ESS USKLADIL IZHODIŠČA ZA SOCIALNI SPORAZUM

Ekonomsko-socialni svet je na današnji seji obravnaval Izhodišča za socialni sporazum za obdobje 2012-2016, ki smo jih zadnja dva tedna usklajevali socialni partnerji in Vlada RS. V ZSSS lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da so bili sprejeti vsi naši ključni predlogi in zahteve, zato je bilo na seji tudi besedilo tega dokumenta usklajeno. Podpis Izhodišč je predviden v torek, 3. aprila 2012. Vendar tega dne predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič tega dokumenta, čeprav je usklajen med socialnimi partnerji, ne bo podpisal. Kot smo člane in javnost že obvestili, je Predsedstvo ZSSS na včerajšnji seji morebiten podpis Izhodišč za socialni sporazum vezalo na umik ključnih predlogov ukrepov za uravnoteženje javnih financ, ki jih je Vlada RS poslala sindikatom in delodajalskim organizacijam. Predsedstvo ZSSS je ocenilo, da je veliko predlaganih ukrepov povsem nesprejemljivih, saj bistveno znižujejo raven socialnih in materialnih pravic prebivalcev Slovenije, določenih v zakonih in kolektivnih pogodbah. Iz tega razloga našega podpisa na sicer usklajena Izhodišča socialnega sporazuma ne bo. Če bodo predlagani ukrepi sprejeti v Državnem zboru RS, bomo v skladu s sprejetimi sklepi predsedstva ZSSS, pričeli postopke za naknadni zakonodajni referendum. Nekateri sindikati so sicer sporočili, da bodo kljub temu v torek, poleg Vlade RS in delodajalskih organizacij, podpisali Izhodišča za socialni sporazum, zato je glede podpisa ZSSS prišlo napačnega poročanja v nekaterih medijih.

SKLEPI PREDSEDSTVA ZSSS OB OBRAVNAVI UKREPOV VLADE RS ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC

Ljubljana, 29. 3. 2012                                                                                             

Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na svoji izredni seji dne 29.3.2012 obravnavalo predlog ukrepov Vlade RS za uravnoteženje javnih financ in soglasno, z glasovi vseh sindikatov, ki sestavljajo ZSSS, sprejelo naslednje sklepe:

1.      Predsedstvo ZSSS ugotavlja, da so nekateri predlagani ukrepi Vlade RS za uravnoteženje javnih financ koristni, mnogi pa so nepravični in v nasprotju z interesi članic in članov sindikatov in večine prebivalcev Republike Slovenije. S temi predlaganimi ukrepi Vlada RS izstavlja račun za slabo stanje javnih financ njenim prebivalcem in s tem posega v ustavno kategorijo socialne države. Sedanje krize niso povzročili delavke, delavci, upokojenci, matere, dijaki, študenti in nenazadnje otroci, ki jim mnogi predlagani ukrepi znižujejo njihove, v zakonih in kolektivnih pogodbah določene materialne in socialne pravice. Ti predlagani ukrepi so nepravični do ljudi in sledijo ideologiji neoliberalnega kapitalizma, zato bo ZSSS storila vse, kar je v njeni moči, da prepreči njihov sprejem oz. uveljavitev. Predlagani ukrepi predstavljajo poizkus vlade, da finančno krizo zlorabi za spreminjanje temeljnih vrednot v slovenski družbi in razgrajevanje socialne države. S predlaganimi ukrepi Vlada RS izvaja izključno varčevalni, namesto razvojnega koncepta upravljanja države, saj ukrepi ne vsebujejo nobenih predlogov za povečevanje javnofinančnih prihodkov in tistih odhodkov, ki bi pospeševali gospodarsko rast, temveč le zniževanje pravic ljudi, ki živimo v Sloveniji.

