Državni zbor RS je po sprejetem vetu državnega sveta na svoji 33. seji, dne 16. novembra 2010, ponovno potrdil zakon o malem delu. Poslanke in poslanci so zakon potrdili s 47 glasovi, za sprejem zakona pa je bilo potrebnih 46 glasov. Zakon je bil sprejet kljub našim opozorilom, da prinaša revščino med delavce in delavke, saj gre za uzakonitev najbolj prekerne oblike delovnega razmerja v Sloveniji. Do sedaj namreč nismo imeli uzakonjene oblike delovnega razmerja, za katerega ne veljajo pravice iz zakona o delovnih razmerjih, kjer ni bolniških nadomestil, minulega dela, regresov, povračila stroškov za prihod na delo in za katerega ne veljajo tudi pravice iz kolektivnih pogodb, ni dopusta, odpovednih rokov, odpravnin, itd. Očitno se je v zakulisju parlamenta pred ponovnim glasovanjem o tem zakonu dogajalo marsikaj, česar posledica je tudi to, da so trije poslanci (Franc Žnidaršič –nepovezani poslanec, Franci Kek - Zares in Laszlo Gönc, poslanec madžarske narodnosti), ki zakona pri prvem sprejemanju niso podprli, čeprav so bili na seji, do ponovnega glasovanja ugotovili, da je zakon odličen in tokrat oddali svoj glas za zakon. Vsekakor ima glas v parlamentu svojo ceno, na kar so nas, s svojimi vprašanji, opozorili novinarji na tiskovni konferenci že dan pred glasovanjem v parlamentu. Naše nasprotovanje temu zakonu temelji na strokovnih argumentih in mednarodnih primerjavah o negativnih posledicah njegovega sprejema v redkih državah, kjer poznajo malo delo in ni v ničemer povezano s problematiko študentskega dela, zato kljub ponovnemu sprejetju zakona z aktivnostmi proti njegovi uveljavitvi ne bomo odnehali. K temu nas je še dodatno spodbudil minister za delo, dr. Ivan Svetlik, s svojim uvodnim nastopom v parlamentu pred ponovnim glasovanjem o zakonu, v katerem ni zmogel najti prav nobenega strokovnega argumenta proti našim, ukvarjal se je predvsem s študentskim delom. Zato so sindikalni predstavniki v državnem svetu, ki jih vodi predsednik ZSSS, mag. Dušan Semolič, zahtevali sklic seje državnega sveta, na kateri bo ta odločal o predlogu, da državni svet zahteva razpis referenduma, na katerem bodo ljudje odločili, če podpirajo ta zakon. Ta seja državnega sveta bo v ponedeljek, 22. novembra ob 15. uri. V primeru, če državni svet sprejme predlagani sklep, mora državni zbor razpisati referendum. V primeru, če pa bi državni svet zavrnil predlog za razpis referenduma, pa se bomo priključili akciji zbiranja 40.000 podpisov volivcev za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu. Zanimivo pri političnem dogajanju v zadnjem obdobju je, da se nekateri politiki, med njimi pa tudi minister za delo, sprašujejo o smiselnosti izvajanja referendumov, saj ti povzročajo stroške državni blagajni. Stanje javnih financ jih zaskrbi tisti trenutek, ko želimo v ZSSS ljudem omogočiti uveljavitev njihove ustavne pravice neposrednega odločanja na referendumu, ko gre za pravice, ki vplivajo na njihovo materialno in socialno varnost, prav nič pa jih te iste finance ne skrbijo, ko sami predlagajo referendume o vprašanjih, ki nimajo prav nič opraviti s socialnim položajem ljudi. Tipična primera tega sta referendum o arbitražnem sporazumu in ponavljajoči se referendumi o zakonu o RTV. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije čutimo dolžnost, da takrat, ko ne moremo na drug način preprečiti posegov v temeljne pravice prebivalcev, njim omogočimo, da sami odločajo o njih. Predsednik vlade Borut Pahor dnevno sporoča, da je na volitvah dobil mandat za spremembe, čeprav pred volitvami nikomur ni sporočal, da bodo te spremembe vsebovale uvedbo malega dela, povišanje upokojitvene starosti na 65 let, zmanjšanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in iz delovnega razmerja, je pa takrat obljubil in tudi zapisal v koalicijsko pogodbo, da bo uzakonil pravico zaposlenih, da so deležni pri delitvi dobičkov v podjetjih, kjer so zaposleni. To obljubo je njegova vlada po volitvah gladko zavrnila, kasneje pa tudi parlament, kljub temu, da so predlog vložili poslanci njegove stranke.
četrtek, 18. november 2010
torek, 16. november 2010
Ponovno izglasovan o Zakonu o malem delu
Pred nekaj urami je na mizah v državnem zboru ponovno pristal predlog zakona o malem delu. Zanj je tokrat glasovalo 47 poslancev in poslank, torej absolutna večina, kljub vse bolj naraščajočemu kupu argumentov proti njegovemu sprejemu.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ob tem dogodku ugotavlja, da se je parlament, ki naj bi bil hram demokracije, v polovici vladnega mandata spremenil v zaprto kletko ozko usmerjenih interesov in prostor, kjer je bolj od argumentov in odločanju po svoji vesti pomembno, »da si naš«.
Nihče nima pravice spreminjati parlamentarne demokracije v kastni sistem, zato bomo nadaljevali naš boj za dokončno odpravo tega zakona. Zakon o malem delu je preprosto preveč pomemben zakon, z dokazano negativnimi učinki na trg dela, da bi zgolj zamahnili z roko in si rekli »pa saj ne vedo, kaj počenjajo«. Delavke in delavci v Sloveniji, mladi, ki zaključijo šolanje in so brez dela, potrebujejo delo za nedoločen čas, saj jim le to omogoča ekonomsko in socialno varnost in učinkovit prehod v samostojnost!
Bitke še zdaleč ni konec!
Sporočilu dodajamo tudi dopolnjeno Črno listo poslank in poslancev, ki prikazuje glasovanje o predlogu zakona o malem delu prej (26.10. 2010) in potem (16.11. 2010).
Mag. Dušan Semolič
Predsednik ZSSS
ponedeljek, 15. november 2010
Črna lista poslank in poslancev
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije z današnjim dnem začenja z rednim objavljanjem črne liste poslank in poslancev. Ta lista vsebuje seznam vseh poslank in poslancev, ki so sprejeli kakršno koli protidelavsko zakonodajo.
Akcijo pričenjamo z rezultati glasovanja poslank in poslancev o predlogu Zakona o malem delu, ki je bilo 26. oktobra 2010 v državnem zboru.
