Odgovor na odprto pismo gospoda Francija Pliberška

Ljubljana, 16. april 2012

Spoštovani gospod Pliberšek!

Z zanimanjem smo prebrali vaše odprto pismo slovenski vladi in slovenskim sindikatom, v katerem se sicer z določenimi ugotovitvami lahko strinjamo, žal pa se ne moremo s tistim delom pisma, ki ste ga naslovili na slovenske sindikate. Ta del kaže, da ne poznate vloge in nalog sindikatov v družbi in na nas naslavljate očitke, ki bi jih morali drugim. Ne samo politikom ampak tudi vašim stanovskim kolegom, delodajalcem.

Sprašujete nas, kje smo bili, ko se je naša država v zadnjih treh letih zadolžila za 2,5 milijarde evrov na leto. S tem nam pripisujete vlogo v družbi, ki je enaka izvršni oblasti. Ali res mislite, da če bi sindikati rekli vladi, da se ne sme zadolževati, potem ona tega ne bi storila? Ali mislite, da mora vlada dobiti soglasje sindikatov, da se lahko zadolži? Ali mislite, da vlada in občine obvestijo sindikate o tem, da se bodo zadolžile? Ali imajo sindikati nadzor nad državnim proračunom ali pa je za to zadolžen nekdo drug? Ali vam mora v vašem podjetju, če najamete kredit, soglasje za to dati sindikat?

Kaj smo dobrega naredili za delavce? Veliko, seveda pa z narejenim ne moremo biti povsem zadovoljni. Že zato ne, ker se moramo nenehno boriti za ohranjanje pravic delavcev, ne moremo pa jih dvigniti na višjo raven. Pa ne zato, ker ne bi hoteli, ampak zaradi delodajalske in vladne strani, ki pod magično neoliberalno besedo konkurenčnosti in previsokih stroškov nočejo slišati prav nič o višji ravni delavskih in socialnih pravic. Če že drugega ne, smo v zadnjih letih med drugim dosegli, da se je zvišala minimalna plača. Sklenili smo vrsto kolektivnih pogodb, s katerimi smo zaščitili pravice delavcev. Preprečili smo uvedbo malega dela, ki bi pomenil še eno vrsto v delodajalskem arzenalu negotovih oblik dela, s katerimi smo v Evropi zelo in v negativnem smislu prepoznavni, še posebej kar se tiče mladih ljudi. In še bi lahko naštevali.

Vidimo, da ne veste, da je bila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije med prvimi, ki je v naši državi opozarjala na dostojno delo. Ne samo ob vsakoletnem svetovnem dnevu za dostojno delo, ko smo na novinarskih konferencah opozarjali in zahtevali, da to postane standard v naši družbi ampak ob vsakih pogajanjih za kolektivno pogodbo ali pa socialni sporazum. Govorili smo,  da dostojno delo vključuje med drugim tudi dostojne delovne pogoje in dostojno plačo. Uganite, kdo je bil najbolj proti? Direktor vaše stanovske organizacije, gospodarske zbornice, ki je ob naši zahtevi za dvig minimalne plače strašil po Sloveniji, da bo zaradi tega 70.000 delavcev postalo brezposelnih. Zakaj ne pride po dvigu minimalne plače do ustreznega dviga plač tudi v drugih plačnih razredih pa morate vprašati spet svoje kolege direktorje, ki večinoma mislijo, da so podjetja, ki jih vodijo, lahko konkurenčna samo z zniževanjem stroškov – beri: z nizkimi plačami, ne pa z višjo produktivnostjo, znanjem, inovacijami ter večjo participacijo delavcev. Vsa čast izjemam!

Upamo, da razumete, da te finančne in gospodarske krize niso povzročili delavci in zato se ne morejo strinjati, da morajo sedaj oni plačati to krizo. Smo morda sindikati krivi, da so si finančne institucije popolnoma podredile politike? Smo sindikati krivi, ker je gospodarstvo v službi finančnih institucij ne pa obratno?

S tem, da ste v gospodarstvu morali odpustiti skupno kar 76.000 delavcev v zadnjih treh letih, se ni za hvaliti. Večina teh delavcev ni bila odpuščenih zaradi prestrukturiranja gospodarstva ali izgube trgov ampak zaradi neznosnega hlepenja po bogatenju vodilnih v podjetju ter zaradi nesposobnosti vodenja podjetij. Ko je bila pred mnogimi leti znižana stopnja prispevkov v pokojninsko blagajno za delodajalsko stran, so politiki dejali, da je to potrebno zato, da bodo šli višji dobički v razvoj. In res so šli, v razvoj prevzemov drugih podjetij, ne pa v razvoj lastnih.

