja kreditov, nakupov osnovnih življenjskih potrebščin, ipd. Večja socialna kriza pa ima za posledico tudi vse večjo socialno izključenost. Iz tega razloga je potrebno sprejeti takšno zakonsko rešitev, ki bo omogočala vsaj minimalno materialno in socialno varnost zaposlenih delavcev tudi v primeru, ko le-ti brez svoje krivde ne bodo prejeli plače več kot mesec dni. Najbolje bi bilo tovrstni institut urediti v Zakonu o jamstvenem in preživninskem skladu, in sicer na podoben način kot se določbe tega zakona uporabljajo za delavke in delavce, ki so delo izgubile v posledici stečajnega postopka.
4. Nemudoma naj se pristopi k spremembam določil Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, in sicer v delu, ki se nanaša na pogoje za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja. V tem trenutku je namreč pogoj za pridobitev le-tega dveletna neprekinjena zaposlitev pri istem delodajalcu, kar pa dejansko pomeni priklenitev delavca na istega delodajalca za obdobje dveh let, kar je seveda »idealno« okolje za izkoriščanje delavca. Tako se naj delavcu migrantu že v času prvih dveh let omogoči mobilnost s tem, da se izniči pogoj tako neprekinjenosti dela kot dela pri istem delodajalcu.
5. Nemudoma naj se pristopi k spremembam socialnih sporazumov Slovenije z Bosno in Hercegovino ter Makedonijo, tako da bodo omogočili dostop do denarnih nadomestil delavcem migrantom z začasnim bivališčem v Sloveniji. Dotična sporazuma namreč onemogočata dostop do denarnih nadomestil za delavce iz teh držav v primeru, da le-ti ostanejo brez zaposlitve – četudi so do njega po obstoječi zakonodaji, tehnično - teoretično, upravičeni. Pogoj za pridobitev denarnega nadomestila v času brezposelnosti za državljane teh držav je namreč stalno bivanje, česar pa ogromna večina delavcev nima. To pa ima za posledico izbris socialne mreže delavcev migrantov v času brezposelnosti.
Pri tem pa moramo upoštevati, da je delavec migrant ves čas dela v Sloveniji tudi plačnik socialnih prispevkov, med drugim tudi prispevkov za zaposlovanje - od česar pa na koncu nima pravzaprav nič. Tako se na tem mestu postavlja vprašanje zagotavljanja enakopravnosti.
6. V povezavi z zgoraj navedenim se nemudoma spremenijo določila osnutka Sporazuma z BiH o zaposlovanju državljanov BiH v Sloveniji, ki govorijo o tem, da se delavcu migrantu po preteku delovnega dovoljenja za tri leta sicer omogoči vrnitev v državo zaposlitve, vendar šele po najmanj šestmesečni prekinitvi zakonitega prebivanja v državi zaposlitve. Ta šestmesečna prekinitev konkretno pomeni, da delavci migranti v takšnem sistemu »krožnih migracij« vsaj 6,5 let ne izpolnijo pogojev za pridobitev slovenskega državljanstva po Zakonu o tujcih (41. člen Zakona o tujcih, UL RS, št. 61/2009), zato jo je v najmanjši meri potrebno znižati (npr. na tri mesece).
7. Nemudoma naj se sprejme Uredba o določitvi minimalnih bivalnih in higienskih standardov za tujce na delu v Sloveniji. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije že nekaj časa intenzivno opozarja na zelo slabe bivalne razmere delavcev migrantov v samskih domovih in v bivališčih, ki jih priskrbi delodajalec (ali pa so celo njegova last). Cene bivanja v samskih domovih so recimo izjemno visoke, tudi okoli 150 evrov mesečno, čeprav je s tem praviloma zagotovljena le postelja v sobi, ki si jo deli še s tremi, štirimi ali več osebami, in skupna kopalnica. Tako pride do absurdne situacije, ko stane mesečni najem sobe v izmeri 15 m2, v kateri so štiri postelje, 600 evrov. S tem pa je razmik med kvaliteto bivanja in ceno zanj nenormalno visok. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je prav zaradi takšnih anomalij bila pobudnica sprejetja pravno regulativnega okvirja, ki bo zagotavljal ustrezne bivalne pogoje za delavce migrante. Na MDDSZ se je zato vzpostavila posebna delovna skupina, ki je predlog Uredbe o bivalnih pogojih končala v juliju 2009, vendar pa predlog še vedno ni stopil naprej od tega, zato je v tem trenutku to področje še vedno popolnoma deregulirano in prepuščeno lastnikom teh prostorov, kar z drugimi besedami pomeni, da se kvaliteta bivalnih prostorov ni prav nič spremenila.