ČRNA LISTA POSLANCEV IN POSLANK
Akcijo pričenjamo z rezultati glasovanja poslank in poslancev o predlogu Zakona o malem delu, ki je bilo 26. oktobra 2010 v državnem zboru.
ČRNA LISTA POSLANCEV IN POSLANK
četrtek, 11. november 2010
Glasovalni stroj nad stroko in voljo ljudi
Na torkovi seji je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora RS obravnaval izjemno pomemben predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ 2). Besedno zvezo »izjemno pomemben« posebej poudarjamo, ker je očitno, da se predsedujoča tega odbora dr. Andreja Črnak-Meglič ne zaveda vsebinske pomembnosti tega zakonskega predloga, temveč ji je bolj kot to pomembno hitro in učinkovito, predvsem pa koalicijsko ustrezno preštevanje glasov.
Te besede izhajajo vsaj iz dveh izjav predsednice odbora s torkove seje. Potem ko je Ladislav Rožič, izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje, podvomil o ustreznosti ekonomskih izhodišč za pripravo predloga zakona, ga je Črnak-Megličeva odpravila z besedami, češ da »tukaj ni prostor za strokovno razpravo«?! Ali je potemtakem predlog ZPIZ 2 politični dokument brez kakršne koli strokovne podlage?! Po njenem očitno je, glede na njeno naslednjo izjavo, in sicer, da je »pri glasovanju odbora za delo za dopolnilo k 27. členu pokojninskem reforme, s katerim so podprli možnost starostne upokojitve brez odbitkov pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe za moške in 38 letih pokojninske dobe za ženske, najverjetneje prišlo do napake«?! Ker predsednici število preštetih glasov v dvorani ni bilo po godu, je to takoj označila za napako in poučevala člane odbora o posledicah njihove odločitve!
Takšen odnos dokazuje le eno - da je Črnak-Megličeva prostor parlamentarne demokracije spremenila v zasebni koalicijski vojaški poligon za dosledno izvajanje ukazov za koordinirano pritiskanje na gumb, kjer je prostor za strokovne argumente zaprt pred vrati Odbora.
Ob njenih dejanjih bi lahko po tihem zamrmrali »oprosti jim, saj ne vedo, kaj delajo«, ampak stvar je veliko bolj resna. Sedaj lahko namreč rečemo že kar »»cesar je nag – in zmeden«.
Zato predsednico odbora v imenu ohranjanja časti in veljave parlamentarne demokracije obveščamo, da pri glasovanju članic in članov odbora, ki ga vodi, ni šlo za napako, temveč za posluh do več deset tisoč naših članov, ki so se 17. 11. 2009 javno izrekli za zahtevo, ki je vsebovana v sprejetem amandmaju odbora. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije upamo, da večina poslank in poslancev v državnem zboru ne jemlje za napako glasovanje, ki ga zahtevajo ljudje, ki so jih na te funkcije tudi izvolili.
Več deset tisoč se nas je pred skorajda natanko enim letom skupaj zbralo na Prešernovem trgu v Ljubljani zato, da bi javno povedali zahteve po dvigu minimalne plače na dostojno raven in upoštevanju 40 oziroma 38 let dela kot pogoj za zasluženo in dostojno pokojnino.
Zato smo pripravili preglednico, kjer si lahko pogledate, v kakšnem stanju so v tem trenutku naše skupne zahteve:
ZAHTEVA 1: Na demonstracijah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije 17. 11. 2009, ki se jih je udeležilo več deset tisoč naših članic, članov in podpornic smo zahtevali dvig minimalne plače iz 459 na 600 evrov neto.
KAJ SMO SKUPAJ DOSEGLI? Z marcem 2010 se je znesek neto minimalne plače dvignil na 562 evrov neto, kar je dvig v višini 103 evrov.
ZAHTEVA 2: Na demonstracijah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije 17. 11. 2009, ki se jih je udeležilo več deset tisoč naših članic, članov in podpornic smo zahtevali naslednje: 40 oz. 38 let dela je dovolj za zasluženo pokojnino, 65 let starosti za upokojitev ne pride v poštev, ter dostojna višina pokojnine.
KAJ SMO SKUPAJ DOSEGLI? Odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na svoji seji 10. novembra 2010 potrdil amandma k 27. členu ZPIZ 2, s katerim so podprli možnost starostne upokojitve brez odbitkov pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe za moške in 38 letih pokojninske dobe za ženske. A to je zgolj izbojevana bitka, ki jo bodo izničili poslanci v državnem zboru, naš boj za to zahtevo se nadaljuje in se bo nadaljeval, tudi preko referenduma!
Te besede izhajajo vsaj iz dveh izjav predsednice odbora s torkove seje. Potem ko je Ladislav Rožič, izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje, podvomil o ustreznosti ekonomskih izhodišč za pripravo predloga zakona, ga je Črnak-Megličeva odpravila z besedami, češ da »tukaj ni prostor za strokovno razpravo«?! Ali je potemtakem predlog ZPIZ 2 politični dokument brez kakršne koli strokovne podlage?! Po njenem očitno je, glede na njeno naslednjo izjavo, in sicer, da je »pri glasovanju odbora za delo za dopolnilo k 27. členu pokojninskem reforme, s katerim so podprli možnost starostne upokojitve brez odbitkov pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe za moške in 38 letih pokojninske dobe za ženske, najverjetneje prišlo do napake«?! Ker predsednici število preštetih glasov v dvorani ni bilo po godu, je to takoj označila za napako in poučevala člane odbora o posledicah njihove odločitve!
Takšen odnos dokazuje le eno - da je Črnak-Megličeva prostor parlamentarne demokracije spremenila v zasebni koalicijski vojaški poligon za dosledno izvajanje ukazov za koordinirano pritiskanje na gumb, kjer je prostor za strokovne argumente zaprt pred vrati Odbora.
Ob njenih dejanjih bi lahko po tihem zamrmrali »oprosti jim, saj ne vedo, kaj delajo«, ampak stvar je veliko bolj resna. Sedaj lahko namreč rečemo že kar »»cesar je nag – in zmeden«.
Zato predsednico odbora v imenu ohranjanja časti in veljave parlamentarne demokracije obveščamo, da pri glasovanju članic in članov odbora, ki ga vodi, ni šlo za napako, temveč za posluh do več deset tisoč naših članov, ki so se 17. 11. 2009 javno izrekli za zahtevo, ki je vsebovana v sprejetem amandmaju odbora. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije upamo, da večina poslank in poslancev v državnem zboru ne jemlje za napako glasovanje, ki ga zahtevajo ljudje, ki so jih na te funkcije tudi izvolili.
Več deset tisoč se nas je pred skorajda natanko enim letom skupaj zbralo na Prešernovem trgu v Ljubljani zato, da bi javno povedali zahteve po dvigu minimalne plače na dostojno raven in upoštevanju 40 oziroma 38 let dela kot pogoj za zasluženo in dostojno pokojnino.
