Gonja proti »izkoriščevalcem« socialne države se nadaljuje.
Danes smo si v dnevniku Žurnal lahko prebral prispevek z naslovom »Delo je dostojanstvo, razen za pijavke ne«. (članek si lahko preberete TUKAJ).
V članku nam avtorica Andreja Basle ponudi naslednje besede (citiram):
Solidarnost je vsekakor temelj vsake družbe in jo do določene zdrave mere absolutno podpiram. Sem pa odločno proti gledanju skozi prste. Podobno kot bavčarji in šroti v tej državi nikoli ne končajo pod roko pravice, tudi delomrzneži nikoli niso ob nadomestilo za brezposelne in pozneje socialno pomoč. Vlada pa se – namesto ukvarjanja z iskanjem konkretnih rešitev, ki bi nekatere volilce tudi bolele – raje ukvarja z ministrskimi igricami v slogu Jaz nimam dovolj velike lopatke in Če ne dobim tele kanglice, grem iz vlade.
Da bi morali tisti, ki živijo od socialnih pomoči, vsaj od deset do 20 ur na teden delati družbenokoristna dela, vlado v forumu na vladni spletni strani opominjajo celo sami prejemniki teh pomoči. To bi jim, pravijo, vrnilo dostojanstvo, saj “želijo biti družbi koristni in se ji oddolžiti za pomoč”. Od vlade zato pričakujem, naj čim prej ukrepa in z državnih pleč odstrani pijavke.
Ukrep. Prvi tak družbenokoristen projekt za 53 tisoč prejemnikov socialnih pomoči in okoli 30 tisoč prejemnikov nadomestil za brezposelne, ki ne bi z ničemer najedel ekonomije obstoječih delovnih mest, bi lahko bilo že nadaljevanje akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Dvajset tisoč ton pobranih smeti je namreč razgalilo še na desettisoče ton že desetletja na črno odlaganih smeti. Zakaj bi jih pobirali šele leta 2012? Država sicer pripravlja “nagrade za dejavne prejemnike socialnih pomoči” in zakon o malem delu. A to v ničemer ne bo vplivalo na tiste, ki preprosto nočejo delati in le izrabljajo sistem.
Pa smo spet tam – kdor je na socialni pomoči, je delomrznež, pijavka, in še s kakšno besedo ga obkladajmo! Delodajalci bodo zelo veseli tako uklonjenih, razvrednotenih in nesamozavestnih delavk in delavcev, saj imajo prav zanje rezervirana vse bolj začasna, vse bolj občasna in vse bolj nezanesljiva delovna mest, ki povzročajo vse več socialne izključenosti in revščine.
Medtem pa ko se zliva gnojnica po prejemnikih denarne socialne pomoči (v optimalni višini »neverjetnih« 226,80 €), se menedžerji na vse kriplje otepajo določitev zgornjih mej plač, češ »enkrat pred 20 leti smo se odločili, da živimo v kapitalizmu« , kakor je rekel Tine Kračun iz Intermediusa (Finance).
Tako je – kapital za ene, revščino za druge. Kdo se je odločil za to pot? In kdo komu moralizira?
Pridružite se Mreži za socialno državo in jo skupaj soustvarjate!
V solidarnosti,
ponedeljek, 19. april 2010
nedelja, 18. april 2010
KAM GREMO ?....
Spoštovani!
Na tem mestu smo vas dolžni opozoriti na dokument
Informacija glede izvajanja Nove evropske strategije za delovna mesta in rast (Evropa 2020) – predlog za obravnavo
Dokument je bil objavljen 15.4. 2010 na spletnih straneh Vlade RS pod »gradiva v obravnavi«
Kakor je zapisano v uvodniku dokumenta:
Zaključki Evropskega Sveta na področju Evrope 2020 (Nova evropska strategija za delovna mesta in rast) prinašajo veliko dela na posameznih razvojnih politikah. Ključno je usklajevanje le-teh med sabo, kar mora biti poenostavljeno, zmanjšati je treba število dokumentov in določiti jasne in finančno ovrednotene prioritete, postaviti ustrezne cilje. Poleg tega je potrebno procese čim bolj sinhronizirati (Nacionalni reformni program, nova Strategija razvoja Slovenije in Program državnih razvojnih prioritet) ter ustrezneje povezati razvojno načrtovanje in pripravo proračuna v skladu s fiskalnim pravilom, kar je tudi eden izmed namenov sprejete izhodne strategije. V ta namen in za usklajevanje vseh stališč in pripravo konkretnih dokumentov se predlaga poglobljena horizontalna koordinacija pod vodstvom ministra za razvoj in evropske zadeve in ministra za finance (v primeru povezav s proračunskim načrtovanjem).
Razlogov, zakaj smo vas dolžni opozoriti na ta dokument, je kar nekaj. Če jih naštejemo:
1. Ali je originalen dokument (Europe 2020, katerega si lahko preberete TUKAJ ) sploh ustrezen? Po besedah Philipa Pocheta (ETUI) moramo našteti štiri kritične točke tega dokumenta:
a. Do sedaj se ni oblikovala resna refleksija prejšnje Lizbonske strategije, ki bi odgovorila na vprašanje, zakaj je proces izvajanja Lizbonske strategije zašel v slepo ulico. Evalvacija je bila realna kvečjemu na politični ravni in je temu primerno padla v polje dnevne politike.
b. Druga kritična točka se navezuje na vprašanje odnosa med ekonomsko in finančno krizo na eni strani in ekološko krizo na drugi strani. Iz dokumenta je namreč razvidno, da so se politični odločevalci na tem področju le malo naučili iz zadnjih dogodkov. Zgolj en primer: ali je sploh možno nadaljevati z »boljšo regulacijo« (po novem »pametnejšo regulacijo«), katere temelj pa je- spodkopavati regulativno moč javnih ustanov (Vogel, Van den Abeele, 2010). Najmanj kar bi pričakovali v času finančne krize je temeljni premislek o regulativni vlogi javnih ustanov.
c. V dokumentu ni mesta za refleksijo trenj oziroma protislovij med različnimi cilji. Nova definicija »pametne« rasti je resnično nezadosten pristop k reševanju kompleksne debate o razmerju med potrebo po vrnitvi na raven rasti, ki bo zagotovila socialno stabilnost in kohezijo na eni strani ter potrebo po spremembi paradigme, ki zahteva redefinicijo tradicionalnega razumevanja pojma »rast« zato da bi se izognili nadaljnjemu onesnaževanju planeta.
d. Četrta kritična točka se navezuje na dejstvo, da je centralna vloga pri oblikovanju in izvajanju tega dokumenta dodeljena finančnim ministrom - tako na EU kot na nacionalni ravni, poleg tega se na EU ravni očitno marginalizira vlogo Evropskega parlamenta. Skratka, javni prostor okoli tega dokumenta je skrbno omejen.
Celoten dokument Pocheta si lahko preberete TUKAJ
2. Koordinacija procesa izvajanja strategije Evrope 2020 se v dokumentu preda ministru za razvoj in evropske zadeve Mitji Gaspariju ter ministru za finance dr. Francetu Križaniču…
Očitno je, da politični odločevalci v Sloveniji ponavljajo napako samega originalnega dokumenta, in sicer v točki, ustreznega umeščanja strategije Evropa 2020 v javno politični prostor.
3. …pri čemer je v dokumentu jasno zapisano, da zastavljen cilj zmanjševanja revščine ( 25% manj oseb, ki živijo pod nacionalno mejo stopnje tveganja revščine) ni primerno zastavljen, bolj pomembno je, da se osredotočimo na aktivacijo socialno izključenih posameznikov in sprejmemo ukrepe na trgu dela.
Tako je – Slovenski dokument - v evropskem letu boja proti revščini! - nasprotuje cilju zmanjševanja revščine, ker »ni ustrezno zastavljen« in ga želi nadomestiti z aktivacijo socialno izključenih posameznikov in sprejetjem ukrepov na trgu dela! Pri čemer pa tudi sama Evropska komisija poudarja (citiram), da je zaposlenost res učinkovita pot v boju proti revščini, vendar pa ne vedno zadosten, kajti tukaj ne smemo zanemarjati segmenta »zaposlenih revnih«, povezanega z vse bolj pogostimi prekernimi zaposlitvami.
Končno vprašanje je torej - v katero smer bo šlo izvajanje strategije Evropa 2020 v Sloveniji? Če poslušamo besede Mitje Gasparija iz zadnjega posveta na Forumu 21, kjer je rekel (citiram), da mora »gospodarstvo biti liberalno, da bi bila država lahko socialna« (Finance, 16.4. 2010) potem nam ni treba dvakrat ugibati, kam pes taco moli…
Vprašanje, ali se naš t.i. razvojni model vse bolj spreminja v slovensko verzijo ameriškega modela popolne gospodarske deregulacije, -kjer je 25% delavcev »zaposlenih revnih« -v primerjavi z 12,9% deležem v industrijskih državah (Handler, Hasenfeld, 2008), tako sploh ni več vprašanje!
Pridružite se Mreži za socialno državo in jo skupaj soustvarjate!
V solidarnosti,
Na tem mestu smo vas dolžni opozoriti na dokument
Informacija glede izvajanja Nove evropske strategije za delovna mesta in rast (Evropa 2020) – predlog za obravnavo
Dokument je bil objavljen 15.4. 2010 na spletnih straneh Vlade RS pod »gradiva v obravnavi«
Kakor je zapisano v uvodniku dokumenta:
Zaključki Evropskega Sveta na področju Evrope 2020 (Nova evropska strategija za delovna mesta in rast) prinašajo veliko dela na posameznih razvojnih politikah. Ključno je usklajevanje le-teh med sabo, kar mora biti poenostavljeno, zmanjšati je treba število dokumentov in določiti jasne in finančno ovrednotene prioritete, postaviti ustrezne cilje. Poleg tega je potrebno procese čim bolj sinhronizirati (Nacionalni reformni program, nova Strategija razvoja Slovenije in Program državnih razvojnih prioritet) ter ustrezneje povezati razvojno načrtovanje in pripravo proračuna v skladu s fiskalnim pravilom, kar je tudi eden izmed namenov sprejete izhodne strategije. V ta namen in za usklajevanje vseh stališč in pripravo konkretnih dokumentov se predlaga poglobljena horizontalna koordinacija pod vodstvom ministra za razvoj in evropske zadeve in ministra za finance (v primeru povezav s proračunskim načrtovanjem).