8. Ustanovijo se naj tim. »svetovalni odbori«, in sicer tako na nacionalni kot tudi na lokalni ravni (npr. po sedežih območnih služb inšpektorata za delovna razmerja), ki so sestavljeni iz predstavnikov socialnih partnerjev, ki bi razpravljali o ciljih in programu dela inšpektorata za delo (npr. o rednih in izrednih akcijah inšpektorata), o načinu opravljanja posamičnih akcij (npr. o načinu sodelovanja z drugimi inšpekcijskimi službami). Njihova naloga bi bila tudi opozarjanje na določene nepravilnosti in posledično temu usmerjanje dela inšpektorata (npr. pri preprečevanju nezakonitega sklepanja pogodb za določen čas, neizplačanih plač, pri uveljavljanju načela enakega obravnavanja, nediskriminacije, zaposlovanja invalidov, ipd.). Na podlagi takšnih ugotovitev bi se lažje oblikovali ukrepi, ki bi v prihodnje preprečevali oziroma prispevali k zmanjšanju kršitev pravic delavk in delavcev.
9. Vzpostavi se naj sistem kvot za uporabo agencijskega dela. Tovrstni sistem je potreben z namenom preprečevanja socialnega dumpinga na podjetniški ravni, prav tako pa se naj vzpostavi sistem, ki bo preprečeval veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki so »stalnica« pri tim. agencijskih delavcih.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pričakujemo, da bodo pristojne institucije takoj pristopile k pripravi in implementaciji teh predlogov, saj trdno verjamemo, da je daleč najbolj učinkovit način v boju zoper socialni dumping izenačitev delavskih, socialnih in ekonomskih pravic vseh delavcev.
Mag. Dušan Semolič,
predsednik ZSSS
sreda, 10. marec 2010
Zakon o minimalni plači - dohodnina - pojasnila
Vlada je s sprejemom nove dohodninske zakonodaje spremenila prage za dodatne olajšave (jih je dvignila, zaradi česar pridobi več ljudi, glede na prejšnjo lestvico!!!!).
Meje so zamaknjene, vendar pa se ohranja dejstvo, da tisti z mesečnim dohodkom 851€ bruto relativno izgubijo zaradi večjega plačila davka, kar prikazujem v naslednji tabeli. Dejstvo je tudi, da so te meje vedno obstajale!!!
Ponovno je upoštevana predpostavka, da je oseba sama in nima dodatnih osebnih olajšav (otrok, etc.)
Kot rečeno se neto plača izračuna na sledeč način:
Bruto plača – prispevki za soc. varnost – davčne olajšave (splošna + dodatna) = DAVČNA OSNOVA
DAVČNA OSNOVA *stopnja davka = PLAČILO DAVKA
NETO PLAČA = Bruto plača – prispevki za socialno varnost – plačilo davka
Torej, ker je meja za dodatno olajšavo pri 850€ bruto, so vsi zaposleni do te meje (vključno z njo) upravičeni do dodatne olajšave v višini 251,65€, kar pomeni, da imajo skupaj s splošno olajšavo 510 € olajšav. Vsi, ki imajo višji dohodek od 850 € bruto vse tja do 983,33 € bruto pa so upravičeni do dodatne olajšave v nižjem znesku in sicer višini 87,29 €; njihova skupna olajšava tako znaša 345,64€. Zaradi tega tisti, ki so malenkost nad 850 € dejansko izgubijo pri neto izplačilu, saj plačajo več davka.
Zaradi vprašanj s katerimi se soočamo na terenu vam dajemo nekaj pojasnil v zvezi s spremenjenim zakonom o dohodnini….