Zato smo pripravili preglednico, kjer si lahko pogledate, v kakšnem stanju so v tem trenutku naše skupne zahteve:
ZAHTEVA 1: Na demonstracijah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije 17. 11. 2009, ki se jih je udeležilo več deset tisoč naših članic, članov in podpornic smo zahtevali dvig minimalne plače iz 459 na 600 evrov neto.
KAJ SMO SKUPAJ DOSEGLI? Z marcem 2010 se je znesek neto minimalne plače dvignil na 562 evrov neto, kar je dvig v višini 103 evrov.
ZAHTEVA 2: Na demonstracijah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije 17. 11. 2009, ki se jih je udeležilo več deset tisoč naših članic, članov in podpornic smo zahtevali naslednje: 40 oz. 38 let dela je dovolj za zasluženo pokojnino, 65 let starosti za upokojitev ne pride v poštev, ter dostojna višina pokojnine.
KAJ SMO SKUPAJ DOSEGLI? Odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na svoji seji 10. novembra 2010 potrdil amandma k 27. členu ZPIZ 2, s katerim so podprli možnost starostne upokojitve brez odbitkov pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe za moške in 38 letih pokojninske dobe za ženske. A to je zgolj izbojevana bitka, ki jo bodo izničili poslanci v državnem zboru, naš boj za to zahtevo se nadaljuje in se bo nadaljeval, tudi preko referenduma!
torek, 2. november 2010
Državni svet ustavil zakon o malem delu
Državni svet je z 20 glasovi za in 14 proti pravkar ustavil veljavnost zakona o malem delu. Zakon bo obveljal le, če ga pri ponovnem glasovanju v državnem zboru potrdi najmanj 46 poslancev. A zaradi referendumske pobude se lahko tudi v tem primeru še zaplete.
Ljubljana - Pobudo za zbiranje 40.000 podpisov za referendum sta v parlamentu vložila Zveza svobodnih sindikatov (ZSSS) in Študentska organizacija (ŠOS). Kot sta povedala Dušan Semolič in Katja Šoba so za pobudo zbrali več kot deset tisoč podpisov, potrebnih je bilo 2.500.
Predsednik ZSSS Semolič je v državnem svetu, kjer je zahteval odločanje o vetu, pojasnil, da smo po številu mladih, ki so le začasno zaposleni, v samem vrhu v Evropi, še posebej to velja za mlade ženske, in ocenil, da malo delo ne bo rešilo tega problema, odgovor bi moral biti delo za nedoločen čas. Malo delo po njegovi oceni celo izriva delo za nedoločen čas in ni pot k pridobitvi kasnejše tovrstne zaposlitve, saj se to v državah, kjer že imajo takšno ureditev, zelo redko zgodi.
Minister za delo Ivan Svetlik je obratno zatrdil, da zakon le postavlja okvir občasnim in priložnostnim zaposlitvam, ki danes potekajo v "sivi coni". Minister pričakuje, da bo zakon o malem delu zmanjšal delo na črno in uredil študentsko delo, ki je preseglo prvotne namene in okvirje. Svetlik je zavrnil, da bi malo delo izpodrivalo zaposlitve za nedoločen čas, saj zakon postavlja omejitve, ki jih danes ni in delodajalci, ki veliko uporabljajo možnost dela s študentskimi napotnicami, bodo del teh zaposlitev morali urediti z delovnimi razmerji.
Ker se je državni svet odločil za veto, bo moral o zakonu o malem delu državni zbor znova glasovati, referendumska pobuda bo do takrat zamrznjena, pobudnikom je ne bo potrebno znova vlagati, če bo državni zbor zakon potrdil se po vetu.
http://www.delo.si/clanek/127506
Ljubljana - Pobudo za zbiranje 40.000 podpisov za referendum sta v parlamentu vložila Zveza svobodnih sindikatov (ZSSS) in Študentska organizacija (ŠOS). Kot sta povedala Dušan Semolič in Katja Šoba so za pobudo zbrali več kot deset tisoč podpisov, potrebnih je bilo 2.500.
Predsednik ZSSS Semolič je v državnem svetu, kjer je zahteval odločanje o vetu, pojasnil, da smo po številu mladih, ki so le začasno zaposleni, v samem vrhu v Evropi, še posebej to velja za mlade ženske, in ocenil, da malo delo ne bo rešilo tega problema, odgovor bi moral biti delo za nedoločen čas. Malo delo po njegovi oceni celo izriva delo za nedoločen čas in ni pot k pridobitvi kasnejše tovrstne zaposlitve, saj se to v državah, kjer že imajo takšno ureditev, zelo redko zgodi.
Minister za delo Ivan Svetlik je obratno zatrdil, da zakon le postavlja okvir občasnim in priložnostnim zaposlitvam, ki danes potekajo v "sivi coni". Minister pričakuje, da bo zakon o malem delu zmanjšal delo na črno in uredil študentsko delo, ki je preseglo prvotne namene in okvirje. Svetlik je zavrnil, da bi malo delo izpodrivalo zaposlitve za nedoločen čas, saj zakon postavlja omejitve, ki jih danes ni in delodajalci, ki veliko uporabljajo možnost dela s študentskimi napotnicami, bodo del teh zaposlitev morali urediti z delovnimi razmerji.
Ker se je državni svet odločil za veto, bo moral o zakonu o malem delu državni zbor znova glasovati, referendumska pobuda bo do takrat zamrznjena, pobudnikom je ne bo potrebno znova vlagati, če bo državni zbor zakon potrdil se po vetu.
http://www.delo.si/clanek/127506
petek, 29. oktober 2010
JAVNO PISMO MINISTRU dr. IVANU SVETLIKU
Ljubljana, 29. 10. 2010
Spoštovani gospod minister za delo, družino in socialne zadeve!
V sredo, 27. 10. 2010, se je ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v odgovoru na navedbe Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) glede zakona o malem delu in na zbiranje podpisov za razpis referenduma med drugim zapisalo, da »je referendum vsekakor legitimna oblika izražanja, da pa je prav z vidika stroškov in davkoplačevalskega denarja, ki bi ga bilo treba zagotoviti za izvedbo referenduma, vprašanje, ali je upravičen«.
Sprašujemo vas naslednje:
- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da se v Novi Ljubljanski banki, ki je v večinski državni lasti, do konca marca 2009 odobri 1,6 milijarde evrov kreditov za menedžerske odkupe podjetij in prevzeme?
- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da se delodajalcem od leta 1996 dalje zaradi znižanja prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odpusti nekaj več kot osem milijard evrov?
- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da država v letu 2009 naloži v banke 2,6 milijarde evrov v obliki depozitov, hkrati pa poveča državna poroštva za 2,2 milijarde evrov, od česar je šlo za državna poroštva bankam dve milijardi evrov?
- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da se za 513 kilometrov avtocest, zgrajenih od leta 1994 do leta 2009, plača dve milijardi evrov več zaradi kartelnega dogovarjanja slovenskih gradbenih podjetij?
Dovolite, da odgovorimo namesto vas: ne, ni!
Zato pa, spoštovani minister, vas z veliko zaskrbljenostjo sprašujemo, ali v polni meri in s polno odgovornostjo razumete referendum kot enega izmed temeljev neposredne demokracije, v kateri lahko sodelujejo prav vsi državljani z volilno pravico?
Glede na izjavo vašega ministrstva, ki dvomi o »stroškovni upravičenosti« referenduma, nam namreč ne preostane nič drugega, kot da pridemo do dveh jasnih zaključkov:
Prvič: očitno je, da z dvomi o upravičenosti referenduma o zakonu o malem delu skušate prikriti tesnoben občutek nepredvidljivosti, ki je posledica tega, da se boste morali premakniti izven varnega objema dobro delujočega in predvidljivega parlamentarnega glasovalnega stroja.
Drugič: očitno je, da skušate z dvomi v upravičenost referenduma prikriti pomanjkanje konkretnih argumentov, s katerimi bi prepričali vse nas o dobrih namenih zakona o malem delu.
Če končamo tam, kjer smo začeli. Govorite o ceni referenduma. Ali lahko torej pričakujemo, da boste v svoji (navidezni!) računovodski zaslepljenosti s fiskalno konsolidacijo in ohranitvijo finančne vzdržnosti proračuna preprosto ukinili glas ljudstva – ker pač ni stroškovno upravičljiv?
Referendum je posledica vaše trmoglave zaletavosti, da zakon o malem delu mora biti sprejet, kljub obilici nasprotujočih argumentov!
Ne pozabite: za številkami so ljudje. S svojim glasom. In pred njimi vas ne more obvarovati niti vaš predsednik vlade, ki zase pravi, da je najboljši. Vendar bodo tudi o tem kmalu sodili ljudje.
Milan Utroša,
Sekretar ZSSS
Spoštovani gospod minister za delo, družino in socialne zadeve!
V sredo, 27. 10. 2010, se je ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v odgovoru na navedbe Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) glede zakona o malem delu in na zbiranje podpisov za razpis referenduma med drugim zapisalo, da »je referendum vsekakor legitimna oblika izražanja, da pa je prav z vidika stroškov in davkoplačevalskega denarja, ki bi ga bilo treba zagotoviti za izvedbo referenduma, vprašanje, ali je upravičen«.
Sprašujemo vas naslednje:
- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da se v Novi Ljubljanski banki, ki je v večinski državni lasti, do konca marca 2009 odobri 1,6 milijarde evrov kreditov za menedžerske odkupe podjetij in prevzeme?
- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da se delodajalcem od leta 1996 dalje zaradi znižanja prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odpusti nekaj več kot osem milijard evrov?
- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da država v letu 2009 naloži v banke 2,6 milijarde evrov v obliki depozitov, hkrati pa poveča državna poroštva za 2,2 milijarde evrov, od česar je šlo za državna poroštva bankam dve milijardi evrov?
- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da se za 513 kilometrov avtocest, zgrajenih od leta 1994 do leta 2009, plača dve milijardi evrov več zaradi kartelnega dogovarjanja slovenskih gradbenih podjetij?
Dovolite, da odgovorimo namesto vas: ne, ni!
Zato pa, spoštovani minister, vas z veliko zaskrbljenostjo sprašujemo, ali v polni meri in s polno odgovornostjo razumete referendum kot enega izmed temeljev neposredne demokracije, v kateri lahko sodelujejo prav vsi državljani z volilno pravico?
Glede na izjavo vašega ministrstva, ki dvomi o »stroškovni upravičenosti« referenduma, nam namreč ne preostane nič drugega, kot da pridemo do dveh jasnih zaključkov:
Prvič: očitno je, da z dvomi o upravičenosti referenduma o zakonu o malem delu skušate prikriti tesnoben občutek nepredvidljivosti, ki je posledica tega, da se boste morali premakniti izven varnega objema dobro delujočega in predvidljivega parlamentarnega glasovalnega stroja.
Drugič: očitno je, da skušate z dvomi v upravičenost referenduma prikriti pomanjkanje konkretnih argumentov, s katerimi bi prepričali vse nas o dobrih namenih zakona o malem delu.
Če končamo tam, kjer smo začeli. Govorite o ceni referenduma. Ali lahko torej pričakujemo, da boste v svoji (navidezni!) računovodski zaslepljenosti s fiskalno konsolidacijo in ohranitvijo finančne vzdržnosti proračuna preprosto ukinili glas ljudstva – ker pač ni stroškovno upravičljiv?
Referendum je posledica vaše trmoglave zaletavosti, da zakon o malem delu mora biti sprejet, kljub obilici nasprotujočih argumentov!
Ne pozabite: za številkami so ljudje. S svojim glasom. In pred njimi vas ne more obvarovati niti vaš predsednik vlade, ki zase pravi, da je najboljši. Vendar bodo tudi o tem kmalu sodili ljudje.
Milan Utroša,
Sekretar ZSSS
četrtek, 28. oktober 2010
Vladini kozmetični popravki pokojninske reforme
Predsednik Vlade RS, Borut Pahor, in minister za delo, družino in socialne zadeve, Ivan Svetlik, sta se včeraj, 27. 10. 2010, na razgovoru s socialnimi partnerji zelo slikovito izrazila o pokojninski reformi. Tako sta med drugim dejala, da reforma "prinaša miren spanec vsem, ki smo odgovorni za vzdržnost javnih financ".