Razlogov, zakaj smo vas dolžni opozoriti na ta dokument, je kar nekaj. Če jih naštejemo:
1. Ali je originalen dokument (Europe 2020, katerega si lahko preberete TUKAJ ) sploh ustrezen? Po besedah Philipa Pocheta (ETUI) moramo našteti štiri kritične točke tega dokumenta:
a. Do sedaj se ni oblikovala resna refleksija prejšnje Lizbonske strategije, ki bi odgovorila na vprašanje, zakaj je proces izvajanja Lizbonske strategije zašel v slepo ulico. Evalvacija je bila realna kvečjemu na politični ravni in je temu primerno padla v polje dnevne politike.
b. Druga kritična točka se navezuje na vprašanje odnosa med ekonomsko in finančno krizo na eni strani in ekološko krizo na drugi strani. Iz dokumenta je namreč razvidno, da so se politični odločevalci na tem področju le malo naučili iz zadnjih dogodkov. Zgolj en primer: ali je sploh možno nadaljevati z »boljšo regulacijo« (po novem »pametnejšo regulacijo«), katere temelj pa je- spodkopavati regulativno moč javnih ustanov (Vogel, Van den Abeele, 2010). Najmanj kar bi pričakovali v času finančne krize je temeljni premislek o regulativni vlogi javnih ustanov.
c. V dokumentu ni mesta za refleksijo trenj oziroma protislovij med različnimi cilji. Nova definicija »pametne« rasti je resnično nezadosten pristop k reševanju kompleksne debate o razmerju med potrebo po vrnitvi na raven rasti, ki bo zagotovila socialno stabilnost in kohezijo na eni strani ter potrebo po spremembi paradigme, ki zahteva redefinicijo tradicionalnega razumevanja pojma »rast« zato da bi se izognili nadaljnjemu onesnaževanju planeta.
d. Četrta kritična točka se navezuje na dejstvo, da je centralna vloga pri oblikovanju in izvajanju tega dokumenta dodeljena finančnim ministrom - tako na EU kot na nacionalni ravni, poleg tega se na EU ravni očitno marginalizira vlogo Evropskega parlamenta. Skratka, javni prostor okoli tega dokumenta je skrbno omejen.
Celoten dokument Pocheta si lahko preberete TUKAJ
2. Koordinacija procesa izvajanja strategije Evrope 2020 se v dokumentu preda ministru za razvoj in evropske zadeve Mitji Gaspariju ter ministru za finance dr. Francetu Križaniču…
Očitno je, da politični odločevalci v Sloveniji ponavljajo napako samega originalnega dokumenta, in sicer v točki, ustreznega umeščanja strategije Evropa 2020 v javno politični prostor.
3. …pri čemer je v dokumentu jasno zapisano, da zastavljen cilj zmanjševanja revščine ( 25% manj oseb, ki živijo pod nacionalno mejo stopnje tveganja revščine) ni primerno zastavljen, bolj pomembno je, da se osredotočimo na aktivacijo socialno izključenih posameznikov in sprejmemo ukrepe na trgu dela.
Tako je – Slovenski dokument - v evropskem letu boja proti revščini! - nasprotuje cilju zmanjševanja revščine, ker »ni ustrezno zastavljen« in ga želi nadomestiti z aktivacijo socialno izključenih posameznikov in sprejetjem ukrepov na trgu dela! Pri čemer pa tudi sama Evropska komisija poudarja (citiram), da je zaposlenost res učinkovita pot v boju proti revščini, vendar pa ne vedno zadosten, kajti tukaj ne smemo zanemarjati segmenta »zaposlenih revnih«, povezanega z vse bolj pogostimi prekernimi zaposlitvami.
Končno vprašanje je torej - v katero smer bo šlo izvajanje strategije Evropa 2020 v Sloveniji? Če poslušamo besede Mitje Gasparija iz zadnjega posveta na Forumu 21, kjer je rekel (citiram), da mora »gospodarstvo biti liberalno, da bi bila država lahko socialna« (Finance, 16.4. 2010) potem nam ni treba dvakrat ugibati, kam pes taco moli…
Vprašanje, ali se naš t.i. razvojni model vse bolj spreminja v slovensko verzijo ameriškega modela popolne gospodarske deregulacije, -kjer je 25% delavcev »zaposlenih revnih« -v primerjavi z 12,9% deležem v industrijskih državah (Handler, Hasenfeld, 2008), tako sploh ni več vprašanje!
Pridružite se Mreži za socialno državo in jo skupaj soustvarjate!
V solidarnosti,
petek, 16. april 2010
MREŽA ZA SOCIALNO DRŽAVO
(1) Ker je v 2. členu Ustave Republike Slovenije zapisano, da je Slovenija pravna in socialna država.
(2) Ker je naloga države zagotavljati kakovost življenja, varnost in blaginjo svojih prebivalcev, še zlasti, če se ti znajdejo v neugodnih življenjskih razmerah (povzeto po: MDDSZ)
(3) Ker smo v zadnjem času priče zakonodajnim predlogom, ki gredo v nasprotni smeri od vloge in odgovornosti države pri zagotavljanju ustrezne kakovosti življenja za prebivalce Slovenije, naj si bodo to predlogi na področju socialne politike (predlog zakona o socialno varstvenih prejemkih, predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev), ki »racionalizirajo« sistem socialnega varstva, področju trga dela (predlog Zakona o urejanju trga dela, Predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih, predlog Zakona o malem delu), ki dodatno utrjujejo princip (samo)aktivacije, znižujejo neodtujljive pravice delavcev (predlog po zniževanju odpravnin in skrajševanju odpovednih rokov), ter razširjajo polje tveganih oblik zaposlitev.
(4) Ker smo v izredno občutljivem času, zaznamovanem z izrazitim poslabšanjem socialnega ter ekonomskega položaja prebivalstva Slovenije (delež prebivalcev, ki je upravičen do denarne socialne pomoči, se je v zadnjem času izrazito povečal, predvsem na račun nezmožnosti plačevanja tekočih stroškov; povečala se je stopnja tveganja revščine; povečala se je stopnja materialne prikrajšanosti prebivalstva),
Se na tem mestu oblikuje neformalna civilna družbena iniciativa Mreža za socialno državo, katere temeljni nameni in cilji bodo naslednji:
(1) Stalna zavezanost temeljnim izhodiščem socialne države: solidarnost, enakost, svoboda, pravičnost.
(2) Promociji in vzdrževanju trajnostno naravnane socialne države, katera bo temeljila na treh med seboj močno povezanih javnih politikah – socialna, ekonomska in ekološka.
(3) Zavedanju, da stalna gospodarska rast ne prinaša nujno tudi dviga blaginje prebivalstva.
(4) Stalnemu boju proti vsakršni obliki razslojevanja prebivalstva in promociji vključujoče socialne države, katere cilj bo vsakemu prebivalcu podeliti enake možnosti za polno vključitev v družbo.
(5) Stalnemu boju proti privatizaciji javnih storitev, ki predstavljajo temeljno ogrodje socialne države.
(6) Stalni zavezanosti dejstvu, da je poslanstvo socialne države zniževanje in nikakor ne povečevanje tveganja revščine in socialne izključenosti.
Mreža za socialno državo je odprta, neformalna civilnodružbena pobuda za promocijo socialne države naravnane k potrebam človeka in ne kapitala oziroma ozkim interesnim skupinam, kateri se lahko pridruži vsakdo ki verjame, da je socialna država gonilo družbenega razvoja!
Oddaj svoj podpis in se pridruži iniciativi Mreža za socialno državo!
Iniciativi Mreža za socialno državo se lahko pridružiš s fizično oddajo podpisa na Fakulteti za socialno delo (Topniška 31, Ljubljana) ali Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (Dalmatinova 4). Elektronsko se lahko iniciativi pridružiš z oddajo potrditvenega povratnega mejla z naslovom »Pridružujem se Mreži za socialno državo« na elektronski naslov romana.zidar@fsd.uni-lj.si
Postani del sprememb, pridruži se iniciativi!
(2) Ker je naloga države zagotavljati kakovost življenja, varnost in blaginjo svojih prebivalcev, še zlasti, če se ti znajdejo v neugodnih življenjskih razmerah (povzeto po: MDDSZ)
(3) Ker smo v zadnjem času priče zakonodajnim predlogom, ki gredo v nasprotni smeri od vloge in odgovornosti države pri zagotavljanju ustrezne kakovosti življenja za prebivalce Slovenije, naj si bodo to predlogi na področju socialne politike (predlog zakona o socialno varstvenih prejemkih, predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev), ki »racionalizirajo« sistem socialnega varstva, področju trga dela (predlog Zakona o urejanju trga dela, Predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih, predlog Zakona o malem delu), ki dodatno utrjujejo princip (samo)aktivacije, znižujejo neodtujljive pravice delavcev (predlog po zniževanju odpravnin in skrajševanju odpovednih rokov), ter razširjajo polje tveganih oblik zaposlitev.