V UL RS 13/2010 objavljena nova lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2010, ki določa, da je višina skupne splošne olajšave odvisna od skupnega dohodka v letu 2010:
Vir: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/stopnje_dohodnine_za_leto_2010/lestvica_za_odmero_dohodnine_in_olajsave_za_leto_2010/
Sedaj pa ključno vprašanje!!
Olajšava 510 € oziroma 258,35 + 251,65 € pripada zaposlenemu, ki ima na mesečni ravni do 850 € dohodka; vendar pa ob predpostavki, da ima oseba samo dohodek iz zaposlitve!!!!
Ob dodatnem upoštevanju regresa, 13 plače, katastrskega dohodka, morda tudi avtorske pogodbe, oddajanja nepremičnin, obresti etc… pa lahko pomeni, da bo oseba presegla znesek 10.200 € na letni ravni, kar pomeni, da bo morala v primeru preveč obračunane olajšave le-to povrniti ob koncu leta!!!
Zato je nujno, da si vsak posameznik zase izračuna vse svoje dohodke na letni ravni in ugotovi ali bo njegov dohodek presegel 10.200 € in v tem primeru tudi podpiše izjavo, da naj se mu pri obračunu neto plače ne obračuna dodatna olašava!!! Če tega ta oseba ne bo storila bo namreč morala vrniti preveč obračunane olajšave.
Primer:
- lahko ima oseba zelo nizke dohodke, pa prejeme velik katastrski dohodek in zaradi tega preseže 10.200 na letni ravni, zaradi česar ne bo upravičena do dodatne olajšave!!!
- Minimalna plača: 734,15 *12 mesecev =8.809,8 + regres 734,15 € = 9.543,95 € + 13 plača 500 € = 10.043,95 € - v tem primeru naj oseba uveljavlja dodatno olajšavo, saj ne bi imelo smisla financirati države celo leto.
Prav tako naj vsak posameznik preveri kateremu od zakoncev se bolj splača prijaviti otroka!!!
Ponovno je upoštevana predpostavka, da je oseba sama in nima dodatnih osebnih olajšav (otrok, etc.)
Kot rečeno se neto plača izračuna na sledeč način:
Bruto plača – prispevki za soc. varnost – davčne olajšave (splošna + dodatna) = DAVČNA OSNOVA
DAVČNA OSNOVA *stopnja davka = PLAČILO DAVKA
NETO PLAČA = Bruto plača – prispevki za socialno varnost – plačilo davka
Torej, ker je meja za dodatno olajšavo pri 850€ bruto, so vsi zaposleni do te meje (vključno z njo) upravičeni do dodatne olajšave v višini 251,65€, kar pomeni, da imajo skupaj s splošno olajšavo 510 € olajšav. Vsi, ki imajo višji dohodek od 850 € bruto vse tja do 983,33 € bruto pa so upravičeni do dodatne olajšave v nižjem znesku in sicer višini 87,29 €; njihova skupna olajšava tako znaša 345,64€. Zaradi tega tisti, ki so malenkost nad 850 € dejansko izgubijo pri neto izplačilu, saj plačajo več davka.
Zaradi vprašanj s katerimi se soočamo na terenu vam dajemo nekaj pojasnil v zvezi s spremenjenim zakonom o dohodnini….
V UL RS 13/2010 objavljena nova lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2010, ki določa, da je višina skupne splošne olajšave odvisna od skupnega dohodka v letu 2010:
Vir: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/stopnje_dohodnine_za_leto_2010/lestvica_za_odmero_dohodnine_in_olajsave_za_leto_2010/
Sedaj pa ključno vprašanje!!
Olajšava 510 € oziroma 258,35 + 251,65 € pripada zaposlenemu, ki ima na mesečni ravni do 850 € dohodka; vendar pa ob predpostavki, da ima oseba samo dohodek iz zaposlitve!!!!
Ob dodatnem upoštevanju regresa, 13 plače, katastrskega dohodka, morda tudi avtorske pogodbe, oddajanja nepremičnin, obresti etc… pa lahko pomeni, da bo oseba presegla znesek 10.200 € na letni ravni, kar pomeni, da bo morala v primeru preveč obračunane olajšave le-to povrniti ob koncu leta!!!