V ZSSS izjavo omenjenih razumemo kot dokončno priznanje, da je predlagana pokojninska reforma predvsem in izključno posledica negospodarnega in neučinkovitega vodenja javnih financ. Z drugimi besedami povedano: vlada in ministrstvo za delo sta dokončno priznala, da se reforme pokojninskega sistema ne bi lotili, če v Sloveniji ne bi bilo proračunskega primanjkljaja. To pa pomeni, da ne gre več za modernizacijo (beri reformo) pokojninskega sistema, temveč da gre v konkretnem primeru za reformo računovodskih postavk, reformo številk, ki so posledica nezmožnosti te vlade, da z učinkovitejšim nadzorom in izterjevanjem ter z doslednim kaznovanjem kršiteljev zmanjša gospodarski kriminal in sivo ekonomijo. Gre za nezmožnost te vlade (zlasti pa ministra za delo!), da sprejme in sprovede ukrepe, ki bi odpirali nova delovna mesta in zagotavljali socialno varnost ljudem. Ne gre namreč prezreti, da znaša letos v samo prvih šestih mesecih škoda zaradi gospodarskega kriminala (po podatkih generalne policijske uprave) preko 400 mio evrov, da je delež sive ekonomije v Sloveniji približno 9 mrd evrov ter da imamo blizu 100.000 brezposelnih. Tiste, ki so povzročili to krizo, vlada ne kaznuje, ne terja njihove odgovornosti, jih kazensko ne preganja,…. Še več! Njihove napake nagrajuje z davkoplačevalskim denarjem, z državno dokapitalizacijo finančnih ustanov, bank ter s tem povečuje finančni primanjkljaj v državni blagajni. Prav zanimivo je, da se za njih vedno in ob vsakem trenutku najde denar. Za podjetja, ki zaposlujejo več sto, tisoč ljudi pa tega denarja ni. Tudi za tista podjetja, v katerih je država solastnik, ni denarja. Kot kaže, so za vlado državnega pomena tajkuni, tajkunski prevzemi podjetij, ustvarjanje kapitalistov in finančne ustanove, ne pa ohranitev in odpiranje novih delovnih mest in državljani, ki v državi živijo in pošteno delajo.
Včeraj je vlada socialnim partnerjem ponudila, da bi se v okviru pokojninske reforme obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove iz zdajšnjih 18 let podaljšalo na 28 let in ne na že predlaganih 34 let. Pri bonusu za starševstvo pa bi se upoštevalo vse otroke in ne največ tri, kot je predlagano zdaj. V ZSSS ocenjujemo te predloge kot »lepotne popravke« predloga pokojninske reforme in zavajanje državljanov. Pri podaji takšnega predloga sta predsednik vlade in minister za delo namreč »pozabila« povedati, da se z dvigom obračunskega obdobja za izračun pokojninske osnove za 10 let, v primerjavi s sedanjo ureditvijo, ta bistveno zmanjša, v posledici česar bodo v normativnem znesku nižje tudi pokojnine. Kot kaže samo ZSSS skrbi začetna višina pokojnin, ki bo po predlaganem sistemu takšna, da bomo imeli obubožane, revne upokojence, zlasti tiste, ki se bodo upokojili po predlaganem sistemu. Ta skrb pa ni lastna političnim strankam. Niti stranki DESUS, ki si kot kaže želi revne in od socialne pomoči odvisne upokojence. Glede bonusa za starševstvo pa opozarjamo, da predlog vsebuje varovalko, da ta olajšava ne sme iti pod starost 61 let starosti za ženske in 63 let za moške. Ob upoštevanju, da znaša olajšava za vsakega otroka po predlogu 8 mesecev, pomeni, da bi ženska, če bi se želela upokojiti pri 61 letih, morala imeti šest otrok. Seveda pa glavna akterja pokojninske reforme nista povedala, koliko je v Sloveniji družin s šestimi otroki, še manj pa, kako naj si ljudje sploh zagotovijo ekonomsko in socialno stanje, ki bo omogočalo preživljanje šestih otrok.
Obljube po večjem upoštevanju postopnega zviševanja prehoda na 43 let (moški) oziroma na 41 let (ženske) pokojninske dobe pa ne pomeni nič drugega kot poskus, da se zamegli dejstvo, da bomo morali delati več in dlje, vse do 65. leta starosti, saj je 43 oziroma 41 let dela praktično za večino ljudi popolnoma nedosegljivo. Gre za uvajanje sistema, kjer ni pomembno, kako dolgo si delal, temveč izključno, koliko si star. Prav tako pa takšen predlog pomeni poskus rušenja medgeneracijske solidarnosti, zlasti solidarnosti med starši in otroci, saj je naravnan izključno k tistim, ki so tik pred upokojitvijo. Pomeni torej »kupovanje« njihove naklonjenosti, brez upoštevanja pogojev, v katerih danes dela t. im. srednja generacija, brez upoštevanja zdravstvenega stanja starejših delavcev (tudi tistih tik pred upokojitvijo) in brez upoštevanja dejstva, da se mladi danes zaposlujejo v obdobju med 27. in 30. letom starosti. Pa še to samo za določen čas.
Predsednik vlade je včeraj tudi zelo slikovito ponazoril, kako razume socialni dialog. Dejal je namreč (vir: http://www.kpv.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/5023/ ): "Odločili smo se za podaljšek finala, za zlati gol, do petka do 12. ure. Do takrat je še čas za predloge, da jih ovrednotimo in z veliko mero naklonjenosti, da pridemo do kompromisne rešitve, oblikujemo v obliki dopolnil."
Kot kaže je socialni dialog na področju pokojninske reforme za predsednika vlade nogometna tekma, kjer imamo zmagovalca in poraženca. Drugače uvodnih besed predsednika vlade namreč ni moč razumeti.
V ZSSS mu sporočamo, da socialni dialog ni nogometna tekma in da pravice delavcev, ljudi ( tudi pravica do dostojnega in mirnega življenja v starosti), niso nogometna žoga.
Nas pa zelo zanima, ali je predsednik vlade tudi tokrat morda komu obljubil, da mu bo na koncu očistil nogometne čevlje! In če je, komu!
V ZSSS izjavo omenjenih razumemo kot dokončno priznanje, da je predlagana pokojninska reforma predvsem in izključno posledica negospodarnega in neučinkovitega vodenja javnih financ. Z drugimi besedami povedano: vlada in ministrstvo za delo sta dokončno priznala, da se reforme pokojninskega sistema ne bi lotili, če v Sloveniji ne bi bilo proračunskega primanjkljaja. To pa pomeni, da ne gre več za modernizacijo (beri reformo) pokojninskega sistema, temveč da gre v konkretnem primeru za reformo računovodskih postavk, reformo številk, ki so posledica nezmožnosti te vlade, da z učinkovitejšim nadzorom in izterjevanjem ter z doslednim kaznovanjem kršiteljev zmanjša gospodarski kriminal in sivo ekonomijo. Gre za nezmožnost te vlade (zlasti pa ministra za delo!), da sprejme in sprovede ukrepe, ki bi odpirali nova delovna mesta in zagotavljali socialno varnost ljudem. Ne gre namreč prezreti, da znaša letos v samo prvih šestih mesecih škoda zaradi gospodarskega kriminala (po podatkih generalne policijske uprave) preko 400 mio evrov, da je delež sive ekonomije v Sloveniji približno 9 mrd evrov ter da imamo blizu 100.000 brezposelnih. Tiste, ki so povzročili to krizo, vlada ne kaznuje, ne terja njihove odgovornosti, jih kazensko ne preganja,…. Še več! Njihove napake nagrajuje z davkoplačevalskim denarjem, z državno dokapitalizacijo finančnih ustanov, bank ter s tem povečuje finančni primanjkljaj v državni blagajni. Prav zanimivo je, da se za njih vedno in ob vsakem trenutku najde denar. Za podjetja, ki zaposlujejo več sto, tisoč ljudi pa tega denarja ni. Tudi za tista podjetja, v katerih je država solastnik, ni denarja. Kot kaže, so za vlado državnega pomena tajkuni, tajkunski prevzemi podjetij, ustvarjanje kapitalistov in finančne ustanove, ne pa ohranitev in odpiranje novih delovnih mest in državljani, ki v državi živijo in pošteno delajo.