2.      V Sloveniji imamo visoko obremenjeno delo, medtem pa je obremenitev kapitala v spodnji polovici držav EU. Kljub temu vlada v predlaganih spremembah Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb znižuje javnofinančne prihodke za 87 mio EUR, v spremembah Zakona o dohodnini pa za nadaljnjih 55,4 mio EUR, vse v letu 2012. Zaradi spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se bo priliv v letu 2013 zmanjšal za 113 mio EUR, v letih 2014 in 2015 pa še za nadaljnjih 32 mio EUR vsako leto. Za ZSSS je razbremenjevanje kapitala v času finančne krize nerazumno početje, zato nasprotujemo takšnim predlogom sprememb obeh zakonov in predlagamo, da vlada usmeri svoje predloge v nove javnofinančne prihodke.  

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije predlagamo:

-          država naj poveča nadzor nad plačevanjem davkov, saj je le v letu 2011 uradno ugotovljenih 162 mio EUR davčnih utaj, od tega več kot 100 mio EUR iz naslova DDV,

-          uvedbo davka na finančne transakcije v višini 0,05 %,

-          uvedbo novih davčnih razredov in novih davčnih stopenj v dohodninski lestvici (nov davčni razred med 27 % in 41 % ter uvedba novega v višini 50 %) Zakona o dohodnini,

-          uvedbo davka na nepremičnine z enotno stopnjo za celotno državo,

-uvedbo davčne obremenitve za zavezance, ki imajo v lastništvu prazna stanovanja ali prazne poslovne objekte,

-          povišanje stopnje davka na dividende, višje od 1000 EUR,

-          definiranje in obdavčenje luksuza,

-          odprava davčne tajnosti za pravne osebe, ki kršijo zakone,

-          uvedba davka na cerkvene nepremičnine,

-          uvedbo davka za delodajalce, v primeru zaposlovanja na negotovih oblikah dela,

-          uvedbo enakomerne obremenitve plačil prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje po kategorijah zavarovancev, saj obstajajo velike razlike v višini plačanih prispevkov med posameznimi zavarovanci (zaposleni, s.p., kmetje itd.), kar prinaša cca 450 mio EUR dodatnih prihodkov v te blagajne, oz. uvedbo »socialnega temelja« najmanj v  nominalni  višini  prispevkov za socialno varnost za posamezne vrste zavarovanja, ki se plačujejo od veljavne minimalne plače,

-          znižanje sive ekonomije za 10 odstotnih točk, kar pomeni dodatnih 3,5 milijarde proračunskih prihodkov,

-          zmanjšanje števila občin,

-          uvedbo skupnih javnih naročil,

-          znižanje izdatkov na nekaterih proračunskih postavkah (vojaške misije v tujini,  prevozna sredstva, tekoči transferi za neprofitne organizacije v tujini, študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacijo, nadzor in investicijski inženiring,  subvencije nekaterim javnim in zasebnim podjetjem (za zadnje smo v letu 2011 porabili 497 mio EUR, članarine v mednarodnih organizacijah itd.).

3.      Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Poziva Vlado RS k intenzivnemu socialnemu dialogu s ciljem doseči spremembe vsebine predlaganih ukrepov tako, da bodo breme krize prevzeli predvsem tisti, ki so jo povzročili. V Sloveniji več kot 200 tisoč živi pod pragom revščine, zniževanje socialnih prejemkov pa bi to število le še povečalo.

4.      Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo v skladu s svojim programom in oblikovanimi stališči izvajala aktivnosti, katerih cilj bo preprečitev sprejema in uveljavitve tistih ukrepov, ki posegajo v temelje socialne države in prizadenejo delavce, brezposelne, matere, upokojence in mlado generacijo.

5.      S tem namenom bo ZSSS izvajala aktivnosti seznanjanja in članic in članov sindikatov v ZSSS ter širše javnosti o nesprejemljivosti predlaganih ukrepov ter predlogih ZSSS. ZSSS poziva vse reprezentativne sindikalne centrale, organizacije civilne družbe in druge zainteresirane skupine in posameznike k oblikovanju skupne koalicije za izvajanje  aktivnosti za ohranitev socialne države Slovenije. Pri izvajanju svojih aktivnosti bo ZSSS uporabila vse metode sindikalnega boja.

6.      V kolikor zakon, ki ga bo sprejel Državni zbor RS, ne bo vseboval temeljnih zahtev ZSSS, bodo predstavniki ZSSS V Državnem svetu predlagali sprejem odložilnega veta na sprejeti zakon. V primeru nesprejetja veta v Državnem svetu RS ali ponovnega izglasovanja zakona v Državnem zboru, bo ZSSS takoj pričela z izvajanjem postopkov in aktivnosti za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi.