(4) Ker smo v izredno občutljivem času, zaznamovanem z izrazitim poslabšanjem socialnega ter ekonomskega položaja prebivalstva Slovenije (delež prebivalcev, ki je upravičen do denarne socialne pomoči, se je v zadnjem času izrazito povečal, predvsem na račun nezmožnosti plačevanja tekočih stroškov; povečala se je stopnja tveganja revščine; povečala se je stopnja materialne prikrajšanosti prebivalstva),
Se na tem mestu oblikuje neformalna civilna družbena iniciativa Mreža za socialno državo, katere temeljni nameni in cilji bodo naslednji:
(1) Stalna zavezanost temeljnim izhodiščem socialne države: solidarnost, enakost, svoboda, pravičnost.
(2) Promociji in vzdrževanju trajnostno naravnane socialne države, katera bo temeljila na treh med seboj močno povezanih javnih politikah – socialna, ekonomska in ekološka.
(3) Zavedanju, da stalna gospodarska rast ne prinaša nujno tudi dviga blaginje prebivalstva.
(4) Stalnemu boju proti vsakršni obliki razslojevanja prebivalstva in promociji vključujoče socialne države, katere cilj bo vsakemu prebivalcu podeliti enake možnosti za polno vključitev v družbo.
(5) Stalnemu boju proti privatizaciji javnih storitev, ki predstavljajo temeljno ogrodje socialne države.
(6) Stalni zavezanosti dejstvu, da je poslanstvo socialne države zniževanje in nikakor ne povečevanje tveganja revščine in socialne izključenosti.
Mreža za socialno državo je odprta, neformalna civilnodružbena pobuda za promocijo socialne države naravnane k potrebam človeka in ne kapitala oziroma ozkim interesnim skupinam, kateri se lahko pridruži vsakdo ki verjame, da je socialna država gonilo družbenega razvoja!
Oddaj svoj podpis in se pridruži iniciativi Mreža za socialno državo!
Iniciativi Mreža za socialno državo se lahko pridružiš s fizično oddajo podpisa na Fakulteti za socialno delo (Topniška 31, Ljubljana) ali Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (Dalmatinova 4). Elektronsko se lahko iniciativi pridružiš z oddajo potrditvenega povratnega mejla z naslovom »Pridružujem se Mreži za socialno državo« na elektronski naslov romana.zidar@fsd.uni-lj.si
Postani del sprememb, pridruži se iniciativi!
četrtek, 15. april 2010
PROTEST PROTI POKOJNINSKI REFORMI
http://www.starost.si/
zbiramo podporo proti predlogu novega pokojniskega zakona. Če še s predlogom in zahtevami strinjaš, se vpiši v obrazec. Podatke bomo uporabili isključno za namen kot je opisan. Vsem ki nas podpirate se
zahvaljujem. O naši akciji obvesti tudi svoje prijatelje in znance.
zbiramo podporo proti predlogu novega pokojniskega zakona. Če še s predlogom in zahtevami strinjaš, se vpiši v obrazec. Podatke bomo uporabili isključno za namen kot je opisan. Vsem ki nas podpirate se
zahvaljujem. O naši akciji obvesti tudi svoje prijatelje in znance.
petek, 9. april 2010
V ZSSS BOMO NAREDILI VSE ZA ZAŠČITO DELAVSKIH PRAVIC V POKOJNINSKI REFORMI IN ZDR
Ljubljana, 9.4.2010
V sredo, 7. aprila 2010, se je v Ljubljani sestala Konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, razširjena s člani organov vseh 23 sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Konferenca je obravnavala le eno vprašanje, in sicer, kako v ZSSS zastaviti nadaljnje aktivnosti, s ciljem preprečiti Vladi RS, da sprejme in uveljavi za ZSSS nesprejemljive spremembe Zakona o delovnih razmerjih in pokojninsko reformo, ki drastično znižuje pravice na tem področju.
Kot smo v ZSSS javnosti že predstavili, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v javno obravnavo predložilo predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih, katerega namen je bistveno olajšati in za delodajalce poceniti odpuščanje delavk in delavcev, saj predlog zmanjšuje odpovedne roke za odpuščanje in znižuje odpravnine, ki jih določa sedaj veljavni zakon. Tako bo na primer zaposleni, ki prejema povprečno plačo v RS po novem predlogu prejel 744 EUR nižjo odpravnino, če je pri delodajalcu delal 10 let, če je bil zaposlen 20 let bo odpravnina nižja za 3.869 EUR, če pa je bil zaposlen 30 let, pa bo po predlaganem odpravnina delavca nižja kar za 5.804 EUR. Ob tem pa vlada že napoveduje, da gre v tem primeru le za prvo fazo sprememb tega zakona, druga faza, v kateri naj bi med ostalim ukinili plačano malico, regres za prehrano, regres za letni dopust in nadomestilo stroškov prihoda na delo, pa sledi v drugi polovici leta.
Kot je znano, predlagana pokojninska reforma prinaša vrsto sprememb, ki bistveno zaostrujejo pogoje upokojevanja in med ostalim uvajajo tudi pogoj 65 let starosti in 40 let pokojninske dobe za pridobitev pravice do polne pokojnine za moške in 63 let starosti in 38 let pokojninske dobe za ženske.
Minister za delo dr. Ivan Svetlik pri pogajanjih o obeh zakonih ne upošteva načel socialnega dialoga in zavrača predloge, ki jih dajemo sindikati. Sicer pa nas takšna ravnanja te vlade ne presenečajo več. To zelo jasno potrjuje včerajšnja izjava njenega predsednika Boruta Pahorja v časopisu Dnevnik. Izjavil je: »Tudi socialni dialog ima svoj smisel, če prinese dodano vrednost. Če dodane vrednosti ni, če postane samo predmet prestiža, potem ta socialni dialog ni več koristen in neki minister ali jaz, kot predsednik vlade, moram oceniti, kdaj postaja socialni dialog nesmiseln«. Seveda predsednik Pahor dodane vrednosti ne vidi v predlogih, ki smo jih predložili v ZSSS, zato je prišel do ugotovitve o nesmiselnosti socialnega dialoga. Takšne izjave še nismo slišali od nobenega predsednika vlade od nastanka slovenske države. Na seji Konference ZSSS smo v celoti zavrnili predlagane spremembe zakonov in obsodili nepripravljenost ministrstva in vlade za socialni dialog.
Konferenca je sprejela odločitev, da bo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, v primeru, če bo Državni zbor RS sprejel katerega od predlaganih dveh zakonov in pri tem ne bo upošteval predlogov in zahtev ZSSS, izvedla postopek zbiranja podpisov za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, na katerem bodo državljani Slovenije sami odločili o teh zakonih. Ne dvomimo, da se boste člani ZSSS in tudi drugi državljani odzvali našemu pozivu in oddali svoj podpis za izvedbo referenduma in kasneje svoj glas proti uveljavitvi takšnih zakonov. V primeru, če oblast ne bi upoštevala tako izražene referendumske volje, bomo v ZSSS organizirali splošno stavko članov vseh sindikatov, ki sestavljajo ZSSS. Temeljno sporočilo Konference ZSSS je, da gremo v boju za delavske pravice do konca!
Številne podpore, ki jih v teh aktivnostih dnevno prejemamo od naših članic in članov, poleg njih pa tudi od mnogih, ki niso naši člani, nas utrjujejo v prepričanju, da smo sprejeli odločitve, ki bodo prispevale k ohranitvi socialne države Slovenije.
Milan Utroša
sekretar ZSSS
________________________________________
Če ste naš član in želite prejemati naše E-novice ZSSS, pa vašega e-naslova še nimamo, nam na naslov evidenca@sindikat-zsss.si sporočite vaše ime, priimek, elektronski naslov in številko vaše članske izkaznice.
V sredo, 7. aprila 2010, se je v Ljubljani sestala Konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, razširjena s člani organov vseh 23 sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Konferenca je obravnavala le eno vprašanje, in sicer, kako v ZSSS zastaviti nadaljnje aktivnosti, s ciljem preprečiti Vladi RS, da sprejme in uveljavi za ZSSS nesprejemljive spremembe Zakona o delovnih razmerjih in pokojninsko reformo, ki drastično znižuje pravice na tem področju.
Kot smo v ZSSS javnosti že predstavili, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v javno obravnavo predložilo predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih, katerega namen je bistveno olajšati in za delodajalce poceniti odpuščanje delavk in delavcev, saj predlog zmanjšuje odpovedne roke za odpuščanje in znižuje odpravnine, ki jih določa sedaj veljavni zakon. Tako bo na primer zaposleni, ki prejema povprečno plačo v RS po novem predlogu prejel 744 EUR nižjo odpravnino, če je pri delodajalcu delal 10 let, če je bil zaposlen 20 let bo odpravnina nižja za 3.869 EUR, če pa je bil zaposlen 30 let, pa bo po predlaganem odpravnina delavca nižja kar za 5.804 EUR. Ob tem pa vlada že napoveduje, da gre v tem primeru le za prvo fazo sprememb tega zakona, druga faza, v kateri naj bi med ostalim ukinili plačano malico, regres za prehrano, regres za letni dopust in nadomestilo stroškov prihoda na delo, pa sledi v drugi polovici leta.
Kot je znano, predlagana pokojninska reforma prinaša vrsto sprememb, ki bistveno zaostrujejo pogoje upokojevanja in med ostalim uvajajo tudi pogoj 65 let starosti in 40 let pokojninske dobe za pridobitev pravice do polne pokojnine za moške in 63 let starosti in 38 let pokojninske dobe za ženske.
