PREDLOGI EVROPSKE KONFEDERACIJE SINDIKATOV IN NJENIH ČLANIC ZA IZHOD IZ KRIZE

Usklajena politika strogega varčevanja, ki se izvaja v Evropski uniji  kot edini možni izhod iz finančne in gospodarske krize, ne deluje in ne prispeva k oživitvi gospodarstva. Nasprotno, Evropo so ti strogi varčevalni ukrepi pahnili v recesijo, poglabljajo brezposelnost in revščino.

Namesto tega je treba na ravni EU sprejeti evropski program obnove in naložb, ki bo postavil gospodarsko upravljanje Evrope v korist ljudi in ne trgov, ki bo spodbujal kakovostno zaposlovanje, še posebej mladih ljudi in ukinil negotove oblike zaposlovanja. Sprejeti je treba tudi ukrepe, ki bodo uredili finančne trge, uvedli davek na finančne transakcije, evropsko obveznico in ustanovili neodvisno evropsko bonitetno agencijo, ki bo služila javnemu in ne kapitalskemu interesu.  

PREDLAGAMO:

1. evropski program obnove in naložb v kakovostna delovna mesta: bistvo je v zahtevi za oblikovanje evropskega programa okrevanja, financiranega v višini 1 odstotka evropskega bruto domačega proizvoda za spodbujanje novih delovnih mest, investicij in rasti. Evropa potrebuje ogromne investicije v nove čiste tehnologije na področjih energije, transporta in gradbeništva in drugih sektorjev ter potrebuje nove industrijske politike za povečanje proizvodne dejavnosti v Evropi. Scenarij spodbud  - tri leta investicijskih spodbud v višini 1% BDP Evropske unije - pa bi javni dolg postopoma spet spravil pod nadzor, ob tem pa bi ustvaril na sto tisoče novih delovnih mest.

Prav tako bi morali v Evropski uniji denar, ki bi ga članice izključno potrošile za javne investicije, ki bi dvigovale rast, izvzeti iz izračunavanja proračunskih primanjkljajev;

2. zagotovitev kakovostnih delovnih mest za mlade: evropski sindikati zahtevamo večje število izobraževalnih mest, več vajeništva in drugih možnosti izobraževanja ter boljšo podporo v prehodu med izobraževalnim in delovnim življenjem. Pretehtati je tudi treba možnost ustanovitve Evropskega sklada za zaposlovanje mladih, ki bi bil sčasoma financiran iz davkov na finančne transakcije pred tem pa s progresivnim obdavčevanjem, vezanim na dobičke in premoženje bogatih;

3. sprejem dinamične evropske industrijske politike: ta politika mora biti usmerjena v nizkoogljično, zeleno gospodarstvo in v sektorje prihodnosti, ki bodo prinašali delovna mesta in rast;

4. obnova proračunskega ravnotežja v daljšem časovnem obdobju: Evropska unija mora prilagoditi hitrost zmanjševanja primanjkljaja, saj ciljno zmanjševanje primanjkljaja za več kot 3% BDP v časovnem obdobju treh let realno ni možno. Zato bi si morala Evropska unija postaviti nov cilj, da doseže ciljni primanjkljaj 3% BDP v obdobju 2016-2017, namesto v obdobju  2012-2014;

5. združevanje dolga prek evropskih obveznic: prenos glavnega deleža javnega dolga, v višini največ 60 %, na Evropsko centralno banko in izdaja evropskih obveznic za financiranje programa za okrevanje evropskega gospodarstva. Z evropsko obveznico bi preprečili sedanje špekulacije finančnih institucij, izposojanje denarja iz nje pa bi moralo biti namenjeno izključno za produktivne naložbe, ne pa za poravnavanje dolgov. Denar iz evropske obveznice bi bil namenjen v podporo naložbam, katerih cilj je postopno uvajanje infrastrukture za ozelenitev evropskega gospodarstva (na primer evropsko pametno električno omrežje, naložbe v trajnostne vire energije, itd.);

6. preobrazba Evropske centralne banke: preobrazba je potrebna v tem smislu, da ne bo skrbela samo za stabilnost cen ampak, da bo med njenimi cilji tudi polno zaposlovanje ter konvergenca oziroma zbliževanje finančnih pogojev držav članic EU;

7. sprejem davka na finančne transakcije: takšen davek bo podpiral naložbene politike in stabiliziral finančne trge, hkrati pa bo vsaj delno povrnil ogromno škodo, ki jo je naredil povzročil finančni sektor s povzročitvijo krize;  

8. ustanovitev evropske bonitetne agencije: obstoječe bonitetne agencije imajo destabilizacijski učinek na finančne razmere v članicah, prav tako pa so tudi v navzkrižju interesov. Zato mora bonitetne ocene držav članic EU prevzeti ali Evropska centralna banka ali pa neodvisna evropska bonitetna agencija;

9. uskladitev davčne osnove z minimalno davčno osnovo za podjetja: v Evropski uniji je treba uskladiti davčno osnovo za dobičke pravnih oseb, oziroma uvesti minimalno davčno osnovo za ta davek, s čimer se bo preprečila nelojalna davčna konkurenca med članicami EU;