7.      Z morebitnim sprejemom ukrepov, ki ne bodo vsebovali temeljnih zahtev ZSSS bo Vlada RS ignorirala vsa prizadevanja za sklenitev socialnega sporazuma, zato bo ZSSS v tem primeru zavrnila podpis izhodišč za sklenitev socialnega sporazuma.

8.      ZSSS ostro zavrača kakršenkoli enostranski poseg države v vsebino veljavnih             kolektivnih pogodb brez soglasja partnerjev, ki so jih podpisali. Takšen poskus bi   pomenil rušenje sistema kolektivnega pogajanja in zakonov, ki urejajo to področje. Zato ZSSS podpira aktivnosti sindikatov javnega sektorja za urejanje pravic svojih članov v kolektivnih pogodbah in hkrati tudi napovedano stavko sindikatov javnega sektorja. Če bo vlada sprejela varčevalne ukrepe, ki znižujejo pravice delavcev, bomo pravico do socialnega dialoga branili z vsemi sredstvi.

Predsednik ZSSS,
mag. Dušan Semolič

Poziv #15o sindikatom, civilnodružbenim organizacijam in gibanjem

Varčevalni ukrepi, tiranija dolga in krizna dikatura zahtevajo absolutno zavračanje

(Poziv sindikatom, civilnodružbenim organizacijam in gibanjem)

Varčevalni ukrepi, ki jih predlaga vlada, so antisocialni, nepravični in antidemokratični. Vodijo k dokončni demontaži ostankov socialne države. Kaznujejo le tiste, ki krize niso povzročili. Z njimi javne oblasti sledijo nareku finančnih oligarhij in se tako obračajo proti ljudem. Ko bi se morali pogovarjati o novih socialnih pravicah in garancijah za prekerno generacijo, se soočamo z brutalnim napadom na že izborjene.

Predlagane varčevalne ukrepe in zategovanje pasov moramo zavrniti. Zato, ker zaostrujejo procese razlaščanja večine v korist finančnih in kapitalističnih elit in še povečujejo neenakosti. Zato, ker nismo neumni in se še dobro spomnimo, da se je kriza začela zaradi skrajno neenake distribucije bogastva in siromašenja večine, ki ustvarja družbeno bogastvo. Spomnimo se, da se je finančna kriza začela v ZDA zaradi financializacije temeljnih potreb ljudi, kot sta dom in znanje. Začela se je zaradi ti. slabih terjatev, kar ne pomeni nič drugega kot to, da revna večina gradi skupno, iz katerega je nato s privatizacijo izključena. Potemtakem je edini izhod iz krize branjenje skupnega pred privatizacijo, kar so pokazala in še vedno kažejo gibanja occupy v ZDA, ogorčenih v Evropi, med njimi 15o v Sloveniji, s konkretnimi akcijami in kampanjami proti dolgu, za digitalne pravice in skupno, proti privatizaciji znanja, za skupno blaginjo, ki je vključujoča in odprta za vse.

Od začetka krize je zdravi pameti jasno, da je neoliberalni model diskreditiran in zrel za odhod na smetišče zgodovine in da je alternativa neoliberalizmu demokratično upravljanje skupnega bogastva. Politični razred na državni in evropski ravni pa se je tej zdravi pameti očitno odpovedal. Varčevalni ukrepi oziroma politike zategovanja pasov, ki jih vsiljujejo po Evropi, bodo pohlepnim in neodgovornim banksterjem, ki se redijo s privatizacijo skupnega, omogočili, da vsilijo svoj izhod iz krize, ki je financializacija in privatizacija vsega. Po letih neracionalnega eksperimenta zategovanja pasov v ti. perifernih državah evrskega območja je jasno, da finančne oligarhije, trgi in banke ne bodo pomirjeni, dokler jim ne bomo prepustili absolutne oblasti nad družbeno blaginjo, dokler ne bodo privatizirali zdravstva, šolstva in ostalih sistemov blaginje. Kaj drugega nam govori dejstvo, da politike zategovanja pasov v Evropi vodijo v spiralo recesije in še globlje dolžniške krize? Ali ni to jasno, ko banke od ECB ugodno pridobljena finančna sredstva ne posojajo pod ugodnimi pogoji naprej, ampak jih deponirajo? Kriza je nastala zaradi izključevanja revnejših iz skupnega. Da bi se izognili edinemu izhodu iz krize, ki je demokratično upravljanje s skupnim bogastvom, so finančne oligarhije s pomočjo vazalskega političnega razreda začele vsiljevati dogmo, da je edini izhod iz krize nadaljnja privatizacija, razlaščenje večine in še večja koncentracija bogastva in moči.