Minister za delo dr. Ivan Svetlik pri pogajanjih o obeh zakonih ne upošteva načel socialnega dialoga in zavrača predloge, ki jih dajemo sindikati. Sicer pa nas takšna ravnanja te vlade ne presenečajo več. To zelo jasno potrjuje včerajšnja izjava njenega predsednika Boruta Pahorja v časopisu Dnevnik. Izjavil je: »Tudi socialni dialog ima svoj smisel, če prinese dodano vrednost. Če dodane vrednosti ni, če postane samo predmet prestiža, potem ta socialni dialog ni več koristen in neki minister ali jaz, kot predsednik vlade, moram oceniti, kdaj postaja socialni dialog nesmiseln«. Seveda predsednik Pahor dodane vrednosti ne vidi v predlogih, ki smo jih predložili v ZSSS, zato je prišel do ugotovitve o nesmiselnosti socialnega dialoga. Takšne izjave še nismo slišali od nobenega predsednika vlade od nastanka slovenske države. Na seji Konference ZSSS smo v celoti zavrnili predlagane spremembe zakonov in obsodili nepripravljenost ministrstva in vlade za socialni dialog.
Konferenca je sprejela odločitev, da bo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, v primeru, če bo Državni zbor RS sprejel katerega od predlaganih dveh zakonov in pri tem ne bo upošteval predlogov in zahtev ZSSS, izvedla postopek zbiranja podpisov za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, na katerem bodo državljani Slovenije sami odločili o teh zakonih. Ne dvomimo, da se boste člani ZSSS in tudi drugi državljani odzvali našemu pozivu in oddali svoj podpis za izvedbo referenduma in kasneje svoj glas proti uveljavitvi takšnih zakonov. V primeru, če oblast ne bi upoštevala tako izražene referendumske volje, bomo v ZSSS organizirali splošno stavko članov vseh sindikatov, ki sestavljajo ZSSS. Temeljno sporočilo Konference ZSSS je, da gremo v boju za delavske pravice do konca!
Številne podpore, ki jih v teh aktivnostih dnevno prejemamo od naših članic in članov, poleg njih pa tudi od mnogih, ki niso naši člani, nas utrjujejo v prepričanju, da smo sprejeli odločitve, ki bodo prispevale k ohranitvi socialne države Slovenije.
Milan Utroša
sekretar ZSSS
________________________________________
Če ste naš član in želite prejemati naše E-novice ZSSS, pa vašega e-naslova še nimamo, nam na naslov evidenca@sindikat-zsss.si sporočite vaše ime, priimek, elektronski naslov in številko vaše članske izkaznice.
četrtek, 25. marec 2010
JAVNA RAZPRAVA O POKOJNINSKI REFORMI
VAŠ SINDIKAT POTREBUJE VAŠO AKTIVNO PODPORO V POGAJANJIH ZA PRAVIČNO REFORMO!
Obveščamo vas, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 24. marca 2010 na svoji spletni strani
(http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/ ) objavilo predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (s kratico ZPIZ-2) in povzetek njegovih ključnih rešitev. Opremljena sta z informacijo, da ministrstvo do 24. aprila 2010 na predlog zakona zbira pripombe na E-naslovu gp.mddsz@gov.si . Kakšno reformo nam ponuja minister za delo Ivan Svetlik, si lahko vsak sam ogleda na omenjeni spletni strani. Kratek povzetek pa je v razpredelnici na koncu te novice!
Gre za predlog prvega od dveh reformnih pokojninskih zakonov, ki ju je ministrstvo napovedalo 25. septembra 2009 v obliki dokumenta z naslovom »Modernizacija pokojninskega sistema v Republiki Sloveniji – varna starost za vse generacije«. Na množičnih delavskih demonstracijah, ki so jih pod geslom »Za dostojne plače in varno starost« 28. novembra 2009 na ljubljanskem Prešernovem trgu organizirale ZSSS in druge reprezentativne sindikalne centrale, so bile z aklamacijo sprejete zahteve po umiku predloga za podaljševanje upokojitvene starosti na 65 let, dostojnih pokojninah in da mora biti za polno pokojnino dovolj 40 let dela za moške in 38 let za ženske. Demonstranti pa so seveda terjali tudi minimalno plačo v višini 600 € in dvig vseh ostalih plač, saj le dostojne plače omogočajo dostojne pokojnine.
Predsedstvo ZSSS je na svoji 9. seji 12. oktobra 2009 oblikovalo stališča k izhodiščem za modernizacijo pokojninskega sistema in izvršna sekretarja Lučko Böhm in Andreja Zorka imenovalo v delovno skupino Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) za dograjevanje pokojninske reforme. Delovna skupina ESS se je od 9. novembra 2009 do 11. marca 2010 sestala enajstkrat. Lučka Böhm in Andrej Zorko izjavljava, da sva kot predstavnika ZSSS na pogajanjih delovne skupine ESS dosledno zastopala stališča predsedstva ZSSS in zahteve, ki so jih na vlado naslovili udeleženci delavskih protestnih demonstracij 28. novembra 2010.
Pogajanja so na zahtevo vladne strani potekala o vsebinskih sklopih reforme. Vladnim pogajalcem sva predstavnika ZSSS predlagala vrsto rešitev za do delavca pravično pokojninsko reformo. Ker ni bilo jasno, ali in kako bodo vgrajene v predlog zakona, smo terjali, da se pogajanja ne smejo končati brez pogajanj o konkretnem zakonskem tekstu. Predstavnika ZSSS sva tudi zahtevala, da se pogajanja, enako kot pri reformi iz leta 1999, končajo s podpisom dogovora o pokojninski reformi. To se ni zgodilo. Namesto, da bi delovna skupina ESS končala svoje delo, je minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik enostransko 24. marca 2010 sklenil predlog zakona, ki ga delovna skupina ESS nikoli ni videla, poslati v javno razpravo. Predlog zakona ne upošteva zahtev z demonstracij 28. novembra 2009! Pogajalca ZSSS sva pisno protestirala, ker minister ne spoštuje dogovorjeno na pogajanjih. Odgovora ni bilo.
Minister Ivan Svetlik ne upošteva načel socialnega dialoga, ki ga razume zgolj kot seznanjanje socialnih partnerjev s svojimi odločitvami in ne kot partnersko iskanje kompromisnih rešitev. Namesto socialnega dialoga se uporablja metoda postavljanja pred izvršeno dejstvo. V ZSSS ocenjujemo, da doživljamo najnižje standarde socialnega dialoga po osamosvojitvi Slovenije. V ZSSS bomo svoja stališča in strategijo ukrepanja do predloga prvega reformnega zakona (gre za reformo v obdobju od 2011 do 2015) oblikovali na posvetu, 29. marca 2010, in na seji predsedstva ZSSS, 30. marca 2010.
PRIČAKUJTE NADALJNJE UKREPANJE PREDSEDSTVA ZSSS! RAZPRAVA O POKOJNINSKI REFORMI SE ŠELE ZAČENJA. ZDAJ JE ČAS, DA Z DEJANJI PODPRETE SINDIKAT, KI SE POGAJA ZA VAŠE PRAVICE! PRIDRUŽITE SE SINDIKALNIM PROTESTNIM AKCIJAM! Za začetek ministru na E-naslov gp.mddsz@gov.si pošljite pisno podporo sindikalnim stališčem do reforme.
KDOR ŠE NI ČLAN SINDIKATA, SEDAJ JE ČAS, DA SE VANJ VČLANITE!
Obrazec pristopne izjave v vaš sindikat dejavnosti je na:
http://www.zsss.si/images/stories/PDF/Pristopna%20izjava%20v2.pdf
Če ste naš član in želite prejemati naše E-novice ZSSS, pa vašega e-naslova še nimamo, nam na naslov evidenca@sindikat-zsss.si sporočite vaše ime, priimek, elektronski naslov in številko vaše članske izkaznice.
Obveščamo vas, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 24. marca 2010 na svoji spletni strani
(http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/ ) objavilo predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (s kratico ZPIZ-2) in povzetek njegovih ključnih rešitev. Opremljena sta z informacijo, da ministrstvo do 24. aprila 2010 na predlog zakona zbira pripombe na E-naslovu gp.mddsz@gov.si . Kakšno reformo nam ponuja minister za delo Ivan Svetlik, si lahko vsak sam ogleda na omenjeni spletni strani. Kratek povzetek pa je v razpredelnici na koncu te novice!
Gre za predlog prvega od dveh reformnih pokojninskih zakonov, ki ju je ministrstvo napovedalo 25. septembra 2009 v obliki dokumenta z naslovom »Modernizacija pokojninskega sistema v Republiki Sloveniji – varna starost za vse generacije«. Na množičnih delavskih demonstracijah, ki so jih pod geslom »Za dostojne plače in varno starost« 28. novembra 2009 na ljubljanskem Prešernovem trgu organizirale ZSSS in druge reprezentativne sindikalne centrale, so bile z aklamacijo sprejete zahteve po umiku predloga za podaljševanje upokojitvene starosti na 65 let, dostojnih pokojninah in da mora biti za polno pokojnino dovolj 40 let dela za moške in 38 let za ženske. Demonstranti pa so seveda terjali tudi minimalno plačo v višini 600 € in dvig vseh ostalih plač, saj le dostojne plače omogočajo dostojne pokojnine.
Predsedstvo ZSSS je na svoji 9. seji 12. oktobra 2009 oblikovalo stališča k izhodiščem za modernizacijo pokojninskega sistema in izvršna sekretarja Lučko Böhm in Andreja Zorka imenovalo v delovno skupino Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) za dograjevanje pokojninske reforme. Delovna skupina ESS se je od 9. novembra 2009 do 11. marca 2010 sestala enajstkrat. Lučka Böhm in Andrej Zorko izjavljava, da sva kot predstavnika ZSSS na pogajanjih delovne skupine ESS dosledno zastopala stališča predsedstva ZSSS in zahteve, ki so jih na vlado naslovili udeleženci delavskih protestnih demonstracij 28. novembra 2010.