Včeraj je vlada socialnim partnerjem ponudila, da bi se v okviru pokojninske reforme obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove iz zdajšnjih 18 let podaljšalo na 28 let in ne na že predlaganih 34 let. Pri bonusu za starševstvo pa bi se upoštevalo vse otroke in ne največ tri, kot je predlagano zdaj. V ZSSS ocenjujemo te predloge kot »lepotne popravke« predloga pokojninske reforme in zavajanje državljanov. Pri podaji takšnega predloga sta predsednik vlade in minister za delo namreč »pozabila« povedati, da se z dvigom obračunskega obdobja za izračun pokojninske osnove za 10 let, v primerjavi s sedanjo ureditvijo, ta bistveno zmanjša, v posledici česar bodo v normativnem znesku nižje tudi pokojnine. Kot kaže samo ZSSS skrbi začetna višina pokojnin, ki bo po predlaganem sistemu takšna, da bomo imeli obubožane, revne upokojence, zlasti tiste, ki se bodo upokojili po predlaganem sistemu. Ta skrb pa ni lastna političnim strankam. Niti stranki DESUS, ki si kot kaže želi revne in od socialne pomoči odvisne upokojence. Glede bonusa za starševstvo pa opozarjamo, da predlog vsebuje varovalko, da ta olajšava ne sme iti pod starost 61 let starosti za ženske in 63 let za moške. Ob upoštevanju, da znaša olajšava za vsakega otroka po predlogu 8 mesecev, pomeni, da bi ženska, če bi se želela upokojiti pri 61 letih, morala imeti šest otrok. Seveda pa glavna akterja pokojninske reforme nista povedala, koliko je v Sloveniji družin s šestimi otroki, še manj pa, kako naj si ljudje sploh zagotovijo ekonomsko in socialno stanje, ki bo omogočalo preživljanje šestih otrok.
Obljube po večjem upoštevanju postopnega zviševanja prehoda na 43 let (moški) oziroma na 41 let (ženske) pokojninske dobe pa ne pomeni nič drugega kot poskus, da se zamegli dejstvo, da bomo morali delati več in dlje, vse do 65. leta starosti, saj je 43 oziroma 41 let dela praktično za večino ljudi popolnoma nedosegljivo. Gre za uvajanje sistema, kjer ni pomembno, kako dolgo si delal, temveč izključno, koliko si star. Prav tako pa takšen predlog pomeni poskus rušenja medgeneracijske solidarnosti, zlasti solidarnosti med starši in otroci, saj je naravnan izključno k tistim, ki so tik pred upokojitvijo. Pomeni torej »kupovanje« njihove naklonjenosti, brez upoštevanja pogojev, v katerih danes dela t. im. srednja generacija, brez upoštevanja zdravstvenega stanja starejših delavcev (tudi tistih tik pred upokojitvijo) in brez upoštevanja dejstva, da se mladi danes zaposlujejo v obdobju med 27. in 30. letom starosti. Pa še to samo za določen čas.
Predsednik vlade je včeraj tudi zelo slikovito ponazoril, kako razume socialni dialog. Dejal je namreč (vir: http://www.kpv.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/5023/ ): "Odločili smo se za podaljšek finala, za zlati gol, do petka do 12. ure. Do takrat je še čas za predloge, da jih ovrednotimo in z veliko mero naklonjenosti, da pridemo do kompromisne rešitve, oblikujemo v obliki dopolnil."
Kot kaže je socialni dialog na področju pokojninske reforme za predsednika vlade nogometna tekma, kjer imamo zmagovalca in poraženca. Drugače uvodnih besed predsednika vlade namreč ni moč razumeti.
V ZSSS mu sporočamo, da socialni dialog ni nogometna tekma in da pravice delavcev, ljudi ( tudi pravica do dostojnega in mirnega življenja v starosti), niso nogometna žoga.
Nas pa zelo zanima, ali je predsednik vlade tudi tokrat morda komu obljubil, da mu bo na koncu očistil nogometne čevlje! In če je, komu!
sreda, 27. oktober 2010
Protidelavski glasovalni stroj vladne koalicije melje dalje
Poslanke in poslanci državnega zbora so prejšnji teden opravili razpravo o predlogu Zakona o malem delu, včeraj pa so o zakonu še glasovali. Zakon je bil sprejet, kar pomeni, da so poslanke in poslanci sprejeli najbolj protidelavski zakon v zgodovini države Slovenije. Uzakonili so oblike delovnega razmerja, kjer ne veljajo pravice iz Zakona o delovnih razmerjih (nadomestilo bolniške, stroški prihoda na delo, malica med delom, minulo delo, itd.), prav tako pa za delavce, ki bodo delali malo delo, ne veljajo kolektivne pogodbe. Tokrat so vse poslanske skupine strank vladne koalicije (SD, ZARES, DESUS in LDS) glasovale ZA sprejem zakona, izjema sta bila le poslanca SD Julijana Bizjak-Mlakar in Andrej Magajna ter poslanca ZARES, Vito Rožej in Tadej Slapnik, ki so glasovali PROTI sprejemu zakona, poslanec ZARES Franci Kek pa svojega glasu ni oddal, čeprav je bil ob glasovanju v dvorani, vendar pa glasu proti ni zmogel.
Na seji prisotne poslanke in poslanci opozicijskih SDS in SNS so vsi glasovali PROTI sprejemu zakona, med tem pa so tiho podporo zakonu z neoddanimi glasovi, kljub prisotnosti na seji, izrekli nekateri poslanci SLS.
Predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič bo na seji državnega sveta predlagal sprejem odložilnega veta, kar bi pomenilo obvezo ponovnega glasovanja o zakonu v državnem zboru in potrebno absolutno večino za njegov ponovni sprejem. To pa ne bo prav lahko, saj je ZA sprejem zakona včeraj glasovalo 39 poslank in poslancev, pri ponovnem glasovanju pa je za sprejem zakona potrebnih 46 glasov.