10. borbo proti davčnim goljufijam in utajam ter ukinitev davčnih oaz: davčne utaje so  dosegle zelo visoko raven v več državah članicah EU. Za sedanjo krizo je to še toliko bolj nesprejemljivo, ker so delavci v položaju, ko morajo poravnati račun ne samo za vpliv krize na delovna mesta in plače, ampak tudi zato, ker so tisti, ki so najbolj zanesljivi plačniki davkov. Zato Evropska konfederacija sindikatov poziva evropske in nacionalne politične ustanove, da sprejmejo strožje ukrepe za boj proti davčnim utajam, da okrepijo revizije in povečajo kazni ter uvedejo progresivno davčno politiko namesto politike pavšalnih zneskov;    

11. uvedbo novih finančni virov: uvedba davka na dobiček, ki se ne ponovno investira v naložbe, davka na prekomerne bonuse, davka na dodano vrednost  tudi za finančne storitve;

12. sprejem Protokola o socialnem napredku: protokol naj bi bil dodatek k Pogodbam o Evropski uniji, s katerim se bodo zagotovile temeljne socialne pravice, oziroma sprejelo načelo, da imajo socialne pravice prednost pred ekonomskimi pravicami.

Mag. Dušan SEMOLIČ

Predsednik ZSSS

29. FEBRUAR 2012 – DAN AKCIJE EVROPSKIH SINDIKATOV

Zdaj je verjetno že vsakomur jasno, da usklajena politika strogega varčevanja, ki jo zagovarjajo in izvajajo predsedniki vlad članice Evropske unije, kot edini možni izhod iz finančne in gospodarske krize ne deluje in ne prispeva k oživitvi gospodarstva.  Nasprotno, Evropo so ti ukrepi pahnili v recesijo.

Trenutno je več kot 20 milijonov Evropejcev brezposelnih, od tega več kot 5 milijonov mladih ljudi. Na pragu revščine ali socialne izključenosti je več kot 20 odstotkov prebivalstva Evropske unije. Revščina, neenakost in negotovost se povečujejo, saj evropski državljani še naprej trpijo posledice finančne in gospodarske krize, ki je niso povzročili.

 Kljub obljubam politikov ob nastanku krize, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo in da bodo sprejeli finančne predpise, ki bodo finančnim institucijam in špekulantom preprečili, da bi poslovali po starem, se spremembe niso zgodile. Večina Evropejcev je bila prisiljena sprejeti stroge varčevalne ukrepe, ob tem pa peščica privilegiranih še naprej prejema visoke plače, nagrade in ostale bonuse.

 Še več: vlade so na začetku krize s finančnimi injekcijami iz davkoplačevalskega denarja pomagale bankam in finančnim institucijam, da so krizo prebrodile, sedaj pa te iste institucije zahtevajo, v zameno za finančno pomoč posameznim državam, oslabitev sistemov  kolektivnega pogajanja, zmanjševanje socialnih pravic, zniževanje plač in pokojnin, večjo   fleksibilnost ter manjšo zaščito delavcev na trgu dela in podobno.       

 Evropski sindikati podpiramo močno Evropo, ki bo temeljila na načelih enakosti, socialne pravičnosti in solidarnosti z osrednjim ciljem izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev vseh njenih državljanov, kot to piše tudi v Pogodbi o EU. Vendar pa je slepo sledenje neoliberalnim politikam, ki poudarjajo absolutno prevlado ekonomskih svoboščin nad delavskimi in socialnimi pravicami povzročilo, da ljudje začenjajo dvomiti v vrednote EU.

 Evropski svet bo na zasedanju prve dni marca sprejel novo mednarodno pogodbo, ki bo zasidrala stroge varčevalne ukrepe in proračunsko disciplino v pogodbe o Evropski uniji.

Ker evropski voditelji niso pripravljeni, da bi poslušali predloge evropskih sindikatov za reševanje krize, se je Evropska konfederacija sindikatov odločila, da tik pred zasedanjem Evropskega sveta, 29. februarja 2012 organizira Evropski dan akcije. Sindikati po vsej Evropi bodo na ta dan organizirali različne akcije v svojih državah, od demonstracij, stavk, do shodov in drugih manifestacij. S temi akcijami bodo sindikati poslali tistim, ki na evropski ravni odločajo o naši usodi močno sporočilo, da alternative strogim varčevalnim ukrepom obstajajo in da morajo nova delovna mesta in socialno pravičnost postaviti med svoje prednostne naloge. Evropski sindikati pozivamo k sprejetju evropskega programa okrevanja, ki bo dal prednost naložbam v trajnostno rast, kakovostnim delovnim mestom in socialni pravičnosti, ob hkratnem boju proti neenakostim. 

V Evropskem dnevu akcije bo sodelovala tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Sklicali smo izredno konferenco ZSSS, ki bo 29. februarja 2012 ob 11. uri v ljubljanskem kinu Komuna, od koder bomo odšli na krajšo manifestacijo pred poslopje vlade. Predsednika slovenske vlade smo  zaprosili za sprejem delegacije ZSSS, saj bi mu radi predstavili svoje poglede in predloge na reševanje sedanje krize.      

Pavle Vrhovec, izvršni sekretar v ZSSS

Zakaj smo v ZSSS proti socialni kapici

Ljubljana, 14.2.2012

Mnogi člani nas v teh dneh opozarjate, da nimate dovolj informacij o tem, kaj sploh pomeni t.i. »socialna kapica« in zakaj ji v ZSSS nasprotujemo.