Zato je nujno, da si vsak posameznik zase izračuna vse svoje dohodke na letni ravni in ugotovi ali bo njegov dohodek presegel 10.200 € in v tem primeru tudi podpiše izjavo, da naj se mu pri obračunu neto plače ne obračuna dodatna olašava!!! Če tega ta oseba ne bo storila bo namreč morala vrniti preveč obračunane olajšave.
Primer:
- lahko ima oseba zelo nizke dohodke, pa prejeme velik katastrski dohodek in zaradi tega preseže 10.200 na letni ravni, zaradi česar ne bo upravičena do dodatne olajšave!!!
- Minimalna plača: 734,15 *12 mesecev =8.809,8 + regres 734,15 € = 9.543,95 € + 13 plača 500 € = 10.043,95 € - v tem primeru naj oseba uveljavlja dodatno olajšavo, saj ne bi imelo smisla financirati države celo leto.
Prav tako naj vsak posameznik preveri kateremu od zakoncev se bolj splača prijaviti otroka!!!
ponedeljek, 21. december 2009
VSE DOBRO V 2010
petek, 27. november 2009
KO GOVORI DELAVKA
MIRA MAKSIĆ http://www.youtube.com/watch?v=bv0moe66ta8&feature=channel
PRIDRUŽI SE BOJU! WWW.ZADOSTOJANSTVO.ORG 28 11 2009 10H LJUBLJANA PREŠERNOV TRG.
PRIDRUŽI SE BOJU! WWW.ZADOSTOJANSTVO.ORG 28 11 2009 10H LJUBLJANA PREŠERNOV TRG.
sreda, 18. november 2009
KO GOVORI DELAVEC
INTERVJU: SAMO ZOREC: http://www.youtube.com/watch?v=JrDile7AfWo
PRIDRUŽI SE BOJU! http://www.zadostojanstvo.org/
28 11 2009 10H
LJUBLJANA
PREŠERNOV TRG.
POVEJ NAPREJ!
PRIDRUŽI SE BOJU! http://www.zadostojanstvo.org/
LJUBLJANA
PREŠERNOV TRG.
POVEJ NAPREJ!
četrtek, 12. november 2009
torek, 10. november 2009
KATALOG PRESTIŽA
KATALOG PRESTIŽA ALI POVEDANO DRUGAČE:
DRUŽBENE NEENAKOSTI
Uradna statistika nam govori naslednje:
Ginijev količnik pokaže, kako je dohodek porazdeljen med prebivalce. V letu 2007 je bila njegova vrednost 23,2 % (leta 2006 23,8 %), kar kaže na dokaj enakomerno porazdelitev dohodka. Razmerje kvintilnih razredov, ki je prav tako kazalnik porazdelitve dohodka med prebivalci, je v letu 2007 znašalo 3,3 in pove, da je imelo 20 % najbogatejših oseb v Sloveniji 3,3-krat več dohodka od 20 % najrevnejših oseb.
Kaj pa nam pokaže izlet po slovenski cenovni pokrajini?
Poglejte si
Katalog prestiža ali povedano drugače:
Katalog družbene neenakosti
Vsi izdelki v katalogu so dostopni v Sloveniji.
DRUŽBENE NEENAKOSTI
Uradna statistika nam govori naslednje:
Ginijev količnik pokaže, kako je dohodek porazdeljen med prebivalce. V letu 2007 je bila njegova vrednost 23,2 % (leta 2006 23,8 %), kar kaže na dokaj enakomerno porazdelitev dohodka. Razmerje kvintilnih razredov, ki je prav tako kazalnik porazdelitve dohodka med prebivalci, je v letu 2007 znašalo 3,3 in pove, da je imelo 20 % najbogatejših oseb v Sloveniji 3,3-krat več dohodka od 20 % najrevnejših oseb.
Kaj pa nam pokaže izlet po slovenski cenovni pokrajini?
Poglejte si
Katalog prestiža ali povedano drugače:
Katalog družbene neenakosti
Vsi izdelki v katalogu so dostopni v Sloveniji.
četrtek, 5. november 2009
ZA DOSTOJANSTVO !
http://www.zadostojanstvo.org/
Podpiši peticijo!
Oddaj podporno pismo na: podpora@zadostojanstvo.org
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