Sindikati smo seveda že velikokrat zahtevali spoštovanje pravne države. Tudi stavkali smo že zaradi tega. Kaj pa je spoštovanje kolektivnih pogodb drugega, kot spoštovanje pravne države? Spoštovanje pravne države je bila tudi ena od zahtev na demonstracijah, ki so jih v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije organizirali 15. aprila 2009 pred poslopjem vlade  in po katerih smo tedanjemu premierju Borutu Pahorju izročili naše zahteve. V njih je bilo na začetku zapisano naslednje: »Zahtevamo, da vlada okrepi pravno državo! Zahtevamo sistemske spremembe, ki bodo spremenile način poslovanja finančnih institucij in bank, omogočile temeljit nadzor nad njimi ter preprečile, da bi se po krizi vrnile na poslovanje po starem. Vlada mora takoj predlagati spremembe vseh tistih zakonov, ki so v preteklosti omogočali neupravičeno bogatenje, tajkunstvo, korupcije in druge ekscese, ki so omogočili prevelike socialne in družbene razlike!«   

Kot vse kaže, se Slovenci še dolgo časa ne bomo znebili delitev, ki jih če le moremo, nenehno na novo ustvarjamo: sedaj je v modi delitev ljudi na tiste, ki so zaposleni v zasebnem sektorju in tiste, ki si služijo kruh v javnem sektorju. Nekaj tega je tudi v vašem odprtem pismu. Niste pa pomislili, da so pravice delavcev v javnem sektorju, tako kot v zasebnem, zagotovljene s kolektivnimi pogodbami. Zato vsak enostranski poseg v te pravice pomeni kršitev kolektivnih pogodb. In to seveda ne prispeva k vzpostavitvi pravne države, za katero se tudi vi zavzemate.

Zniževanje plač delavcev v javnem sektorju bo zagotovo znižalo njihovo kupno moč. Zato bodo omejili svoje nakupovanje. Morda si ne bodo mogli privoščiti nakupa ravno tistih izdelkov, ki jih prodajate vi v vašem podjetju. In kdo jih bo lahko potem kupil? Delavci zasebnega sektorja s svojimi nizkimi plačami? Pozabljate, da so zaposleni v javnem sektorju tudi potrošniki. Da se bodo z znižanjem njihovih plač zmanjšali tudi prispevki v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Da bo država zaradi tega dobila manj davkov. In ker bo dobila manj davkov, bodo potrebni spet novi varčevalni ukrepi. In tako naprej po navzdol usmerjeni spirali do dna.

V vašem pismu je tudi nekoliko nejasnosti. Nekaj časa pišete o javnem sektorju, nekaj časa pa o delavcih v javni upravi. Javni sektor niso samo delavci v javni upravi ampak tudi policisti, vojaki, zdravniki, učitelji, poklicni gasilci, kulturni delavci, vzgojiteljice, medicinske sestre, pazniki v zaporih, novinarji v javnih zavodih in še bi lahko naštevali. Torej tisti, katerih usluge pogostokrat potrebujejo tudi delavci v zasebnem sektorju. Ko gremo iz tovarne po otroka v vrtec, ali pa k zdravniku, se že srečamo z javnim sektorjem. Torej so delavci zasebnega sektorja veliko bolj povezani z delavci javnega sektorja, kot se vam bi mogoče zdelo.

Vaš očitek, da nismo pomagali propadlemu gradbenemu sektorju je nejasen. V Sloveniji že dolgo nimamo več samoupravljanja, v katerem bi bili delavci soodgovorni za vodenje podjetja ampak kapitalizem, v katerem vodijo podjetja lastniki ali od njih nastavljeni menedžerji. Zato očitek naslovite na njih. Delavci zagotovo niso povzročili propad gradbenega sektorja. Kar pa se tiče delavcev pa smo storili vse, kar je bilo v naši moči, da smo jim pomagali, tudi s solidarnostnimi pomočmi. Bili smo prvi, ki smo opozorili na neživljenjske razmere, v katerih so bivali gradbeni delavci – migranti, dosegli, da je bil sprejet pravilnik o minimalnih nastavitvenih pogojih delavcev migrantov, ter uspešno zahtevali od naše vlade, da je sklenila z Vlado Bosne in Hercegovine spremembe sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino in še bi lahko naštevali.

Nekatere stvari, ki jih omenjate pa so posledica naših zakonov, ki so takšni, da omogočajo ekscese. Sindikati po ustavi nimamo možnosti, da neposredno predlagamo državnemu zboru v sprejem zakone ali pa njihove spremembe. Kljub temu pa je na pobudo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Državni svet RS pred kratkim predlagal državnemu zboru v sprejem spremembe zakona o jamstvenem in preživninskem skladu, s katerimi smo želeli doseči, da bi bila zagotovljena vsaj minimalna socialna varnost delavkam in delavcem, ki več kot tri mesece zaporedoma niso od svojega delodajalca za opravljeno delo prejeli mesečne plače. Vendar pa je že Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide državnega zbora zavrnil predlagane spremembe in s tem odločil, da bodo ti delavci še nadalje brez kakršnihkoli sredstev za preživetje. Je torej krivda za to na sindikalni strani?