Pogajanja so na zahtevo vladne strani potekala o vsebinskih sklopih reforme. Vladnim pogajalcem sva predstavnika ZSSS predlagala vrsto rešitev za do delavca pravično pokojninsko reformo. Ker ni bilo jasno, ali in kako bodo vgrajene v predlog zakona, smo terjali, da se pogajanja ne smejo končati brez pogajanj o konkretnem zakonskem tekstu. Predstavnika ZSSS sva tudi zahtevala, da se pogajanja, enako kot pri reformi iz leta 1999, končajo s podpisom dogovora o pokojninski reformi. To se ni zgodilo. Namesto, da bi delovna skupina ESS končala svoje delo, je minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik enostransko 24. marca 2010 sklenil predlog zakona, ki ga delovna skupina ESS nikoli ni videla, poslati v javno razpravo. Predlog zakona ne upošteva zahtev z demonstracij 28. novembra 2009! Pogajalca ZSSS sva pisno protestirala, ker minister ne spoštuje dogovorjeno na pogajanjih. Odgovora ni bilo.
Minister Ivan Svetlik ne upošteva načel socialnega dialoga, ki ga razume zgolj kot seznanjanje socialnih partnerjev s svojimi odločitvami in ne kot partnersko iskanje kompromisnih rešitev. Namesto socialnega dialoga se uporablja metoda postavljanja pred izvršeno dejstvo. V ZSSS ocenjujemo, da doživljamo najnižje standarde socialnega dialoga po osamosvojitvi Slovenije. V ZSSS bomo svoja stališča in strategijo ukrepanja do predloga prvega reformnega zakona (gre za reformo v obdobju od 2011 do 2015) oblikovali na posvetu, 29. marca 2010, in na seji predsedstva ZSSS, 30. marca 2010.
PRIČAKUJTE NADALJNJE UKREPANJE PREDSEDSTVA ZSSS! RAZPRAVA O POKOJNINSKI REFORMI SE ŠELE ZAČENJA. ZDAJ JE ČAS, DA Z DEJANJI PODPRETE SINDIKAT, KI SE POGAJA ZA VAŠE PRAVICE! PRIDRUŽITE SE SINDIKALNIM PROTESTNIM AKCIJAM! Za začetek ministru na E-naslov gp.mddsz@gov.si pošljite pisno podporo sindikalnim stališčem do reforme.
KDOR ŠE NI ČLAN SINDIKATA, SEDAJ JE ČAS, DA SE VANJ VČLANITE!
Obrazec pristopne izjave v vaš sindikat dejavnosti je na:
http://www.zsss.si/images/stories/PDF/Pristopna%20izjava%20v2.pdf
Če ste naš član in želite prejemati naše E-novice ZSSS, pa vašega e-naslova še nimamo, nam na naslov evidenca@sindikat-zsss.si sporočite vaše ime, priimek, elektronski naslov in številko vaše članske izkaznice.
SPREMEMBE ZAKONODAJE
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je 19. 3. 2010 na Ekonomsko-socialni svet in na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve posredovala stališča glede predloga sprememb Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR) in predloga Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD), ki bi naj nadomestila sedaj veljavni Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Temeljno stališče ZSSS je, da čas finančne in gospodarske krize, ki se odraža v vedno večji socialni in ekonomski stiski prebivalcev Republike Slovenije in ki že ima vse elemente socialne krize, ni čas, ki bi bil primeren za uveljavljanje sprememb, katerih posledica je slabšanje socialnega in ekonomskega položaja delavk in delavcev, brezposelnih in drugih ranljivih skupin prebivalstva. Predlagana sprememba ZDR in predlog ZUTD pa nedvomno poslabšujeta socialni položaj. Besedilo obeh aktov je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oblikovalo samo, brez sodelovanja socialnih partnerjev. Spremembe in usmeritve na področju urejanja delovnih razmerij in trga dela pa je socialnim partnerjem sporočilo najprej preko tiskovne konference. Takšno ravnanje in pojmovanje socialnega dialoga je za nas popolnoma nesprejemljivo in odraža zavestno ignoriranje pomembnih dosežkov socialnega dialoga in navsezadnje tudi sindikata kot enakopravnega socialnega partnerja.
Podan predlog sprememb in dopolnitev ZDR, s katerimi se skrajšujejo odpovedni roki in znižujejo odpravnine, ne temelji na strokovni presoji in utemeljenosti tovrstnega predloga, ampak gre za predlog izključno interesne narave, ki je rezultat »obljub« predsednika vlade delodajalskim organizacijam. Dejstvo je, da znižanje odpravnin in skrajševanje odpovednih rokov ne ustvarja novih delovnih mest in ne povečuje zaposlovanja. V ZSSS tako odločno nasprotujemo kakršnimkoli spremembam ZDR, ki bi poslabševala ekonomski in socialni status delavk in delavcev. Predlog za zniževanje višine odpravnin je namreč oblikovan tako, da pomeni ukinitev progresivnosti odpravnin glede na delovno dobo, pri čemer se izguba delavca z dolžino delovne dobe le še stopnjuje. Opozarjamo tudi, da odpravnina, kot institut, ne predstavlja zgolj in izključno le strošek za delodajalca, ampak v praksi pomeni tudi sredstvo za preprečevanja odprte brezposelnosti. Predlaganemu skrajševanju odpovednih rokov prav tako nasprotujemo, saj predlagatelj hkrati ni ponudil podaljševanja obdobja prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Iz podatkov Zavoda RS za zaposlovanje je namreč moč ugotoviti, da je med dolgotrajno brezposelnimi (več kot eno leto) kar 65,5 % oseb starih 40 let in več. In ravno tej skupini delavk in delavcev bi se odpovedni roki tudi najbolj skrajšali, kar je absolutno nesprejemljivo.
V zvezi s predlogom Zakona o urejanju trga dela pozdravljamo pozitivne spremembe na področju instituta denarnih nadomestil, ki gredo v smeri večje dostopnosti in zvišanja osnovnega zneska denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Tudi nekateri predlagani ukrepi aktivne politike zaposlovanja so po našem prepričanju korak v pravo smer (npr. nadomeščanje na delovnem mestu, delitev delovnega mesta), čeprav je uvedba teh institutov zgolj opisna in bi jo bilo potrebno podrobneje urediti. Vendar pa v ZSSS ugotavljamo, da predlagane pozitivne spremembe na področju urejanja denarnih nadomestil in aktivne politike zaposlovanja ne odtehtajo predlaganih negativnih sprememb iz naslova odpravnin in odpovednih rokov, ki so predlagane v spremembah in dopolnitvah ZDR. Na splošno lahko ugotovimo, da model varne prožnosti, predlagan s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, preprosto ni socialno in ekonomsko vzdržen za delavke in delavce v Sloveniji. Več si lahko preberete na naslovu:
http://www.zsss.si/images/stories/PDF%20aktualno/Stalisca_ZSSS_do_predlaganih_sprememb_zakonov_ZDR_ZUTD.pdf
Podan predlog sprememb in dopolnitev ZDR, s katerimi se skrajšujejo odpovedni roki in znižujejo odpravnine, ne temelji na strokovni presoji in utemeljenosti tovrstnega predloga, ampak gre za predlog izključno interesne narave, ki je rezultat »obljub« predsednika vlade delodajalskim organizacijam. Dejstvo je, da znižanje odpravnin in skrajševanje odpovednih rokov ne ustvarja novih delovnih mest in ne povečuje zaposlovanja. V ZSSS tako odločno nasprotujemo kakršnimkoli spremembam ZDR, ki bi poslabševala ekonomski in socialni status delavk in delavcev. Predlog za zniževanje višine odpravnin je namreč oblikovan tako, da pomeni ukinitev progresivnosti odpravnin glede na delovno dobo, pri čemer se izguba delavca z dolžino delovne dobe le še stopnjuje. Opozarjamo tudi, da odpravnina, kot institut, ne predstavlja zgolj in izključno le strošek za delodajalca, ampak v praksi pomeni tudi sredstvo za preprečevanja odprte brezposelnosti. Predlaganemu skrajševanju odpovednih rokov prav tako nasprotujemo, saj predlagatelj hkrati ni ponudil podaljševanja obdobja prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Iz podatkov Zavoda RS za zaposlovanje je namreč moč ugotoviti, da je med dolgotrajno brezposelnimi (več kot eno leto) kar 65,5 % oseb starih 40 let in več. In ravno tej skupini delavk in delavcev bi se odpovedni roki tudi najbolj skrajšali, kar je absolutno nesprejemljivo.
V zvezi s predlogom Zakona o urejanju trga dela pozdravljamo pozitivne spremembe na področju instituta denarnih nadomestil, ki gredo v smeri večje dostopnosti in zvišanja osnovnega zneska denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Tudi nekateri predlagani ukrepi aktivne politike zaposlovanja so po našem prepričanju korak v pravo smer (npr. nadomeščanje na delovnem mestu, delitev delovnega mesta), čeprav je uvedba teh institutov zgolj opisna in bi jo bilo potrebno podrobneje urediti. Vendar pa v ZSSS ugotavljamo, da predlagane pozitivne spremembe na področju urejanja denarnih nadomestil in aktivne politike zaposlovanja ne odtehtajo predlaganih negativnih sprememb iz naslova odpravnin in odpovednih rokov, ki so predlagane v spremembah in dopolnitvah ZDR. Na splošno lahko ugotovimo, da model varne prožnosti, predlagan s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, preprosto ni socialno in ekonomsko vzdržen za delavke in delavce v Sloveniji. Več si lahko preberete na naslovu:
http://www.zsss.si/images/stories/PDF%20aktualno/Stalisca_ZSSS_do_predlaganih_sprememb_zakonov_ZDR_ZUTD.pdf
torek, 23. marec 2010
PROTI SOCIALNEMU DUMPINGU
Predlogi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v boju zoper socialni dumping
Evropski parlament je 26. marca 2009 sprejel Resolucijo o družbeni odgovornosti podizvajalskih podjetij v proizvodni verigi (2008/2249 (INI)), iz katere med drugim jasno in nedvoumno izhaja, da podizvajalce pogosto izkoriščajo enega proti drugemu, kar ima za posledico, da so delavci, tako naročnikov v javnih razpisih kot podizvajalcev, pod pritiskom glede delovnih pogojev. Pogoji, v katerih se delo opravlja, namreč v veliki meri vplivajo na ceno posamezne storitve, s katero se konkurira na razpisih. Nadalje je iz Resolucije moč razbrati, da podizvajalstvo, kljub številnim pozitivnim vidikom in omogočanju rasti proizvodnih zmogljivosti, ustvarja tudi gospodarsko in socialno neravnovesje med delavci in pospešuje slabšanje delovnih razmer.