Socialna kapica pomeni omejitev obračunavanja prispevkov za socialno varnost (pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in starševsko varstvo) za prejemke oz. plače, ki so nad določeno višino. Po sedaj veljavni zakonodaji plačujemo vsi zaposleni enak procent socialnih prispevkov od svojih bruto plač, socialna kapica bi pa omejila oz. znižala prispevke tistim, ki imajo višje plače. Vsi ti bi z uvedbo socialne kapice posledično prejeli višje neto plače od sedanjih. Takšen predlog je podala že prejšnja Pahorjeva vlada, sedaj pa je zapisan tudi v koalicijski pogodbi nove vlade. V ZSSS menimo, da to ni pravično. Če lahko npr. delavec, ki zasluži minimalni plačo (bruto 763 EUR) od tega zneska nameni 6,36 % za zdravstveno zavarovanje, lahko takšen procent od svoje plače za zdravstveno zavarovanje nameni tudi nekdo, ki ima 5.000 EUR bruto plače. Mnenja smo, da je to pravično, ne glede na to, da so v državah EU ureditve tega vprašanja različne. Vladina koalicijska pogodba ne vsebuje zgornjega zneska bruto plače, nad katero se ne bi plačevali socialni prispevki, se pa v tistem delu strokovna javnosti, ki podpira socialno kapico, pojavljata predloga, da naj bi to bil znesek 2.500 ali 3.000 EUR bruto plače. Delodajalci celo predlagajo, da bi naj bila zgornja omejitev na tik nad višino povprečne bruto plače, ki je novembra 2011 znašala 1.652 EUR. Uvedba socialne kapice bi povzročila manjše prilive sredstev v pokojninsko in zdravstveno blagajno. V Pahorjevi vladi so izračunali, da bo uvedba socialne kapice nad plačami 3.400 EUR bruto povzročila za 235 milijonov EUR manj sredstev v socialnih blagajnah. Seveda bi temu sledile nove reforme, ki po pravilu prinašajo manj pravic iz pokojninskega ali zdravstvenega zavarovanja, občutijo pa jih predvsem tisti z nizkimi dohodki, saj si premožnejši npr. zdravstvene storitve brez težav plačajo v samoplačniških zdravstvenih ustanovah. Eden od medijev je v odzivu na novinarsko konferenco ZSSS, kjer smo politikom in javnosti sporočili naše nasprotovanje uvedbi socialne kapice, izračunal, da bi uvedba socialne kapice nad plačo 3.000 EUR bruto prinesla direktorju slovenskega največjega trgovca kar 1.440 EUR višjo neto plačo. In prav zaradi takšnih učinkov v ZSSS nasprotujemo uvedbi socialne kapice, ki bi pomenila veliko nevarnost zmanjševanja socialnih pravic ljudem z nižjimi dohodki in višje neto plače tistimi, ki že sedaj zaslužijo več. Zaradi takšnih in podobnih določb smo ob podpisu koalicijske pogodbe v ZSSS opozorili, da v nekaterih delih odpravlja socialno državo.

Milan Utroša, sekretar ZSSS

REVŠČINA IN SOCIALNA IZKLJUČENOST V EU / SLOVENIJI - ŠTEVILKE SE VIŠAJO

EUROSTAT je objavil najnovejše podatke o revščini in socialni izključenosti v EU27.
Po razpoložljivih podatkih je leta 2010 115 milijonov oseb v EU27 ali 23,4% populacije v EU27 ogrožala revščina oz. socialna izključenost. To pomeni da so se znašli v enem izmed naslednjih treh položajev: ogroženost zaradi revščine, resna materialna prikrajšanost, ali življenje v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo.

Znižanje števila oseb ki jim grozi revščina oz. socialna izključenost pa je eden izmed glavnih ciljev strategije Evropa 2020.

Leta 2010 je najvišji delež oseb, katere je ogrožala revščina oz. socialna izključenost bil zabeležen v Bolgariji (42%), Romuniji (41%), Latviji (38%), Litvi (33%) in na Madžarskem (30%), medtem ko so najnižje deleže zabeležile Češka (14%), Švedska in Nizozemska (15%), Avstrija, Finska in Luksemburg (17%).

Če pogledamo vsakega izmed treh elementov, ki definirajo revščino oz. socialno izključenost, pa vidimo naslednje:

16% populacije v EU27 je bilo ogroženo zaradi revščine po socialnih transferjih. Najvišje stopnje tveganja revščine so zabeležili v Latviji, Romuniji, Bolgariji in Španiji (21%), najnižje pa na Češkem (9%), Nizozemskem (10%), Slovaškem, Avstriji in na Madžarskem (12%)

8% populacije v EU27 je živelo v resnem materialnem pomanjkanju (niso bili sposobni plačevati računov, plačevati ogrevanje stanovanja ali iti na počitnice). V Luksemburgu in na Švedskem je ta delež v letu 2010 bil 1%, medtem ko je v Bolgariji bil 35% in v Romuniji 31%.

10% populacije v EU27 živi v gospodinjstvu z zelo nizko intenzivnostjo dela (odrasli so delali manj kot 20% potencialnega delovnega časa). V Združenem kraljestvu in Belgiji je ta delež v letu 2010 bil 13%, medtem ko je v Luksemburgu, na Švedskem in na Češkem ta delež bil 6%.


KAJ PA SLOVENIJA?

Po zadnjih podatkih EUROSTAT-a za leto 2010 12,7% oseb v Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine, 5,9% v resnem materialnem pomanjkanju in 6,9% v gospodinjstvih z zelo nizko intenzivnostjo dela. Skupaj to znese 366.000 oseb, ki jih je v Sloveniji v letu 2010 ogrožala revščina oz. socialna izključenost.