Namesto očitkov, ki jih naslavljate na nas, bi bilo bolje, da bi se vprašali: kakšna bi bila danes v Sloveniji raven delavskih in socialnih pravic brez sindikatov?

Pavle Vrhovec

Izvršni sekretar P ZSSS

PRIMERJAVA ŠTEVILA PRAZNIKOV MED SLOVENIJO, AVSTRIJO, NEMČIJO IN FRANCIJO

Mariborskim škofom "donacije" Konstruktorja

Propadli Konstruktor mariborski nadškofiji 3. februarja 2009, v času najhujše recesije, doniral 295 tisoč evrov in prodal stanovanja za le 600 evrov za kvadratni meter

Janko Rath

Delavci propadlega mariborskega Konstruktorja zaman terjali svoj denar, ki je poniknil v različnih sumljivih kupčijah.

Dokumentacija, ki jo je naplavil stečaj mariborskega Konstruktorja, razkriva širok spekter posameznikov in firm. Objavljamo dokument, ki dokazuje, da je mariborska nadškofija v času, ko je njene finance vodil njen ekonomski strateg Mirko Krašovec, od podjetja prejela nenavadno visoko donacijo in kupovala stanovanja po ceni, krepko nižji od tržne.

Konstruktor je namreč nadškofiji 3. februarja 2009, sredi najhujše recesije, podaril 295.000 evrov za "nemoteno delovanje pri izvajanju programov za pastoralo in vzgojno-izobraževalne namene". Kakšni natančno so ti nameni in za katere programe je šel denar, ki bi ga bili še kako veseli Konstruktorjevi delavci, smo povprašali Nadškofijo Maribor, vendar so nam še enkrat zatrdili, da je šlo za "pastoralne dejavnosti". Neuradno pa smo izvedeli, da je šlo za del provizije, ki jo je moral Konstruktor izplačati mariborskim cerkvenim oblastem za posredovanje v poslu z mariborskim podjetnikom Tomislavom Vidasom. Ta je imel v lasti parcele na območju Koroških vrat v Mariboru, tik ob lokaciji, na kateri je nameraval stanovanja graditi Konstruktor.

Nadškofija pa naj bi bila svoje "usluge" zaračunala na še en način. Na isti dan, kot je bila podpisana pogodba o donaciji omenjene vsote nadškofiji, je slednja od Konstruktorja kupila štiri stanovanja. Gre za nepremičnine v skupni izmeri 206,39 kvadratnega metra na odlični lokaciji v Smetanovi ulici, za katere pa so odšteli približno pol manj od njihove tržne cene, le 600 evrov za kvadratni meter.

Za komentar smo povprašali tudi takratnega direktorja Konstruktorja Aljoša Sevčnikarja in zatrdil nam je, da je bila Cerkev zelo aktivna v celotni zgodbi. Za mnenje smo želeli povprašati tudi Sevčnikarjevega predhodnika Marjana Pinterja, pod katerim je potekal večji del spora z Vidasom, vendar na naše klice ni odgovarjal.

Vir: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012041305772477

KAJ SI MISLIJO LJUDJE....

Anonimnež na 24ur.com je napisal... 
"Vlada... BOLI me za VAS in Slovenijo. Ko ste dajali tajkunom kredite, me ni bilo zraven. Ko ste kradli vsepoprek, me ni bilo zraven. Ko ste privatizirali vsepoprek, me ni bilo zraven. Ko ste vračali Cerkvi in domačim izdajalcem, me ni bilo zraven. Ko ste dajali denar Grkom, me ni bilo zraven. Ko ste si delili denar vsepoprek preko razpisov in poslovali po domače, me ni bilo zraven. Ko ste vlekli svoje prijatelje iz "dreka"ala Bavčar, Šrot, Tovšakova, Zidar, Lovšin, Časasar, me ni bilo zraven. Ko je vsaka vas, dobila svojo občino, me ni bilo zraven. Nisem ne odvetnik, ne tožilec, ne sodnik, ne politik, ne župan, tak da me ne mešajte zraven. In zdaj, ko ste vse za.jeb.ali, naj VAM pa jaz dam 15 %, otroke naj bi mi ulica vzgajala in jem listje in travo!
E, ne bo šlo tako. Vi ste zajebali Slovenijo, zato jo VI na vaših plečah spravite nazaj k življenju.
Nas ne mešati v vaš drek. Se vidimo na ulici !"

To bi moralo biti mnenje ljudstva in za tem bi naj stal vsak od nas,
neudeleženih pri vseh teh špekulacijah, korupciji, lastninjenju..!