Sicer pa študentske organizacije že danes pričenjajo z zbiranjem podpisov za pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu. Ker gre za skupen interes tako mladih, kakor tudi zaposlene generacije, se bomo akciji pridružili tudi v ZSSS. Na vse območne organizacije smo včeraj že dostavili obrazce za zbiranje podpisov, ki jih naši člani lahko podpisujete v podjetjih in zavodih. Tisti, ki se v svojih sredinah želite pridružiti akciji in zbirati podpise za razpis referenduma, lahko obrazce dobite na sedežih svojih območnih organizacij ZSSS, lahko pa vam jih tudi pošljemo, če nam boste to sporočili. Natančno izpolnjeni in podpisani obrazci morajo biti dostavljeni na naslov: ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, najkasneje do torka, 2. 11. 2010, do 9. ure dopoldan, kar pomeni, da jih bomo prejeli pravočasno, če jih boste v kuverti oddali na pošto v petek do 15. ure.
S študentskimi organizacijami smo dogovorjeni, da nam bodo oni pristopili na pomoč, ko bomo v ZSSS zbirali podpise za referendum o pokojninski reformi.
Poimenski rezultat glasovanja:
LDS:
- ZA so glasovali: Ljubo Germič, Milan Gumzar, Miran Jerič, Borut Sajovic
ZARES:
- ZA so glasovali: Cvetka Zalokar Oražem, Pavel Gantar, Alojzij Potočnik, Lojze Posedel, Vili Trofenik
- PROTI sta glasovala: Vito Rožej in Tadej Slapnik
- prisoten na seji, vendar ni glasoval: Franci Kek
- odsoten s seje: Franko Juri
SLS:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI sta glasovala: Gvido Kres in Franc Pukšič
- prisotni na seji, vendar niso glasovali: Radovan Žerjav, Franc Bogovič, Janez Ribič
- odsoten s seje: Jakob Presečnik
SDS:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI so glasovali: Jože Tanko, Rado Likar, Miro Petek, Aleksander Zorn, Alenka Jeraj, Marjan Bezjak, France Cukjati, Vinko Gorenak, Eva Irgl, Iztok Podkrižnik, Darko Menih, Rudolf Petan, Zvonko Černač, Ivan Grill, Branko Grims, Daniel Krivec, Zvonko Lah, Branko Marinič, , Marjan Pojbič, Peter Verlič, Andrej Vizjak
- odsotni s seje: Milan Čadež, Robert Hrovat, Janez Janša, Štefan Tisel, Jožef Jerovšek, Milenko Ziherl
SD:
- ZA so glasovali:, Mirko Brulc, Renata Brunskole, Alan Bukovnik, Anton Colarič, Bogdan Čepič, Andreja Črnak-Meglič, Silva Črnugelj, Matevž Frangež, Matjaž Han , Luka Juri, Anton Kampuš, Janja Klasinc, Miroslav Klun, Bojan Kontič, Marijan Križman, Dušan Kumer, Dejan Levanič, Tomaž Mencinger, Breda Pečan, Majda Potrata, Miran Potrč, Melita Župevc, Andreja Rihter, Janez Kikelj, Janko Veber
- PROTI sta glasovala: Julijana Bizjak-Mlakar, Andrej Magajna
- odsotni s seje: Samo Bevk, Darja Lavtižar-Bebler
SNS:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI so glasovali: Zmago Jelinčič, Miran Györek, Bogdan Barovič, Silven Majhenič
- odsoten s seje: Srečko Prijatelj
DESUS:
- ZA so glasovali: Anton Urh, Vasja Klavora, Matjaž Zanoškar, Franc Jurša
- PROTI so glasovali: nihče
- odsoten s seje: Joško Godec
POSLANCA NARODNOSTI:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI so glasovali: nihče
- prisotna na seji, vendar nista glasovala: Laszlo Göncz, Roberto Battelli
NEPOVEZANA POSLANCA:
- ZA je glasoval: Vili Rezman
- PROTI je glasoval: Franc Žnidaršič
Na seji prisotne poslanke in poslanci opozicijskih SDS in SNS so vsi glasovali PROTI sprejemu zakona, med tem pa so tiho podporo zakonu z neoddanimi glasovi, kljub prisotnosti na seji, izrekli nekateri poslanci SLS.
Predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič bo na seji državnega sveta predlagal sprejem odložilnega veta, kar bi pomenilo obvezo ponovnega glasovanja o zakonu v državnem zboru in potrebno absolutno večino za njegov ponovni sprejem. To pa ne bo prav lahko, saj je ZA sprejem zakona včeraj glasovalo 39 poslank in poslancev, pri ponovnem glasovanju pa je za sprejem zakona potrebnih 46 glasov.
Sicer pa študentske organizacije že danes pričenjajo z zbiranjem podpisov za pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu. Ker gre za skupen interes tako mladih, kakor tudi zaposlene generacije, se bomo akciji pridružili tudi v ZSSS. Na vse območne organizacije smo včeraj že dostavili obrazce za zbiranje podpisov, ki jih naši člani lahko podpisujete v podjetjih in zavodih. Tisti, ki se v svojih sredinah želite pridružiti akciji in zbirati podpise za razpis referenduma, lahko obrazce dobite na sedežih svojih območnih organizacij ZSSS, lahko pa vam jih tudi pošljemo, če nam boste to sporočili. Natančno izpolnjeni in podpisani obrazci morajo biti dostavljeni na naslov: ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, najkasneje do torka, 2. 11. 2010, do 9. ure dopoldan, kar pomeni, da jih bomo prejeli pravočasno, če jih boste v kuverti oddali na pošto v petek do 15. ure.
S študentskimi organizacijami smo dogovorjeni, da nam bodo oni pristopili na pomoč, ko bomo v ZSSS zbirali podpise za referendum o pokojninski reformi.