Leta 2009 je bila ta številka 339.000, kar pomeni da se je v enem letu število oseb v Sloveniji, ki jih ogroža revščina oz. socialna izključenost povečalo za skoraj 20.000 oseb.

No, to pa je prav nasprotno od cilja, ki si ga je Slovenija zapisala v Nacionalnem reformnem programu 2011 - 2012, kjer si je kot enega izmed ciljev v skladu s strategijo EVROPA 2020 zadala, da bo do leta 2020 v Sloveniji 40.000 manj revnih glede na referenčno leto 2008, ko je bilo to število 360.000. Namesto da se torej pomikamo proti številki 320.000, se odmikamo od 360.000 (kaj šele od 339.000…)

Januarski ZRSZ o stanju na trgu dela. Število registrirano brezposelnih je naraslo na skoraj 116.000 – kar je skoraj enako napovedi UMAR glede povprečnega števila registrirano brezposelnih v letu 2012.
Spodaj je nekaj izsekov iz sporočila ZRSZ, zgoraj celotno sporočilo.

Januarja se je, kot običajno v tem mesecu leta, brezposelnost povečala. Pri Zavodu RS za zaposlovanje (Zavod) je bilo prijavljenih 115.965 brezposelnih oseb, 2,8 % več kot decembra ter za 0,7 % več kot januarja 2011. Glede na mesec prej pa sta se povečala zaposlovanje brezposelnih oseb (+25,2 %) ter znova tudi povpraševanje po delavcih (+ 14,7 %).

Gibanje brezposelnosti

Januarja se je brezposelnost, kot običajno v tem mesecu, povečala. Razlog za to je predvsem v številčnejšem prijavljanju brezposelnih oseb po prenehanju zaposlitev za določen čas.
Ob koncu januarja 2012 je bilo pri Zavodu prijavljenih 115.965 brezposelnih oseb, 3.211 oseb oziroma 2,8 % več kot decembra 2011. V primerjavi z januarjem 2011 je bila brezposelnost višja za 0,7 %.

Januarja 2012 se je na novo prijavilo 11.539 brezposelnih oseb, kar je 28,3 % več kot decembra 2011 in 12,6 % manj kot januarja 2011. Med novo prijavljenimi je bilo 839 iskalcev prve zaposlitve, 2.289 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 6.976 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas

Prosta delovna mesta

Januarja je po trimesečnem upadanju števila prostih delovnih mest povpraševanje delodajalcev po delavcih ponovno oživelo. Delodajalci so prijavili 15.645 prostih delovnih mest, kar je 14,7 % več prostih delovnih mest kot decembra 2011 in 3,0 % več kot januarja 2011.

Povpraševanje po delavcih je bilo januarja glede na primerljivi mesec leta 2011 večje v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, v gradbeništvu, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v poslovanju z nepremičninami, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v prometu in skladiščenju.

Povpraševanje po delavcih se je na področju predelovalnih dejavnosti zmanjšalo za 0,2 %, delodajalci, ki se uvrščajo na to področje, so prijavili 3.231 prostih delovnih mest. Število prostih delovnih mest je poraslo predvsem v proizvodnji živil, v proizvodnji oblačil, v dejavnosti popravil in montaže strojev in naprav, v proizvodnji pohištva, v obdelavi in predelavi lesa ter v proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav.

Po podatkih ZZZS-ja se je na predhodno prijavljenih prostih delovnih mestih januarja 2012 zaposlilo 11.762 oseb, kar je 8,1 % manj kot decembra 2011 in 17,2 % več kot januarja lani.

V priponki si lahko preberete najnovejšo analizo stanja na trgih dela v EU in Sloveniji, ki je narejena na osnovi tekočih podatkov Evropske komisije, EUROSTAT-a, SURS, UMAR-ja in ZRSZ.

Notri boste med drugim našli tudi analizo števila zaposlenih po dejavnostih v novembru 2008 – 2011 ter zimsko napoved UMAR-ja glede zaposlenosti v naslednjih letih.

ANALIZA NEZASEDENIH PROSTIH DELOVNIH MEST V LETU 2010

Na današnji seji sveta Zavoda RS za zaposlovanje je Analitična služba ZRSZ predstavila dokument z naslovom »Nezasedena prosta delovna mesta v letu 2010«. Ker se njegova vsebina še kako dotika vseh nas, spodaj pošiljam nekaj izsekov, zgoraj pa dokument v celoti, skupaj s prilogo (druga priponka).

PREDMET ANALIZE

Če želimo analizirati zaposlovanje na prosta delovna mesta (PDM), je potrebno zaposlitve vezati na konkretna PDM. V analizi se je ZRSZ zato osredotočil na PDM, ki so bila prijavljena v letu 2010. Gre za 174.613 PDM. Ker so delodajalci 1.682 PDM naknadno razveljavili, so ta PDM izločili in podrobneje analizirali 172.931 PDM. Da bi ugotovili, ali so nanje delodajalci zaposlili delavce, so upoštevali obrazce M-1, ki jim jih je posredoval ZZZS do konca julija 2011. Ugotovili so, da je bilo na 172.931 PDM do konca julija 2011 zaposlenih 103.739 oseb, kar predstavlja 60,0 % kritje PDM. Nezasedenih je ostalo 69.192 prijavljenih PDM (40,0 %).