Še drugo anonimno mnenje:

Shakespeare je pisal, da je nekaj gnilega v deželi Danski.....danes razmišljam o tem, da npr. isti gospod Erjavec, ki je zraven rušil  pokojninsko reformo, ker bodo upokojenci imeli manj, je popolnoma tiho ob tem, ko jemljejo upokojencem rekreacijski dodatek in bodo dejansko imeli še manj. Razmišljam o tem, da nihče od vseh pred volitvami, ki so dobesedno "ukradli" oblast ni obljubljal da bodo znižali plače za 15 %, da bodo jemali regrese in podobno. Istočasno ko sebi dajejo ? Ta isti, ki so bili tisti, ki so podpihovali in pomagali rušiti reforme prejšnje vlade, sedaj delajo mnogo hujše poteze, in četudi so ukradli mandat, so ga res dobili za to kaj se počne sedaj ? Niso !

Ustrahovanje lastnega naroda je z eno besedo fašizem in žal lahko zaključim, da je že predolgo nekaj gnilega v deželi Sloveniji....iskreno upam, da bo ljudi KONČNO nehalo biti strah, saj kdor hoče biti zares svoboden, mora zadati prvi udarec. In čas je, da ljudje vzamejo zgodovino v svoje roke !

še ena:

Izračun:
Gasilec za 800 EURO rešuje življenja.

Učitelj za 900 EURO pripravlja ljudi na življenje.

...Vojak za 1.000 EURO tvega življenje.

Zdravnik za 2000 EURO zdravi ljudi.

Politik pa za 5.000 EURO zjebe življenje vsem....

Če bi nekateri padli z višine svojega ega na višino svoje inteligence, bi se ubili!kako razmišljate vi ?

Mega zakon proti ljudem

Teden, ki je pred nami, bo zaznamovan s predlogom najbolj protiljudskega zakona, ki smo ga kadarkoli bili deležni v Sloveniji. Vlada bo sprejela in v parlament poslala predlog zakona, ki v več kot 50 različnih veljavnih zakonih znižuje pravice ljudem. Ta mega protiljudski zakon bo spremljal rebalans proračuna, ki je že v parlamentu. S sprejetjem obeh bo dokončno račun za posledice pohlepa po kapitalu, z asistenco politikov in bankirjev, ki je povzročil ekonomsko krizo, izstavljen ljudem. Predlogi ZSSS, da namesto krčenja pravic, raje ustvarjajmo, je naletel na zavajajoče predloge vlade v smislu preučili bomo, dobra ideja, to zahteva čas…, zato je ostalo le na krčenju, saj prav noben sprejeti ukrep ne obremenjuje kapitala. Žal so tem razlagam nasedli tudi nekateri mediji. Režejo se pravice upokojencem, brezposelnim, porodnicam, otrokom, družinam, zaposlenim v javnem sektorju, skratka vsem, razen tistih, ki imajo veliko. Sindikati smo apelirali na zdravo pamet vladajoče koalicije, predlagali drugačne pristope, vendar brezuspešno. Zato je že napovedana stavka v javnem sektorju, napovedane so referendumske aktivnosti. Stavke vlada ne more prepovedati, želi pa to storiti z referendumom. Prepoved referenduma je skrita v »zlato fiskalno pravilo«, ki ga vlada vnaša v Ustavo RS, na podlagi katerega bo Ustavno sodišče pri vsakem referendumskem vprašanju na zahtevo Državnega zbora odločalo, če morda odločitev, ki bi jo na referendumu sprejeli ljudje, ne bi povzročila protiustavnega stanja in posledično bi referendum lahko prepovedalo. Mnenja glede takšnega načina prepovedi referenduma in s tem oddaljevanja ljudi od pravice, da neposredno odločajo o zadevah, ki še kako vplivajo na pogoje življenja v svoji državi, so različna. Tudi med političnimi strankami. Zanimivo je, da stranka Desus, ki je pred volitvami sporočala, da je edina socialna stranka v državi, ne nasprotuje zakonu, ki ostro reže v pravice ljudi, tudi upokojencev, niti ni proti predlaganim spremembam ustave. Zato bo ob napovedani nepodpori poslancev Pozitivne Slovenije ključno, kako se bodo opredelili poslanci Socialnih demokratov, saj za spremembe ustave niso dovolj glasovi vladajoče koalicije, potrebnih je 60 glasov poslank in poslancev. Referendum je edino učinkovito sredstvo za popravo predvolilnih prevar, ko mnogi politiki govorijo in ljudem obljubljajo eno, po volitvah pa počnejo povsem nekaj drugega. Je kdo od politikov pred volitvami govoril, da bo upokojencem odvzel vedno  tako pričakovani letni dodatek, da bo znižal nadomestilo za porodniško, čas in višino nadomestila za brezposelnost, uvedel plačilo za drugega otroka v vrtcu, znižal plače v javnem sektorju, odpravil regres za letni dopust,…? Izgovarjanje na krizo v tem primeru ne pride v poštev, saj smo pred volitvami bili že tri leta v njej. Zdaj, ko politika, brez mandata ljudi, spreminja družbeno pogodbo in razgrajuje socialno državo, je odprava referendumskega odločanja o socialnih pravicah še zadnje, kar ji je ostalo, da ljudi spremeni v številke in jih obravnava le še kot strošek, če kaj pričakujejo od svoje države. Ob spreminjanju ustave bo štel vsak glas in v ZSSS bomo poslankam in poslancem tudi tokrat gledali pod prste. In izvajali aktivnosti, ki jih od nas člani pričakujejo in zahtevajo.