Podizvajalstvo se lahko izvaja prek agencij za pogodbeno zaposlovanje in podjetij, ki izključno posredujejo delovno silo za določen čas in občasno delujejo kot tako imenovani "poštni nabiralniki". Pogosto pa se za ta namen dodeli le eno naročilo oziroma se delavci najamejo samo za ta namen. Takšne prakse poudarjajo hitro spremenljivo naravo gradbene industrije in drugih sektorjev, v katerih so zaposlitvena razmerja pogosto izredno negotova. Nesporno se delovna razmerja v gradbenem sektorju na novo opredeljujejo, hkrati pa se zmanjšuje neposredna družbena odgovornost glavnega izvajalca, saj se delo oddaja podizvajalcem in agencijam za zaposlovanje na način, da je zagotavljanje poceni in pogosto nekvalificirane delovne sile sestavni del podizvajalstva na nižjih ravneh. V čezmejnem kontekstu se težave, povezane z negotovim delovnim mestom, pokažejo, ko so delavci na primer napoteni na delo v tretjo državo članico.
Iz podanih dejstev je torej jasno, da imajo podizvajalske verige konkretne negativne učinke, ki jih predvsem čutijo njihovi najšibkejši členi – t. j. delavci. Vendar pa je na tem mestu potrebno omeniti tudi sistemski zakonodajni okvir, ki lahko odločujoče pripomore k zaviranju ali pa k pospeševanju izkoriščanja delavcev v podizvajalski verigi.
Praksa v Sloveniji kaže na izrazito slabo stanje na tem področju po celotni vertikali podizvajalske verige. Tako (pod)izvajalska podjetja brez razlogov zavlačujejo s plačilom svojih obveznosti do naslednjih podizvajalcev, precej podizvajalcev v imenu »stroškovne učinkovitosti« redno zlorablja delovno zakonodajo, (npr. preko neplačevanja socialnih prispevkov). Delavci, vpeti v to verigo, ne dobijo ustreznega plačila, hkrati pa so pod stalnim pritiskom določenih rokov, kar ima za posledico ogromno število (neplačanih) nadur, seveda ob praviloma slabih delovnih pogojih. Vse to pomeni, da proces podizvajalskih verig v bistvu temelji na socialnem dumpingu, katerega pa, na žalost, v tem trenutku podpira tudi država z nekaterimi določili, ki prisilno priklenejo delavce v ta delovni proces. Takšna slika delovnega procesa pa je zagotovo zelo daleč od realizacije koncepta družbene odgovornosti podjetij.
Iz vseh teh razlogov Zveza svobodnih sindikatov Slovenije podaja predloge, ki pomenijo korak k zmanjševanju socialnega dumpinga in postavitvi vseh delavcev v Sloveniji v enakopraven položaj. Ti predlogi so:
1. Zakonski okvir urejanja pogodb o naročanju dela (storitev) oblikovati tako, da se v pogodbe o naročilu dela, tako med naročnikom in glavnim izvajalcem, kot v pogodbe, ki sledijo s podizvajalci, obvezno vnese klavzula o solidarni odgovornosti za terjatve delavcev, ki so nastale zaradi opravljanja naročenega dela.
2. Nemudoma naj se vzpostavi sistem licenciranja (pod)izvajalskih podjetij, v katerega se naj vključi tudi reprezentativni sindikat dejavnosti, s potrdilom, da je spoštovana kolektivna pogodba dejavnosti, ki veže delodajalca. V primeru, da pa delodajalec ni vezan s kolektivno pogodbo dejavnosti, pa mora v postopku licenciranja Inšpektorat RS za delo izdati potrdilo o spoštovanju delovnopravne zakonodaje s strani delodajalca. Licenca bi bila obvezna sestavina kandidiranja na vseh (javnih) naročilih. Vsa izvajalska in podizvajalska podjetja so obvezana oddati popolno licenco pred pričetkom vsakršnih del. V primeru, da se licence ne odda, je podjetje izključeno iz vseh (javnih) naročil.
3. Zakon o jamstvenem in preživninskem skladu naj se podvrže spremembam. V času vedno večje socialne krize se delavke in delavci vse bolj soočajo z neplačanimi mesečnimi obveznostmi, nezmožnostjo odplačevanja kreditov, nakupov osnovnih življenjskih potrebščin, ipd. Večja socialna kriza pa ima za posledico tudi vse večjo socialno izključenost. Iz tega razloga je potrebno sprejeti takšno zakonsko rešitev, ki bo omogočala vsaj minimalno materialno in socialno varnost zaposlenih delavcev tudi v primeru, ko le-ti brez svoje krivde ne bodo prejeli plače več kot mesec dni. Najbolje bi bilo tovrstni institut urediti v Zakonu o jamstvenem in preživninskem skladu, in sicer na podoben način kot se določbe tega zakona uporabljajo za delavke in delavce, ki so delo izgubile v posledici stečajnega postopka.
4. Nemudoma naj se pristopi k spremembam določil Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, in sicer v delu, ki se nanaša na pogoje za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja. V tem trenutku je namreč pogoj za pridobitev le-tega dveletna neprekinjena zaposlitev pri istem delodajalcu, kar pa dejansko pomeni priklenitev delavca na istega delodajalca za obdobje dveh let, kar je seveda »idealno« okolje za izkoriščanje delavca. Tako se naj delavcu migrantu že v času prvih dveh let omogoči mobilnost s tem, da se izniči pogoj tako neprekinjenosti dela kot dela pri istem delodajalcu.
5. Nemudoma naj se pristopi k spremembam socialnih sporazumov Slovenije z Bosno in Hercegovino ter Makedonijo, tako da bodo omogočili dostop do denarnih nadomestil delavcem migrantom z začasnim bivališčem v Sloveniji. Dotična sporazuma namreč onemogočata dostop do denarnih nadomestil za delavce iz teh držav v primeru, da le-ti ostanejo brez zaposlitve – četudi so do njega po obstoječi zakonodaji, tehnično - teoretično, upravičeni. Pogoj za pridobitev denarnega nadomestila v času brezposelnosti za državljane teh držav je namreč stalno bivanje, česar pa ogromna večina delavcev nima. To pa ima za posledico izbris socialne mreže delavcev migrantov v času brezposelnosti.
Pri tem pa moramo upoštevati, da je delavec migrant ves čas dela v Sloveniji tudi plačnik socialnih prispevkov, med drugim tudi prispevkov za zaposlovanje - od česar pa na koncu nima pravzaprav nič. Tako se na tem mestu postavlja vprašanje zagotavljanja enakopravnosti.
6. V povezavi z zgoraj navedenim se nemudoma spremenijo določila osnutka Sporazuma z BiH o zaposlovanju državljanov BiH v Sloveniji, ki govorijo o tem, da se delavcu migrantu po preteku delovnega dovoljenja za tri leta sicer omogoči vrnitev v državo zaposlitve, vendar šele po najmanj šestmesečni prekinitvi zakonitega prebivanja v državi zaposlitve. Ta šestmesečna prekinitev konkretno pomeni, da delavci migranti v takšnem sistemu »krožnih migracij« vsaj 6,5 let ne izpolnijo pogojev za pridobitev slovenskega državljanstva po Zakonu o tujcih (41. člen Zakona o tujcih, UL RS, št. 61/2009), zato jo je v najmanjši meri potrebno znižati (npr. na tri mesece).
7. Nemudoma naj se sprejme Uredba o določitvi minimalnih bivalnih in higienskih standardov za tujce na delu v Sloveniji. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije že nekaj časa intenzivno opozarja na zelo slabe bivalne razmere delavcev migrantov v samskih domovih in v bivališčih, ki jih priskrbi delodajalec (ali pa so celo njegova last). Cene bivanja v samskih domovih so recimo izjemno visoke, tudi okoli 150 evrov mesečno, čeprav je s tem praviloma zagotovljena le postelja v sobi, ki si jo deli še s tremi, štirimi ali več osebami, in skupna kopalnica. Tako pride do absurdne situacije, ko stane mesečni najem sobe v izmeri 15 m2, v kateri so štiri postelje, 600 evrov. S tem pa je razmik med kvaliteto bivanja in ceno zanj nenormalno visok. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je prav zaradi takšnih anomalij bila pobudnica sprejetja pravno regulativnega okvirja, ki bo zagotavljal ustrezne bivalne pogoje za delavce migrante. Na MDDSZ se je zato vzpostavila posebna delovna skupina, ki je predlog Uredbe o bivalnih pogojih končala v juliju 2009, vendar pa predlog še vedno ni stopil naprej od tega, zato je v tem trenutku to področje še vedno popolnoma deregulirano in prepuščeno lastnikom teh prostorov, kar z drugimi besedami pomeni, da se kvaliteta bivalnih prostorov ni prav nič spremenila.