Nezasedena PDM in dejavnost delodajalca

Ker v strukturi povpraševanja po delavcih gradbeništvo po obsežnosti predstavlja drugo največjo dejavnost, so PDM, na katerih ni bilo izvedenih zaposlitev, najbolj prispevala k celotnemu deležu nezasedenih PDM, prijavljenih v letu 2010. Petina (19,6 %) nezasedenih PDM iz leta 2010 je tako odpadla na nezasedena PDM na področju gradbeništva, saj je v gradbeništvu nezasedenih ostalo kar 57,1 % PDM. Delodajalci s področja gradbeništva so v tem letu še vedno prijavljali PDM, katerim pa zaradi hitrega poslabševanja razmer, ki so večja podjetja že vodila v prisilno poravnavo ali stečaj, večkrat ni sledila zaposlitev. Del PDM je v gradbeništvu ostal nezaseden tudi zaradi primanjkljaja kadra - gre zlasti za PDM za zaposlitev zidarjev in tesarjev, na zaposlovanje pa so vplivali še težki delovni pogoji v tej dejavnosti ter nizko plačilo. Slednje je vsekakor vplivalo na slabše zaposlovanje delavcev za preprosta dela pri visokih gradnjah, za katere je nezasedenih ostalo kar 62,7 % PDM

V letu 2010 so za razliko od gradbeništva za predelovalne dejavnosti na ZRSZ ugotavljali, da okrevajo. Zabeležili so povečanje števila PDM kot tudi zaposlitev. Nezasedenih je ostalo 35,8 % PDM. Ker so predelovalne dejavnosti najobsežnejše področje dejavnosti, PDM, ki so ostala nezasedena, predstavljajo 17,6 % vseh nezasedenih PDM iz leta 2010. PDM v predelovalnih dejavnostih so nezasedena ostala bodisi zaradi deficitarnosti iskanih kadrov, kot so varilci, orodjarji, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij, elektromehaniki, elektroinštalaterji, zaradi zaposlovanja za določen čas ali zaradi slabih pogojev dela ter nizkega plačila, kar velja zlasti za delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.

Hkrati z rastjo povpraševanja v predelovalnih dejavnostih se je povečalo tudi število PDM na področju drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, znotraj katerih več kot polovico PDM predstavljajo PDM, ki so jih prijavile agencije za zaposlovanje in posredovanje dela oz. delovne sile. Področje drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti prav tako izstopa po deležu nezasedenih PDM, ki je bil v letu 2010 45,1 %. Nezasedena PDM iz te dejavnosti so predstavljala 11,9 % vseh nezasedenih PDM. Med prijavljenimi PDM agencij prevladujejo (tri četrtine vseh prijavljenih PDM) PDM za zaposlitve za določen čas v trajanju do 3 ali od 4 do 6 mesecev, kar pomeni, da za ista delovna mesta med letom večkrat iščejo nove kadre. Pomembnejši razlog za slabšo zasedenost PDM, ki jih prijavljajo agencije, je tudi v tem, da prijavljajo PDM za druge delodajalce. Ker del delodajalcev naknadno ugotovi, da delavcev ne bo zaposlil, saj so se razmere spremenile, predhodno oddane prijave pa agencija ne razveljavi, taka PDM ostajajo nezasedena. Poleg tega nekateri delodajalci kljub dogovoru z agencijo oddajo svojo prijavo PDM ter s tem podvojijo število PDM. Na slabšo zasedenost PDM, ki jih prijavljajo agencije, vpliva tudi dejstvo, da agencije pogosteje iščejo kandidate s poklici, ki jih na trgu dela primanjkuje. Na ZRSZ so zaznali, da nekatere agencije kadre iščejo z namenom zaposlovanja delavcev v tujino ali postopka prijave delavca v zavarovanje ne izpeljejo do konca. V teh primerih ZRSZ inšpektoratu za delo posreduje predlog za izvedbo inšpekcijskega nadzora.

Analiza nezasedenih PDM je pokazala, da je po deležu nezasedenih PDM (44,3 %) nadpovprečno še področje izobraževanja. Nezasedena PDM delodajalcev s področja izobraževanja predstavljajo 9,1 % vseh nezasedenih PDM iz leta 2010. Na ZRSZ so ugotovili, da nekateri delodajalci s področja vzgoje in izobraževanja zaposlenim ob koncu šolskega leta prekinejo pogodbo o zaposlitvi, s pričetkom novega šolskega leta pa iste osebe ponovno zaposlijo.

Čeprav delež nezasedenih PDM v gostinstvu (39,3 %) ne presega povprečja (40,0 %), pa je kljub temu potrebno omeniti poklic kuharja, za katerega zaradi primanjkljaja ustreznih kadrov na trgu dela in neugodnih pogojev dela (urnik dela, nadurno delo, nizko plačilo) nezasedenih ostaja kar 42,7 % PDM, ter natakarja (40,8 % nezasedenih PDM).

Nezasedena PDM in iskani poklici

V sklopu posameznih dejavnosti so na ZRSZ poleg kuharjev in natakarjev izpostavili tudi nekatere druge deficitarne poklice, za katere je razmerje med prijavljenimi PDM in zaposlitvami še posebej slabo: tesarje (83,9 % nezasedenih PDM), zidarje (79,9 % nezasedenih PDM), varilce (68,2 % nezasedenih PDM), orodjarje (54,8 % nezasedenih PDM), pripravljavce in monterje kovinskih konstrukcij (44,9 % nezasedenih PDM), elektromehanike (45,8 % nezasedenih PDM), elektroinštalaterje (49,6 % nezasedenih PDM). Zaradi pomanjkanja ustreznega kadra je potrebno omeniti še zdravnike specialiste (razen splošne medicine) s 56,2 % nezasedenih PDM.