Milan Utroša, sekretar ZSSS

ZAČELO SE JE !

Ljubljana, 4.4.2012

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je včeraj, 3. 4. 2012, obravnaval predlog sprememb in dopolnitev Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije. Predlog sprememb in dopolnitev zakona je vložil  Državni svet RS, pri čemer pa je pobudo za to podala ZSSS. Namen sprememb zakona je bilo zagotoviti vsaj minimum socialne varnosti delavkam in delavcem, ki več kot tri mesece zaporedoma za opravljeno delo od svojega delodajalca niso prejeli mesečne plače. Znesek, ki bi ga država nakazala delavcu, pa bi lahko le-ta izterjala od delodajalca s pomočjo pristojnega davčnega organa.

Praksa je namreč pokazala, da se izredno veliko število delavcev znajde v izredno težki situaciji, ko od svojega delodajalca ne prejmejo mesečnih plač, nad delodajalcem pa zaradi različnih interesov kapitala, bank ni uveden stečajni postopek oziroma uvedba tega traja izredno dolgo. Tako ti delavci ostanejo v delovnem razmerju in brez kakršnihkoli sredstev za preživljanje.

Mnenje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, katerega pa so povzeli tudi nekateri člani odbora, ki so člani koalicijskih parlamentarnih strank, je bilo, da lahko ti delavci v primeru ne prejema mesečnih plač sami podajo predlog za uvedbo stečajnega postopka (pri tem očitno pozabljajo, da je potrebno plačati sodne stroške v višini približno 3.700 EUR) ali pa svojemu delodajalcu podajo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, se prijavijo kot brezposelne osebe na zavodu za zaposlovanje in prejmejo denarno nadomestilo. S tem bi lahko, po njihovem mnenju, rešili  svojo ekonomsko in socialno stisko. Pri tem pa očitno namerno spregledajo absurdno situacijo, da ti delavci čutijo večjo varnost na zavodu za zaposlovanje, kot pa, da bi jim le-ta bila zagotovljena pri delodajalcu. Očitno pa so tudi »spregledali«, da terjatev delavcev (neizplačane plače, odpravnina,….) niso prednostno poplačane iz stečajne mase, če ti delavci sami, pred uvedbo stečaja, podajo odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Očitno za oblast neplačevanje mesečnih plač delavcem ni problem. Problem pa predstavlja pomoč države tem ljudem. Drugače namreč ne moremo razumeti sklepa odbora, ki je na obravnavi celo odločil, da spremembe Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu niso primerne za nadaljnjo obravnavo v parlamentu. Z drugimi besedami povedano: odbor je odločil, da bodo ti delavci še nadalje brez kakršnihkoli sredstev za preživetje. In to kljub temu, da so svoje delo pri delodajalcu vestno, pošteno in dobro opravili. Odločitev odbora gre v kontekst predlaganih varčevalnih ukrepov na področju socialne politike. Nesporno pa pomeni nadaljevanje klasične, trde, krute in do ljudi nepravične neoliberalne politike. Politike, katere edini namen je ustreči interesom izbranih na račun večine.

V ZSSS smo zato prepričani, da  je politika z včerajšnjo zavrnitvijo sprememb in dopolnitev Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS jasno pokazala, da je pozabila na vse predvolilne obljube in da ji je popolnoma vseeno za položaj in življenje ljudi. V paket predlogov po zniževanju letnega dodatka za upokojence, spreminjanju subvencioniranja dijaške in študentske prehrane, spreminjanju načina plačila vrtcev za drugega otroka, zniževanju otroških dodatkov, zniževanju denarnih nadomestil za čas brezposelnosti, zniževanju starševskih nadomestil,…. je dodala še brezskrbnost za delavce. Vsekakor pa se je začel poskus razgradnje socialne države in spreminjanja družbenih vrednot!