Poimenski rezultat glasovanja:
LDS:
- ZA so glasovali: Ljubo Germič, Milan Gumzar, Miran Jerič, Borut Sajovic
ZARES:
- ZA so glasovali: Cvetka Zalokar Oražem, Pavel Gantar, Alojzij Potočnik, Lojze Posedel, Vili Trofenik
- PROTI sta glasovala: Vito Rožej in Tadej Slapnik
- prisoten na seji, vendar ni glasoval: Franci Kek
- odsoten s seje: Franko Juri
SLS:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI sta glasovala: Gvido Kres in Franc Pukšič
- prisotni na seji, vendar niso glasovali: Radovan Žerjav, Franc Bogovič, Janez Ribič
- odsoten s seje: Jakob Presečnik
SDS:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI so glasovali: Jože Tanko, Rado Likar, Miro Petek, Aleksander Zorn, Alenka Jeraj, Marjan Bezjak, France Cukjati, Vinko Gorenak, Eva Irgl, Iztok Podkrižnik, Darko Menih, Rudolf Petan, Zvonko Černač, Ivan Grill, Branko Grims, Daniel Krivec, Zvonko Lah, Branko Marinič, , Marjan Pojbič, Peter Verlič, Andrej Vizjak
- odsotni s seje: Milan Čadež, Robert Hrovat, Janez Janša, Štefan Tisel, Jožef Jerovšek, Milenko Ziherl
SD:
- ZA so glasovali:, Mirko Brulc, Renata Brunskole, Alan Bukovnik, Anton Colarič, Bogdan Čepič, Andreja Črnak-Meglič, Silva Črnugelj, Matevž Frangež, Matjaž Han , Luka Juri, Anton Kampuš, Janja Klasinc, Miroslav Klun, Bojan Kontič, Marijan Križman, Dušan Kumer, Dejan Levanič, Tomaž Mencinger, Breda Pečan, Majda Potrata, Miran Potrč, Melita Župevc, Andreja Rihter, Janez Kikelj, Janko Veber
- PROTI sta glasovala: Julijana Bizjak-Mlakar, Andrej Magajna
- odsotni s seje: Samo Bevk, Darja Lavtižar-Bebler
SNS:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI so glasovali: Zmago Jelinčič, Miran Györek, Bogdan Barovič, Silven Majhenič
- odsoten s seje: Srečko Prijatelj
DESUS:
- ZA so glasovali: Anton Urh, Vasja Klavora, Matjaž Zanoškar, Franc Jurša
- PROTI so glasovali: nihče
- odsoten s seje: Joško Godec
POSLANCA NARODNOSTI:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI so glasovali: nihče
- prisotna na seji, vendar nista glasovala: Laszlo Göncz, Roberto Battelli
NEPOVEZANA POSLANCA:
- ZA je glasoval: Vili Rezman
- PROTI je glasoval: Franc Žnidaršič
BOJ ZA DELAVSKE PRAVICE NI NIKOLI KONČAN
ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE NAPOVEDUJE NADALJNJE AKTIVNOSTI PROTI KONČNI UVELJAVITVI ZAKONA O MALEM DELU
Državni zbor je včeraj z 39 glasovi za in 32 glasovi proti sprejel zakon o malem delu. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) odločno obsoja to dejanje Državnega zbora, saj je predlog Zakona o malem delu nič drugega kot trojanski konj razbijanja delavskih pravic pod pretvezo urejanja študentskega dela. Prav zato je ZSSS odločena uporabiti prav vsa razpoložljiva legalna in legitimna sredstva, da se ta protidelavski zakon ne bo uveljavljen.
ZSSS že kar nekaj časa intenzivno javno opozarja na izjemno negativne posledice, ki jih s seboj prinaša institut malega dela.
Malo delo prinaša zelo okrnjene pravice iz dela. Ali kakor je napisano v samem predlogu zakona: »Malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ipd.« Nadalje - primerjava zavarovalnih dob, med delavcem, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas (za 1 leto) s skrajšanim delovnim časom (t.j. 60 ur na mesec) in delavcem, ki v enakem obdobju opravi enako število ur v skladu z zakonom o malem delu pokaže da se prvemu - delavcu (s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi) v zavarovalno dobo všteje 4,14 meseca v enem letu, delavcu, ki opravi enako delo po malem delu pa le 2,8 meseca v enem letu. Nadalje – malo delo bo zelo podvrženo zlorabam, recimo v obliki veriženja, tj. posojanja napotnic drugim. Nadalje - malo delo ni odskočna deska za redno zaposlitev, temveč »zgolj« element razbijanja rednih delovnih razmerij, kar nam kažejo primeri iz tujine. Nadalje - malo delo je bazen »zaposlenih revnih«. Še več; »zaposlenih revnih« dodatno osiromašenih za večji del pravic iz rednega delovnega razmerja.
Zaradi vseh teh razlogov bomo predstavniki delojemalcev v Državnem svetu vložili predlog za odložilni veto na Zakon o malem delu.
ZSSS se prav tako pridružuje aktivnosti zbiranja 2.500 podpisov potrebnih za razpis za naknadni zakonodajni referendum, ki se je pričela z današnjim dnem v organizaciji Študentske organizacije Slovenije.
Zahtevamo več rednih in kakovostnih zaposlitev in ne več prekernih in nekakovostnih zaposlitev!
S spoštovanjem,
Mag. Dušan Semolič
Predsednik ZSSS
Državni zbor je včeraj z 39 glasovi za in 32 glasovi proti sprejel zakon o malem delu. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) odločno obsoja to dejanje Državnega zbora, saj je predlog Zakona o malem delu nič drugega kot trojanski konj razbijanja delavskih pravic pod pretvezo urejanja študentskega dela. Prav zato je ZSSS odločena uporabiti prav vsa razpoložljiva legalna in legitimna sredstva, da se ta protidelavski zakon ne bo uveljavljen.
ZSSS že kar nekaj časa intenzivno javno opozarja na izjemno negativne posledice, ki jih s seboj prinaša institut malega dela.
Malo delo prinaša zelo okrnjene pravice iz dela. Ali kakor je napisano v samem predlogu zakona: »Malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ipd.« Nadalje - primerjava zavarovalnih dob, med delavcem, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas (za 1 leto) s skrajšanim delovnim časom (t.j. 60 ur na mesec) in delavcem, ki v enakem obdobju opravi enako število ur v skladu z zakonom o malem delu pokaže da se prvemu - delavcu (s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi) v zavarovalno dobo všteje 4,14 meseca v enem letu, delavcu, ki opravi enako delo po malem delu pa le 2,8 meseca v enem letu. Nadalje – malo delo bo zelo podvrženo zlorabam, recimo v obliki veriženja, tj. posojanja napotnic drugim. Nadalje - malo delo ni odskočna deska za redno zaposlitev, temveč »zgolj« element razbijanja rednih delovnih razmerij, kar nam kažejo primeri iz tujine. Nadalje - malo delo je bazen »zaposlenih revnih«. Še več; »zaposlenih revnih« dodatno osiromašenih za večji del pravic iz rednega delovnega razmerja.
Zaradi vseh teh razlogov bomo predstavniki delojemalcev v Državnem svetu vložili predlog za odložilni veto na Zakon o malem delu.
ZSSS se prav tako pridružuje aktivnosti zbiranja 2.500 podpisov potrebnih za razpis za naknadni zakonodajni referendum, ki se je pričela z današnjim dnem v organizaciji Študentske organizacije Slovenije.
Zahtevamo več rednih in kakovostnih zaposlitev in ne več prekernih in nekakovostnih zaposlitev!
S spoštovanjem,
Mag. Dušan Semolič
Predsednik ZSSS
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