Po besedah ZRSZ pogoji dela, nizko plačilo ter zaposlovanje za določen čas vplivata predvsem na slabo zasedbo PDM za delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah (62,7 % nezasedenih PDM), za izvajalce suhomontažne gradnje, štukaterje (78,4 % nezasedenih PDM), pleskarje (56,9 % nezasedenih PDM) čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah (42,5 % nezasedenih PDM) ter kuhinjske pomočnike (45,4 % nezasedenih PDM).

Poudarjam – to je uradni dokument ZRSZ! Ki uradno na kar večih mestih zapiše, kaj je realnost za tako imenovanim »strukturnim neskladjem«. Celoten dokument je v prvi priponki. V drugi pa konkretna statistična analiza.


Goran Lukič
ZSSS

Odziv ZSSS na pogodbo, ki so jo parafirali koalicijski partnerji

Ljubljana, 23. januar 2012

Gospod

Janez JANŠA

Predsednik Slovenske demokratske stranke

Gospod

Gregor VIRANT

Predsednik Državljanske liste Gregorja Viranta

Gospod

Radovan ŽERJAV

Predsednik Slovenske ljudske stranke

Gospa

Ljudmila NOVAK

Predsednica Nove Slovenije – krščanske ljudske stranke

Gospod

Karl ERJAVEC

Predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije

Spoštovani!

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo pregledali Pogodbo za Slovenijo 2012-2015, ki ste jo koalicijski partnerji pred kratkim parafirali. Kljub temu, da se zavedamo težavnih razmer, v katerih se nahajamo zaradi finančne in posledično gospodarske krize, pa žal ugotavljamo, da pogodba še naprej favorizira kapital pred delom in tako kaznuje tiste, ki niso povzročili krize. Žal tudi ugotavljamo, da iz pogodbe veje usmeritev o postopnem ukinjanju socialne države in privatizaciji socialnih storitev.

V pogodbi je sicer tudi nekaj dobrih predlogov, kot so zmanjšanje administrativnih bremen za gospodarstvo, uporaba lesa, kot ena od priložnosti za gospodarski preboj, poenostavitev postopkov javnega naročanja in zagotovitev transparentnega pridobivanja poslov prek javnih naročil in podobno, vendar pa se ne strinjamo in moramo opozoriti predvsem na naslednje:

-       nesprejemljivo je da se v pogodbi na področju trga dela z različnimi negotovimi oblikami dela skuša doseči večjo stopnjo zaposlenosti in socialne varnosti. Mladi, brezposelni in delavci nujno potrebujejo redno, stalno zaposlitev, saj jim je le na takšen način zagotovljena ekonomska in socialna varnost, ki je predpogoj za ustvarjanje družine;

-       v pogodbi predvideno mehko prehajanje med oblikami zaposlitve bo prispevalo k povečanju zaposlovanja v negotovih oblikah dela in zmanjšanju socialne varnosti; 

-       reorganizacija Zavoda RS za zaposlovanje je sicer potrebna, vendar pa ne v povezavi z mrežo zasebnih posrednikov dela. Takšna povezava pomeni zmanjšanje sredstev za aktivno politiko zaposlovanja ter težjo dostopnost do pridobivanja znanj;

-       postavitev zgornje meje pri plačevanju socialnih prispevkov, oziroma »socialna kapica«,  bo nagradila predvsem že sedaj privilegiran sloj zaposlenih. Ni primerno, da so solidarnosti v splošnem socialnem zavarovanju deležni tisti, ki sami niso solidarni pri plačevanju prispevkov. Postavitev zgornje meje pri socialnih prispevkih vsekakor ne bo razbremenila stroškov dela zaposlenih po kolektivnih pogodbah. Omejitev plačevanja zavarovalne osnove pa ne bo prinesla predvidenih javnofinančnih učinkov, saj bo povzročila izpad  prispevkov, izpad pa bodo nadomestili zopet vsi davkoplačevalci.

-       ekonomska struktura davkov in prispevkov v Sloveniji ni ugodna in odstopa od povprečja EU držav, zaradi nadpovprečne obremenitve dela in potrošnje ter podpovprečne obremenitve kapitala. Zaradi tega ni sprejemljiv predlog o znižanju stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov;  

-       parafirana pogodba napoveduje tudi večstebrn pokojninski sistem in da bo v večji meri zasnovan na individualizaciji zavarovanj in krepitvi kapitalsko kritega dela (drugi in tretji steber). V Sloveniji imamo od leta 2000 dalje tristebrni pokojninski sistem, pri katerem sta drugi in tretji steber prostovoljna. Pomembno je, da se ohrani njuna prostovoljnost, saj mednarodna analiza kaže na finančni neuspeh obveznih kapitalskih pokojninskih stebrov v praktično vseh državah, ki so ga po letu 2000 uvedle upoštevajoč tedanja priporočila Svetovne banke. Ukinili ali suspendirali so ga v praktično vseh evropskih državah.

-       predvidena vzpostavitev odpravninskega sklada ne more in ne sme nadomestiti sedanjega pokojninskega sistema. Povezava odpravninskega sklada s pokojninskimi rentami vodi v padec pokojnin. 