Andrej Zorko, izvršni sekretar za pravno področje v ZSSS

ESS USKLADIL IZHODIŠČA ZA SOCIALNI SPORAZUM

Ekonomsko-socialni svet je na današnji seji obravnaval Izhodišča za socialni sporazum za obdobje 2012-2016, ki smo jih zadnja dva tedna usklajevali socialni partnerji in Vlada RS. V ZSSS lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da so bili sprejeti vsi naši ključni predlogi in zahteve, zato je bilo na seji tudi besedilo tega dokumenta usklajeno. Podpis Izhodišč je predviden v torek, 3. aprila 2012. Vendar tega dne predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič tega dokumenta, čeprav je usklajen med socialnimi partnerji, ne bo podpisal. Kot smo člane in javnost že obvestili, je Predsedstvo ZSSS na včerajšnji seji morebiten podpis Izhodišč za socialni sporazum vezalo na umik ključnih predlogov ukrepov za uravnoteženje javnih financ, ki jih je Vlada RS poslala sindikatom in delodajalskim organizacijam. Predsedstvo ZSSS je ocenilo, da je veliko predlaganih ukrepov povsem nesprejemljivih, saj bistveno znižujejo raven socialnih in materialnih pravic prebivalcev Slovenije, določenih v zakonih in kolektivnih pogodbah. Iz tega razloga našega podpisa na sicer usklajena Izhodišča socialnega sporazuma ne bo. Če bodo predlagani ukrepi sprejeti v Državnem zboru RS, bomo v skladu s sprejetimi sklepi predsedstva ZSSS, pričeli postopke za naknadni zakonodajni referendum. Nekateri sindikati so sicer sporočili, da bodo kljub temu v torek, poleg Vlade RS in delodajalskih organizacij, podpisali Izhodišča za socialni sporazum, zato je glede podpisa ZSSS prišlo napačnega poročanja v nekaterih medijih.

SKLEPI PREDSEDSTVA ZSSS OB OBRAVNAVI UKREPOV VLADE RS ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC

Ljubljana, 29. 3. 2012                                                                                             

Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na svoji izredni seji dne 29.3.2012 obravnavalo predlog ukrepov Vlade RS za uravnoteženje javnih financ in soglasno, z glasovi vseh sindikatov, ki sestavljajo ZSSS, sprejelo naslednje sklepe:

1.      Predsedstvo ZSSS ugotavlja, da so nekateri predlagani ukrepi Vlade RS za uravnoteženje javnih financ koristni, mnogi pa so nepravični in v nasprotju z interesi članic in članov sindikatov in večine prebivalcev Republike Slovenije. S temi predlaganimi ukrepi Vlada RS izstavlja račun za slabo stanje javnih financ njenim prebivalcem in s tem posega v ustavno kategorijo socialne države. Sedanje krize niso povzročili delavke, delavci, upokojenci, matere, dijaki, študenti in nenazadnje otroci, ki jim mnogi predlagani ukrepi znižujejo njihove, v zakonih in kolektivnih pogodbah določene materialne in socialne pravice. Ti predlagani ukrepi so nepravični do ljudi in sledijo ideologiji neoliberalnega kapitalizma, zato bo ZSSS storila vse, kar je v njeni moči, da prepreči njihov sprejem oz. uveljavitev. Predlagani ukrepi predstavljajo poizkus vlade, da finančno krizo zlorabi za spreminjanje temeljnih vrednot v slovenski družbi in razgrajevanje socialne države. S predlaganimi ukrepi Vlada RS izvaja izključno varčevalni, namesto razvojnega koncepta upravljanja države, saj ukrepi ne vsebujejo nobenih predlogov za povečevanje javnofinančnih prihodkov in tistih odhodkov, ki bi pospeševali gospodarsko rast, temveč le zniževanje pravic ljudi, ki živimo v Sloveniji.

2.      V Sloveniji imamo visoko obremenjeno delo, medtem pa je obremenitev kapitala v spodnji polovici držav EU. Kljub temu vlada v predlaganih spremembah Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb znižuje javnofinančne prihodke za 87 mio EUR, v spremembah Zakona o dohodnini pa za nadaljnjih 55,4 mio EUR, vse v letu 2012. Zaradi spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se bo priliv v letu 2013 zmanjšal za 113 mio EUR, v letih 2014 in 2015 pa še za nadaljnjih 32 mio EUR vsako leto. Za ZSSS je razbremenjevanje kapitala v času finančne krize nerazumno početje, zato nasprotujemo takšnim predlogom sprememb obeh zakonov in predlagamo, da vlada usmeri svoje predloge v nove javnofinančne prihodke.  