8. Ustanovijo se naj tim. »svetovalni odbori«, in sicer tako na nacionalni kot tudi na lokalni ravni (npr. po sedežih območnih služb inšpektorata za delovna razmerja), ki so sestavljeni iz predstavnikov socialnih partnerjev, ki bi razpravljali o ciljih in programu dela inšpektorata za delo (npr. o rednih in izrednih akcijah inšpektorata), o načinu opravljanja posamičnih akcij (npr. o načinu sodelovanja z drugimi inšpekcijskimi službami). Njihova naloga bi bila tudi opozarjanje na določene nepravilnosti in posledično temu usmerjanje dela inšpektorata (npr. pri preprečevanju nezakonitega sklepanja pogodb za določen čas, neizplačanih plač, pri uveljavljanju načela enakega obravnavanja, nediskriminacije, zaposlovanja invalidov, ipd.). Na podlagi takšnih ugotovitev bi se lažje oblikovali ukrepi, ki bi v prihodnje preprečevali oziroma prispevali k zmanjšanju kršitev pravic delavk in delavcev.
9. Vzpostavi se naj sistem kvot za uporabo agencijskega dela. Tovrstni sistem je potreben z namenom preprečevanja socialnega dumpinga na podjetniški ravni, prav tako pa se naj vzpostavi sistem, ki bo preprečeval veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki so »stalnica« pri tim. agencijskih delavcih.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pričakujemo, da bodo pristojne institucije takoj pristopile k pripravi in implementaciji teh predlogov, saj trdno verjamemo, da je daleč najbolj učinkovit način v boju zoper socialni dumping izenačitev delavskih, socialnih in ekonomskih pravic vseh delavcev.
Mag. Dušan Semolič,
predsednik ZSSS
Evropski parlament je 26. marca 2009 sprejel Resolucijo o družbeni odgovornosti podizvajalskih podjetij v proizvodni verigi (2008/2249 (INI)), iz katere med drugim jasno in nedvoumno izhaja, da podizvajalce pogosto izkoriščajo enega proti drugemu, kar ima za posledico, da so delavci, tako naročnikov v javnih razpisih kot podizvajalcev, pod pritiskom glede delovnih pogojev. Pogoji, v katerih se delo opravlja, namreč v veliki meri vplivajo na ceno posamezne storitve, s katero se konkurira na razpisih. Nadalje je iz Resolucije moč razbrati, da podizvajalstvo, kljub številnim pozitivnim vidikom in omogočanju rasti proizvodnih zmogljivosti, ustvarja tudi gospodarsko in socialno neravnovesje med delavci in pospešuje slabšanje delovnih razmer.
Podizvajalstvo se lahko izvaja prek agencij za pogodbeno zaposlovanje in podjetij, ki izključno posredujejo delovno silo za določen čas in občasno delujejo kot tako imenovani "poštni nabiralniki". Pogosto pa se za ta namen dodeli le eno naročilo oziroma se delavci najamejo samo za ta namen. Takšne prakse poudarjajo hitro spremenljivo naravo gradbene industrije in drugih sektorjev, v katerih so zaposlitvena razmerja pogosto izredno negotova. Nesporno se delovna razmerja v gradbenem sektorju na novo opredeljujejo, hkrati pa se zmanjšuje neposredna družbena odgovornost glavnega izvajalca, saj se delo oddaja podizvajalcem in agencijam za zaposlovanje na način, da je zagotavljanje poceni in pogosto nekvalificirane delovne sile sestavni del podizvajalstva na nižjih ravneh. V čezmejnem kontekstu se težave, povezane z negotovim delovnim mestom, pokažejo, ko so delavci na primer napoteni na delo v tretjo državo članico.
Iz podanih dejstev je torej jasno, da imajo podizvajalske verige konkretne negativne učinke, ki jih predvsem čutijo njihovi najšibkejši členi – t. j. delavci. Vendar pa je na tem mestu potrebno omeniti tudi sistemski zakonodajni okvir, ki lahko odločujoče pripomore k zaviranju ali pa k pospeševanju izkoriščanja delavcev v podizvajalski verigi.
Praksa v Sloveniji kaže na izrazito slabo stanje na tem področju po celotni vertikali podizvajalske verige. Tako (pod)izvajalska podjetja brez razlogov zavlačujejo s plačilom svojih obveznosti do naslednjih podizvajalcev, precej podizvajalcev v imenu »stroškovne učinkovitosti« redno zlorablja delovno zakonodajo, (npr. preko neplačevanja socialnih prispevkov). Delavci, vpeti v to verigo, ne dobijo ustreznega plačila, hkrati pa so pod stalnim pritiskom določenih rokov, kar ima za posledico ogromno število (neplačanih) nadur, seveda ob praviloma slabih delovnih pogojih. Vse to pomeni, da proces podizvajalskih verig v bistvu temelji na socialnem dumpingu, katerega pa, na žalost, v tem trenutku podpira tudi država z nekaterimi določili, ki prisilno priklenejo delavce v ta delovni proces. Takšna slika delovnega procesa pa je zagotovo zelo daleč od realizacije koncepta družbene odgovornosti podjetij.
Iz vseh teh razlogov Zveza svobodnih sindikatov Slovenije podaja predloge, ki pomenijo korak k zmanjševanju socialnega dumpinga in postavitvi vseh delavcev v Sloveniji v enakopraven položaj. Ti predlogi so:
1. Zakonski okvir urejanja pogodb o naročanju dela (storitev) oblikovati tako, da se v pogodbe o naročilu dela, tako med naročnikom in glavnim izvajalcem, kot v pogodbe, ki sledijo s podizvajalci, obvezno vnese klavzula o solidarni odgovornosti za terjatve delavcev, ki so nastale zaradi opravljanja naročenega dela.
2. Nemudoma naj se vzpostavi sistem licenciranja (pod)izvajalskih podjetij, v katerega se naj vključi tudi reprezentativni sindikat dejavnosti, s potrdilom, da je spoštovana kolektivna pogodba dejavnosti, ki veže delodajalca. V primeru, da pa delodajalec ni vezan s kolektivno pogodbo dejavnosti, pa mora v postopku licenciranja Inšpektorat RS za delo izdati potrdilo o spoštovanju delovnopravne zakonodaje s strani delodajalca. Licenca bi bila obvezna sestavina kandidiranja na vseh (javnih) naročilih. Vsa izvajalska in podizvajalska podjetja so obvezana oddati popolno licenco pred pričetkom vsakršnih del. V primeru, da se licence ne odda, je podjetje izključeno iz vseh (javnih) naročil.
3. Zakon o jamstvenem in preživninskem skladu naj se podvrže spremembam. V času vedno večje socialne krize se delavke in delavci vse bolj soočajo z neplačanimi mesečnimi obveznostmi, nezmožnostjo odplačevanja kreditov, nakupov osnovnih življenjskih potrebščin, ipd. Večja socialna kriza pa ima za posledico tudi vse večjo socialno izključenost. Iz tega razloga je potrebno sprejeti takšno zakonsko rešitev, ki bo omogočala vsaj minimalno materialno in socialno varnost zaposlenih delavcev tudi v primeru, ko le-ti brez svoje krivde ne bodo prejeli plače več kot mesec dni. Najbolje bi bilo tovrstni institut urediti v Zakonu o jamstvenem in preživninskem skladu, in sicer na podoben način kot se določbe tega zakona uporabljajo za delavke in delavce, ki so delo izgubile v posledici stečajnega postopka.
4. Nemudoma naj se pristopi k spremembam določil Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, in sicer v delu, ki se nanaša na pogoje za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja. V tem trenutku je namreč pogoj za pridobitev le-tega dveletna neprekinjena zaposlitev pri istem delodajalcu, kar pa dejansko pomeni priklenitev delavca na istega delodajalca za obdobje dveh let, kar je seveda »idealno« okolje za izkoriščanje delavca. Tako se naj delavcu migrantu že v času prvih dveh let omogoči mobilnost s tem, da se izniči pogoj tako neprekinjenosti dela kot dela pri istem delodajalcu.
5. Nemudoma naj se pristopi k spremembam socialnih sporazumov Slovenije z Bosno in Hercegovino ter Makedonijo, tako da bodo omogočili dostop do denarnih nadomestil delavcem migrantom z začasnim bivališčem v Sloveniji. Dotična sporazuma namreč onemogočata dostop do denarnih nadomestil za delavce iz teh držav v primeru, da le-ti ostanejo brez zaposlitve – četudi so do njega po obstoječi zakonodaji, tehnično - teoretično, upravičeni. Pogoj za pridobitev denarnega nadomestila v času brezposelnosti za državljane teh držav je namreč stalno bivanje, česar pa ogromna večina delavcev nima. To pa ima za posledico izbris socialne mreže delavcev migrantov v času brezposelnosti.
Pri tem pa moramo upoštevati, da je delavec migrant ves čas dela v Sloveniji tudi plačnik socialnih prispevkov, med drugim tudi prispevkov za zaposlovanje - od česar pa na koncu nima pravzaprav nič. Tako se na tem mestu postavlja vprašanje zagotavljanja enakopravnosti.
6. V povezavi z zgoraj navedenim se nemudoma spremenijo določila osnutka Sporazuma z BiH o zaposlovanju državljanov BiH v Sloveniji, ki govorijo o tem, da se delavcu migrantu po preteku delovnega dovoljenja za tri leta sicer omogoči vrnitev v državo zaposlitve, vendar šele po najmanj šestmesečni prekinitvi zakonitega prebivanja v državi zaposlitve. Ta šestmesečna prekinitev konkretno pomeni, da delavci migranti v takšnem sistemu »krožnih migracij« vsaj 6,5 let ne izpolnijo pogojev za pridobitev slovenskega državljanstva po Zakonu o tujcih (41. člen Zakona o tujcih, UL RS, št. 61/2009), zato jo je v najmanjši meri potrebno znižati (npr. na tri mesece).