-       nasprotujemo individualizaciji pokojninskih zavarovanj v prvem stebru, saj ruši elemente solidarnosti v pokojninskem sistemu in povečuje tveganje revščine.

Te in še nekatere druge predvidene rešitve iz pogodbe odpravljajo socialno državo, kar je v nasprotju z 2. členom Ustave Republike Slovenije!

Lep pozdrav!

Mag. Dušan SEMOLIČ

Predsednik ZSSS

Odslej le še plačilo preko transakcijskega računa

Danes, 27. 12. 2011, stopijo v veljavo spremembe in dopolnitve Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Navedene spremembe so z vidika varstva pravic delavcev in večje transparentnosti ter kontrole nad prejetimi plačili izredno pomembne. Po omenjenem pravilniku namreč plačilo v gotovini fizični osebi, torej tudi delavcu, ni več mogoče za:

-       vse dohodke iz delovnega razmerja iz 37. člena Zakona o dohodnini-2 (npr. plača, regres, povračilo stroškov v zvezi z delom, itd),

-       dividende in obresti, ki presegajo 50 evrov (doslej 125 evrov),

-       prejemke od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov ter izdelkov domače in umetne obrti, ki presegajo 50 evrov (doslej 125 evrov; izpuščeni pa so dohodki iz naslova industrijskih in drugih odpadov).

Plačilo v gotovini je mogoče opraviti le še za dohodke iz 8. točke 2. odstavka 37. člena Zakona o dohodnini-2 (pokojnine, nadomestila in druge dohodke iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja).

Izplačevalci morajo vsa navedena izplačila od 27. 12. 2011 dalje izplačevati na prejemnikov transakcijski račun. Iz Davčne uprave RS so v zvezi s tem sporočili, da bodo v okviru davčno inšpekcijskih nadzorov intenzivno preverjali, ali izplačevalci-delodajalci spoštujejo omenjene spremembe ter da bodo zoper kršitelje dosledno izrekali globe. V kolikor zavezanec v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačil in prejemkov na transakcijske račune prejemnikov, so tudi določene globe, in sicer:

·         z globo od 800 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,

·         z globo od 1.200 do 15.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba,

·         z globo od 3.200 do 30.000 evrov se kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.

Poleg teh glob so predpisane tudi globe za odgovorne osebe, ki so določene v razponu od 400 do 4.000 evrov.

Navedena sprememba zgoraj omenjenega pravilnika pomeni, da bo dokazovanje (npr. na sodišču) premalo izplačanih oziroma neizplačanih plač, regresa za letni dopust in drugih povračil v zvezi delom (npr. potnih stroškov, regresa za malico,….) bistveno lažje. Dosedanja praksa nekaterih delodajalcev je namreč bila, vsaj pri manjših, da so v primeru spora trdili, da so nekatere prejemke delavcem »plačevali na roke«. Dokazil o tem pa ni bilo. Seveda se v ZSSS zavedamo, da samo sprememba navedenega pravilnika ne bo pripomogla k večji transparentnosti in k takojšnjemu spoštovanju obveznosti s strani delodajalcev. Zato naprošamo člane sindikatov, da nam morebitno drugačno ravnanje delodajalcev tudi sporočijo.

Andrej Zorko,

izvršni sekretar v ZSSS

Ustavno sodišče je ponovno pritrdilo ZSSS

Ljubljana, 21.12.2011

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je letos na ustavno sodišče vložila predlog za ustavno presojo tistih določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so omogočale odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj je razsežnost odpustov in odlaganja plačil ter dovoljevanje obročnega plačila prispevkov presegla vse normalne okvirje, posledice tovrstnih enostranskih dejanj pa so v prvi vrsti nosili delavci. Ustavno sodišče Republike Slovenije je včeraj izdalo odločbo, s katero je odločilo, da se razveljavi določba 1. odst. 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem  zavarovanju v delu, ki se nanaša na odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje, v kolikor se odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov nanaša na zaposlene delavce.  S takšno odločitvijo je ustavno sodišče pritrdilo našim trditvam, da je odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za zavarovanje v nasprotju z določbami Ustave RS in da pomeni nedopusten poseg v pravico delavca. Odločitev ustavnega sodišča pomeni velik korak naprej v priznavanju pomena in vloge prispevkov v sistemu socialne varnosti ter vloge delavca, ki te prispevke od svoje bruto plače tudi plačuje. Nesporno je Ustavno sodišče RS s tem priznalo, da imajo prispevki, ki jih od bruto plače delavca na podlagi zakonske obveze odvede delodajalec, naravo lastninske pravice in da so last delavca. Kakršenkoli enostranski poseg, zlasti pa odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje teh prispevkov, četudi s strani državnega organa, pa je z ustavnopravnega vidika nedopustno.  

Odločitev ustavnega sodišča ima za posledico, da v prihodnje Davčni urad RS delodajalcem ne bo mogel in smel odpisovati, delno odpisovati, odlagati plačilo oziroma dovoljevati obročno plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dvomimo sicer, da bo odločitev Ustavnega sodišča RS imela za posledico takojšnje in sprotno plačevanje prispevkov delodajalcev, vsekakor pa pomeni velik korak naprej v »uživanju« ustavnih in zakonsko priznanih pravic. Da bo temu res tako, pa so dolžne poskrbeti pristojne državne inštitucije. Od Davčnega urada RS do organov pregona in sodstva. Državljani, delavke, delavci namreč potrebujemo tako socialno državno kot tudi pravno učinkovito državo. Ne enega ne drugega pa sedaj ni kaj dosti.