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije predlagamo:

-          država naj poveča nadzor nad plačevanjem davkov, saj je le v letu 2011 uradno ugotovljenih 162 mio EUR davčnih utaj, od tega več kot 100 mio EUR iz naslova DDV,

-          uvedbo davka na finančne transakcije v višini 0,05 %,

-          uvedbo novih davčnih razredov in novih davčnih stopenj v dohodninski lestvici (nov davčni razred med 27 % in 41 % ter uvedba novega v višini 50 %) Zakona o dohodnini,

-          uvedbo davka na nepremičnine z enotno stopnjo za celotno državo,

-uvedbo davčne obremenitve za zavezance, ki imajo v lastništvu prazna stanovanja ali prazne poslovne objekte,

-          povišanje stopnje davka na dividende, višje od 1000 EUR,

-          definiranje in obdavčenje luksuza,

-          odprava davčne tajnosti za pravne osebe, ki kršijo zakone,

-          uvedba davka na cerkvene nepremičnine,

-          uvedbo davka za delodajalce, v primeru zaposlovanja na negotovih oblikah dela,

-          uvedbo enakomerne obremenitve plačil prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje po kategorijah zavarovancev, saj obstajajo velike razlike v višini plačanih prispevkov med posameznimi zavarovanci (zaposleni, s.p., kmetje itd.), kar prinaša cca 450 mio EUR dodatnih prihodkov v te blagajne, oz. uvedbo »socialnega temelja« najmanj v  nominalni  višini  prispevkov za socialno varnost za posamezne vrste zavarovanja, ki se plačujejo od veljavne minimalne plače,

-          znižanje sive ekonomije za 10 odstotnih točk, kar pomeni dodatnih 3,5 milijarde proračunskih prihodkov,

-          zmanjšanje števila občin,

-          uvedbo skupnih javnih naročil,

-          znižanje izdatkov na nekaterih proračunskih postavkah (vojaške misije v tujini,  prevozna sredstva, tekoči transferi za neprofitne organizacije v tujini, študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacijo, nadzor in investicijski inženiring,  subvencije nekaterim javnim in zasebnim podjetjem (za zadnje smo v letu 2011 porabili 497 mio EUR, članarine v mednarodnih organizacijah itd.).

3.      Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Poziva Vlado RS k intenzivnemu socialnemu dialogu s ciljem doseči spremembe vsebine predlaganih ukrepov tako, da bodo breme krize prevzeli predvsem tisti, ki so jo povzročili. V Sloveniji več kot 200 tisoč živi pod pragom revščine, zniževanje socialnih prejemkov pa bi to število le še povečalo.

4.      Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo v skladu s svojim programom in oblikovanimi stališči izvajala aktivnosti, katerih cilj bo preprečitev sprejema in uveljavitve tistih ukrepov, ki posegajo v temelje socialne države in prizadenejo delavce, brezposelne, matere, upokojence in mlado generacijo.

5.      S tem namenom bo ZSSS izvajala aktivnosti seznanjanja in članic in članov sindikatov v ZSSS ter širše javnosti o nesprejemljivosti predlaganih ukrepov ter predlogih ZSSS. ZSSS poziva vse reprezentativne sindikalne centrale, organizacije civilne družbe in druge zainteresirane skupine in posameznike k oblikovanju skupne koalicije za izvajanje  aktivnosti za ohranitev socialne države Slovenije. Pri izvajanju svojih aktivnosti bo ZSSS uporabila vse metode sindikalnega boja.

6.      V kolikor zakon, ki ga bo sprejel Državni zbor RS, ne bo vseboval temeljnih zahtev ZSSS, bodo predstavniki ZSSS V Državnem svetu predlagali sprejem odložilnega veta na sprejeti zakon. V primeru nesprejetja veta v Državnem svetu RS ali ponovnega izglasovanja zakona v Državnem zboru, bo ZSSS takoj pričela z izvajanjem postopkov in aktivnosti za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi.

7.      Z morebitnim sprejemom ukrepov, ki ne bodo vsebovali temeljnih zahtev ZSSS bo Vlada RS ignorirala vsa prizadevanja za sklenitev socialnega sporazuma, zato bo ZSSS v tem primeru zavrnila podpis izhodišč za sklenitev socialnega sporazuma.

8.      ZSSS ostro zavrača kakršenkoli enostranski poseg države v vsebino veljavnih             kolektivnih pogodb brez soglasja partnerjev, ki so jih podpisali. Takšen poskus bi   pomenil rušenje sistema kolektivnega pogajanja in zakonov, ki urejajo to področje. Zato ZSSS podpira aktivnosti sindikatov javnega sektorja za urejanje pravic svojih članov v kolektivnih pogodbah in hkrati tudi napovedano stavko sindikatov javnega sektorja. Če bo vlada sprejela varčevalne ukrepe, ki znižujejo pravice delavcev, bomo pravico do socialnega dialoga branili z vsemi sredstvi.

Predsednik ZSSS,
mag. Dušan Semolič

Poziv #15o sindikatom, civilnodružbenim organizacijam in gibanjem

Varčevalni ukrepi, tiranija dolga in krizna dikatura zahtevajo absolutno zavračanje

(Poziv sindikatom, civilnodružbenim organizacijam in gibanjem)

Varčevalni ukrepi, ki jih predlaga vlada, so antisocialni, nepravični in antidemokratični. Vodijo k dokončni demontaži ostankov socialne države. Kaznujejo le tiste, ki krize niso povzročili. Z njimi javne oblasti sledijo nareku finančnih oligarhij in se tako obračajo proti ljudem. Ko bi se morali pogovarjati o novih socialnih pravicah in garancijah za prekerno generacijo, se soočamo z brutalnim napadom na že izborjene.