7. Nemudoma naj se sprejme Uredba o določitvi minimalnih bivalnih in higienskih standardov za tujce na delu v Sloveniji. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije že nekaj časa intenzivno opozarja na zelo slabe bivalne razmere delavcev migrantov v samskih domovih in v bivališčih, ki jih priskrbi delodajalec (ali pa so celo njegova last). Cene bivanja v samskih domovih so recimo izjemno visoke, tudi okoli 150 evrov mesečno, čeprav je s tem praviloma zagotovljena le postelja v sobi, ki si jo deli še s tremi, štirimi ali več osebami, in skupna kopalnica. Tako pride do absurdne situacije, ko stane mesečni najem sobe v izmeri 15 m2, v kateri so štiri postelje, 600 evrov. S tem pa je razmik med kvaliteto bivanja in ceno zanj nenormalno visok. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je prav zaradi takšnih anomalij bila pobudnica sprejetja pravno regulativnega okvirja, ki bo zagotavljal ustrezne bivalne pogoje za delavce migrante. Na MDDSZ se je zato vzpostavila posebna delovna skupina, ki je predlog Uredbe o bivalnih pogojih končala v juliju 2009, vendar pa predlog še vedno ni stopil naprej od tega, zato je v tem trenutku to področje še vedno popolnoma deregulirano in prepuščeno lastnikom teh prostorov, kar z drugimi besedami pomeni, da se kvaliteta bivalnih prostorov ni prav nič spremenila.
8. Ustanovijo se naj tim. »svetovalni odbori«, in sicer tako na nacionalni kot tudi na lokalni ravni (npr. po sedežih območnih služb inšpektorata za delovna razmerja), ki so sestavljeni iz predstavnikov socialnih partnerjev, ki bi razpravljali o ciljih in programu dela inšpektorata za delo (npr. o rednih in izrednih akcijah inšpektorata), o načinu opravljanja posamičnih akcij (npr. o načinu sodelovanja z drugimi inšpekcijskimi službami). Njihova naloga bi bila tudi opozarjanje na določene nepravilnosti in posledično temu usmerjanje dela inšpektorata (npr. pri preprečevanju nezakonitega sklepanja pogodb za določen čas, neizplačanih plač, pri uveljavljanju načela enakega obravnavanja, nediskriminacije, zaposlovanja invalidov, ipd.). Na podlagi takšnih ugotovitev bi se lažje oblikovali ukrepi, ki bi v prihodnje preprečevali oziroma prispevali k zmanjšanju kršitev pravic delavk in delavcev.
9. Vzpostavi se naj sistem kvot za uporabo agencijskega dela. Tovrstni sistem je potreben z namenom preprečevanja socialnega dumpinga na podjetniški ravni, prav tako pa se naj vzpostavi sistem, ki bo preprečeval veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki so »stalnica« pri tim. agencijskih delavcih.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pričakujemo, da bodo pristojne institucije takoj pristopile k pripravi in implementaciji teh predlogov, saj trdno verjamemo, da je daleč najbolj učinkovit način v boju zoper socialni dumping izenačitev delavskih, socialnih in ekonomskih pravic vseh delavcev.
Mag. Dušan Semolič,
predsednik ZSSS
sreda, 10. marec 2010
Zakon o minimalni plači - dohodnina - pojasnila
Vlada je s sprejemom nove dohodninske zakonodaje spremenila prage za dodatne olajšave (jih je dvignila, zaradi česar pridobi več ljudi, glede na prejšnjo lestvico!!!!).
Meje so zamaknjene, vendar pa se ohranja dejstvo, da tisti z mesečnim dohodkom 851€ bruto relativno izgubijo zaradi večjega plačila davka, kar prikazujem v naslednji tabeli. Dejstvo je tudi, da so te meje vedno obstajale!!!
Ponovno je upoštevana predpostavka, da je oseba sama in nima dodatnih osebnih olajšav (otrok, etc.)
Kot rečeno se neto plača izračuna na sledeč način:
Bruto plača – prispevki za soc. varnost – davčne olajšave (splošna + dodatna) = DAVČNA OSNOVA
DAVČNA OSNOVA *stopnja davka = PLAČILO DAVKA
NETO PLAČA = Bruto plača – prispevki za socialno varnost – plačilo davka
Torej, ker je meja za dodatno olajšavo pri 850€ bruto, so vsi zaposleni do te meje (vključno z njo) upravičeni do dodatne olajšave v višini 251,65€, kar pomeni, da imajo skupaj s splošno olajšavo 510 € olajšav. Vsi, ki imajo višji dohodek od 850 € bruto vse tja do 983,33 € bruto pa so upravičeni do dodatne olajšave v nižjem znesku in sicer višini 87,29 €; njihova skupna olajšava tako znaša 345,64€. Zaradi tega tisti, ki so malenkost nad 850 € dejansko izgubijo pri neto izplačilu, saj plačajo več davka.
Zaradi vprašanj s katerimi se soočamo na terenu vam dajemo nekaj pojasnil v zvezi s spremenjenim zakonom o dohodnini….
V UL RS 13/2010 objavljena nova lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2010, ki določa, da je višina skupne splošne olajšave odvisna od skupnega dohodka v letu 2010:
Vir: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/stopnje_dohodnine_za_leto_2010/lestvica_za_odmero_dohodnine_in_olajsave_za_leto_2010/
Sedaj pa ključno vprašanje!!
Olajšava 510 € oziroma 258,35 + 251,65 € pripada zaposlenemu, ki ima na mesečni ravni do 850 € dohodka; vendar pa ob predpostavki, da ima oseba samo dohodek iz zaposlitve!!!!
Ob dodatnem upoštevanju regresa, 13 plače, katastrskega dohodka, morda tudi avtorske pogodbe, oddajanja nepremičnin, obresti etc… pa lahko pomeni, da bo oseba presegla znesek 10.200 € na letni ravni, kar pomeni, da bo morala v primeru preveč obračunane olajšave le-to povrniti ob koncu leta!!!
Zato je nujno, da si vsak posameznik zase izračuna vse svoje dohodke na letni ravni in ugotovi ali bo njegov dohodek presegel 10.200 € in v tem primeru tudi podpiše izjavo, da naj se mu pri obračunu neto plače ne obračuna dodatna olašava!!! Če tega ta oseba ne bo storila bo namreč morala vrniti preveč obračunane olajšave.
Primer:
- lahko ima oseba zelo nizke dohodke, pa prejeme velik katastrski dohodek in zaradi tega preseže 10.200 na letni ravni, zaradi česar ne bo upravičena do dodatne olajšave!!!
- Minimalna plača: 734,15 *12 mesecev =8.809,8 + regres 734,15 € = 9.543,95 € + 13 plača 500 € = 10.043,95 € - v tem primeru naj oseba uveljavlja dodatno olajšavo, saj ne bi imelo smisla financirati države celo leto.
Prav tako naj vsak posameznik preveri kateremu od zakoncev se bolj splača prijaviti otroka!!!
Ponovno je upoštevana predpostavka, da je oseba sama in nima dodatnih osebnih olajšav (otrok, etc.)
Kot rečeno se neto plača izračuna na sledeč način:
Bruto plača – prispevki za soc. varnost – davčne olajšave (splošna + dodatna) = DAVČNA OSNOVA
DAVČNA OSNOVA *stopnja davka = PLAČILO DAVKA
NETO PLAČA = Bruto plača – prispevki za socialno varnost – plačilo davka
Torej, ker je meja za dodatno olajšavo pri 850€ bruto, so vsi zaposleni do te meje (vključno z njo) upravičeni do dodatne olajšave v višini 251,65€, kar pomeni, da imajo skupaj s splošno olajšavo 510 € olajšav. Vsi, ki imajo višji dohodek od 850 € bruto vse tja do 983,33 € bruto pa so upravičeni do dodatne olajšave v nižjem znesku in sicer višini 87,29 €; njihova skupna olajšava tako znaša 345,64€. Zaradi tega tisti, ki so malenkost nad 850 € dejansko izgubijo pri neto izplačilu, saj plačajo več davka.
Zaradi vprašanj s katerimi se soočamo na terenu vam dajemo nekaj pojasnil v zvezi s spremenjenim zakonom o dohodnini….
V UL RS 13/2010 objavljena nova lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2010, ki določa, da je višina skupne splošne olajšave odvisna od skupnega dohodka v letu 2010:
Vir: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/stopnje_dohodnine_za_leto_2010/lestvica_za_odmero_dohodnine_in_olajsave_za_leto_2010/
Sedaj pa ključno vprašanje!!
Olajšava 510 € oziroma 258,35 + 251,65 € pripada zaposlenemu, ki ima na mesečni ravni do 850 € dohodka; vendar pa ob predpostavki, da ima oseba samo dohodek iz zaposlitve!!!!
Ob dodatnem upoštevanju regresa, 13 plače, katastrskega dohodka, morda tudi avtorske pogodbe, oddajanja nepremičnin, obresti etc… pa lahko pomeni, da bo oseba presegla znesek 10.200 € na letni ravni, kar pomeni, da bo morala v primeru preveč obračunane olajšave le-to povrniti ob koncu leta!!!
Zato je nujno, da si vsak posameznik zase izračuna vse svoje dohodke na letni ravni in ugotovi ali bo njegov dohodek presegel 10.200 € in v tem primeru tudi podpiše izjavo, da naj se mu pri obračunu neto plače ne obračuna dodatna olašava!!! Če tega ta oseba ne bo storila bo namreč morala vrniti preveč obračunane olajšave.
Primer:
- lahko ima oseba zelo nizke dohodke, pa prejeme velik katastrski dohodek in zaradi tega preseže 10.200 na letni ravni, zaradi česar ne bo upravičena do dodatne olajšave!!!
- Minimalna plača: 734,15 *12 mesecev =8.809,8 + regres 734,15 € = 9.543,95 € + 13 plača 500 € = 10.043,95 € - v tem primeru naj oseba uveljavlja dodatno olajšavo, saj ne bi imelo smisla financirati države celo leto.
Prav tako naj vsak posameznik preveri kateremu od zakoncev se bolj splača prijaviti otroka!!!
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