Tako so sedaj »na potezi« ravno ti organi. Upamo, da bodo svojo delo tudi opravili.

Andrej Zorko,

izvršni sekretar v ZSSS

POBUDA ZA IZPLAČILO 13. PLAČE

Ljubljana, 2.11.2011

  

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije poziva delodajalce, da v skladu z določili kolektivnih pogodb dejavnosti in sprejetimi kriteriji za ugotavljanje dela plač iz naslova uspešnosti poslovanja v podjetjih, zagotovijo v novembru in decembru 2011 izplačilo dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja (13. plača, plača iz naslova uspešnosti poslovanja družbe).

ZSSS prav tako poziva delodajalce, da najkasneje v mesecu decembru 2011 zagotovijo izplačilo »božičnice« v vseh primerih, ko je to določeno s kolektivno pogodbo ali s posebnim dogovorom med sindikatom in vodstvom družbe.

 

mag. Dušan Semolič

predsednik ZSSS

RAZLIKA MED 13 PLAČO IN BOŽIČNICO

Obstajata najmanj dve vrsti izplačil, ki jih delodajalci v mesecu novembru in decembru lahko izplačajo delavcem. V večini uglednih slovenskih podjetij je to že dobra praksa in je odraz urejenih razmer med zaposlenimi in vodstvom podjetij. Izplačila se imenujejo različno tako npr. božičnica, trinajsta plača in druga. V vseh teh primerih gre za plačilo iz naslova poslovne uspešnosti podjetja in se izplača, če podjetje uspešno posluje oziroma, če realizira zastavljene poslovne cilje. Dejansko gre za nagrajevanje delavcev, ker so prispevali k dobremu poslovanju podjetja ter s tem dviguje motivacijo in pripadnost zaposlenih podjetju.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa, da je sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo dejavnosti, podjetniško kolektivno pogodbo ali s pogodbo o zaposlitvi. ZDR prav tako določa, da mora biti plača vedno v denarni obliki zaradi česar mora biti tudi del plače za poslovno uspešnost izplačan v denarju!  

Od ukinitve davka na izplačane plače, sta tako božičnica kot 13. plača obremenjeni z dohodnino in prispevki za socialno varnost, ob tem, da se božičnica, če je obračunana kot drug dohodek iz delovnega razmerja, ne všteva v pokojninsko osnovo.

13. PLAČA

13. plača šteje med nagrade, katerih izplačevanje je bilo vnaprej dogovorjeno v podjetniških kolektivnih pogodbah, splošnih aktih oziroma v pogodbi o zaposlitvi in jo je zato mogoče šteti za sestavni del plače. Zato veljajo za 13. plačo enaki pogoji kot za redna izplačila plač. Od prejetega zneska 13. plače se plača dohodnina in prispevki za socialno varnost. S plačilom prispevkov za socialno varnost pa je po 39. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (UL RS, št. 109/2006) izpolnjen pogoj, da se tudi 13. plača šteje v pokojninsko osnovo. 13. plača pa je lahko določena v višini, ki je enaka plači ali pa predstavlja del plače zaposlenega.

13. plača je obdavčena kot dohodek iz delovnega razmerja. Izplačana je lahko kot del plače tekočega meseca (izplačana je lahko hkrati s plačo ali ločeno od plače za tekoči mesec) ali kot poračun plače za več mesecev nazaj.

BOŽIČNICA

Med druge nagrade, ki se lahko izplačajo konec leta se šteje tudi božičnica. Božičnica predstavlja nagrado delavcem in je lahko izplačana kot plača ali kot drugi prejemek iz delovnega razmerja (ne kot plača), če to omogočajo poslovni rezultati, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma kolektivno pogodbo pri delodajalcu, splošnim aktom delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi. Božičnica pa prav tako lahko temelji na odločitvi poslovodstva, da se delavcem ob koncu leta izplača nagrada. Od zneska božičnice kot drugega dohodka iz delovnega razmerja se v skladu z določbami Zakona o prispevkih za socialno varnost obračunajo in plačajo vsi prispevki za socialno varnost. V primeru, da je božičnica obračunana kot drug dohodek iz delovnega razmerja pa se ne všteva v izračun osnov za pravice iz pokojninskega in drugih zavarovanj. V kolikor je božičnica opredeljena v pogodbi o zaposlitvi kot plača iz naslova delovne in poslovne uspešnosti in je izplačana v denarni obliki v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, se všteva v pokojninsko osnovo, če je obračun in plačilo prispevkov izvedeno na enak način kot od izplačane plače za tekoči mesec. Božičnica je lahko izplačana kot del plače tekočega meseca ali kot poračun plač za več mesecev za koledarsko leto.

V obeh primerih izplačila božičnice se plača dohodnina. In sicer, če se božičnica izplača kot nagrada zaposlenim ob koncu leta, se akontacija dohodnine izračuna z upoštevanjem mesečne dohodninske lestvice in mesečnih davčnih olajšav (oziroma po stopnji 25 % in brez upoštevanja olajšav, če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega). V primeru izplačila božičnice kot nagrade za več mesecev skupaj, se akontacija dohodnine izračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka.

                                                                                          Mag. Andreja Poje,

Samostojna svetovalka za

ekonomsko področje ZSSS