Predlagane varčevalne ukrepe in zategovanje pasov moramo zavrniti. Zato, ker zaostrujejo procese razlaščanja večine v korist finančnih in kapitalističnih elit in še povečujejo neenakosti. Zato, ker nismo neumni in se še dobro spomnimo, da se je kriza začela zaradi skrajno neenake distribucije bogastva in siromašenja večine, ki ustvarja družbeno bogastvo. Spomnimo se, da se je finančna kriza začela v ZDA zaradi financializacije temeljnih potreb ljudi, kot sta dom in znanje. Začela se je zaradi ti. slabih terjatev, kar ne pomeni nič drugega kot to, da revna večina gradi skupno, iz katerega je nato s privatizacijo izključena. Potemtakem je edini izhod iz krize branjenje skupnega pred privatizacijo, kar so pokazala in še vedno kažejo gibanja occupy v ZDA, ogorčenih v Evropi, med njimi 15o v Sloveniji, s konkretnimi akcijami in kampanjami proti dolgu, za digitalne pravice in skupno, proti privatizaciji znanja, za skupno blaginjo, ki je vključujoča in odprta za vse.

Od začetka krize je zdravi pameti jasno, da je neoliberalni model diskreditiran in zrel za odhod na smetišče zgodovine in da je alternativa neoliberalizmu demokratično upravljanje skupnega bogastva. Politični razred na državni in evropski ravni pa se je tej zdravi pameti očitno odpovedal. Varčevalni ukrepi oziroma politike zategovanja pasov, ki jih vsiljujejo po Evropi, bodo pohlepnim in neodgovornim banksterjem, ki se redijo s privatizacijo skupnega, omogočili, da vsilijo svoj izhod iz krize, ki je financializacija in privatizacija vsega. Po letih neracionalnega eksperimenta zategovanja pasov v ti. perifernih državah evrskega območja je jasno, da finančne oligarhije, trgi in banke ne bodo pomirjeni, dokler jim ne bomo prepustili absolutne oblasti nad družbeno blaginjo, dokler ne bodo privatizirali zdravstva, šolstva in ostalih sistemov blaginje. Kaj drugega nam govori dejstvo, da politike zategovanja pasov v Evropi vodijo v spiralo recesije in še globlje dolžniške krize? Ali ni to jasno, ko banke od ECB ugodno pridobljena finančna sredstva ne posojajo pod ugodnimi pogoji naprej, ampak jih deponirajo? Kriza je nastala zaradi izključevanja revnejših iz skupnega. Da bi se izognili edinemu izhodu iz krize, ki je demokratično upravljanje s skupnim bogastvom, so finančne oligarhije s pomočjo vazalskega političnega razreda začele vsiljevati dogmo, da je edini izhod iz krize nadaljnja privatizacija, razlaščenje večine in še večja koncentracija bogastva in moči.

Ne pustimo se prestrašiti. Cesar je gol in družbena gibanja proti zategovanju pasov in diktaturi finančnega kapitalizma so vse številčnejša in močnejša. Začenja se globalna pomlad, dva meseca velikih mobilizacij na globalni in evropski ravni, s katerimi lahko preprečimo, da bi krivci za krizo diktirali izhod iz nje. Nič nimamo za izgubiti, vse za pridobiti! Ne pustimo, da zmaga korupcija finančnega kapitalizma, ki bi dokončno porazila globalno generacijo. Korupcijo finančnega kapitalizma moramo poraziti. Njen poraz namreč vodi k demokratični prilastitvi skupnega bogastva, k demokratičnemu upravljanju z njim, k vzpostavitvi pogojev za razcvet vseh. Edina prepreka dostojanstvenemu in samodoločnemu življenju vseh je pohlep banksterjev in finančnih rentnikov. Premagajmo ga!

Odgovor na predlagane varčevalne ukrepe, na krajo naše prihodnosti, na krizno diktaturo je njihovo absolutno zavračanje. S splošno stavko, protesti in z oblikovanjem novih demokratičnih prostorov boja, solidarnosti in ustvarjanja alternativ. Pozivamo vse sindikate, organizacije civilne družbe in gibanja, da se povežemo okrog takšnega absolutnega zavračanja. S splošno stavko, protesti in skupščinami oblikujmo javni prostor absolutnega zavračanja krizne diktature in ga napolnimo s svojimi potrebami, stremljenji in etičnim angažmajem, na katerih naj zrase resnična demokracija. 

Prisilimo jih, da plačajo, tako da ne plačamo!
 

#15o