Ne pustimo se prestrašiti. Cesar je gol in družbena gibanja proti zategovanju pasov in diktaturi finančnega kapitalizma so vse številčnejša in močnejša. Začenja se globalna pomlad, dva meseca velikih mobilizacij na globalni in evropski ravni, s katerimi lahko preprečimo, da bi krivci za krizo diktirali izhod iz nje. Nič nimamo za izgubiti, vse za pridobiti! Ne pustimo, da zmaga korupcija finančnega kapitalizma, ki bi dokončno porazila globalno generacijo. Korupcijo finančnega kapitalizma moramo poraziti. Njen poraz namreč vodi k demokratični prilastitvi skupnega bogastva, k demokratičnemu upravljanju z njim, k vzpostavitvi pogojev za razcvet vseh. Edina prepreka dostojanstvenemu in samodoločnemu življenju vseh je pohlep banksterjev in finančnih rentnikov. Premagajmo ga!

Odgovor na predlagane varčevalne ukrepe, na krajo naše prihodnosti, na krizno diktaturo je njihovo absolutno zavračanje. S splošno stavko, protesti in z oblikovanjem novih demokratičnih prostorov boja, solidarnosti in ustvarjanja alternativ. Pozivamo vse sindikate, organizacije civilne družbe in gibanja, da se povežemo okrog takšnega absolutnega zavračanja. S splošno stavko, protesti in skupščinami oblikujmo javni prostor absolutnega zavračanja krizne diktature in ga napolnimo s svojimi potrebami, stremljenji in etičnim angažmajem, na katerih naj zrase resnična demokracija. 

Prisilimo jih, da plačajo, tako da ne plačamo!
 

#15o

PREDLOGI EVROPSKE KONFEDERACIJE SINDIKATOV IN NJENIH ČLANIC ZA IZHOD IZ KRIZE

Usklajena politika strogega varčevanja, ki se izvaja v Evropski uniji  kot edini možni izhod iz finančne in gospodarske krize, ne deluje in ne prispeva k oživitvi gospodarstva. Nasprotno, Evropo so ti strogi varčevalni ukrepi pahnili v recesijo, poglabljajo brezposelnost in revščino.

Namesto tega je treba na ravni EU sprejeti evropski program obnove in naložb, ki bo postavil gospodarsko upravljanje Evrope v korist ljudi in ne trgov, ki bo spodbujal kakovostno zaposlovanje, še posebej mladih ljudi in ukinil negotove oblike zaposlovanja. Sprejeti je treba tudi ukrepe, ki bodo uredili finančne trge, uvedli davek na finančne transakcije, evropsko obveznico in ustanovili neodvisno evropsko bonitetno agencijo, ki bo služila javnemu in ne kapitalskemu interesu.  

PREDLAGAMO:

1. evropski program obnove in naložb v kakovostna delovna mesta: bistvo je v zahtevi za oblikovanje evropskega programa okrevanja, financiranega v višini 1 odstotka evropskega bruto domačega proizvoda za spodbujanje novih delovnih mest, investicij in rasti. Evropa potrebuje ogromne investicije v nove čiste tehnologije na področjih energije, transporta in gradbeništva in drugih sektorjev ter potrebuje nove industrijske politike za povečanje proizvodne dejavnosti v Evropi. Scenarij spodbud  - tri leta investicijskih spodbud v višini 1% BDP Evropske unije - pa bi javni dolg postopoma spet spravil pod nadzor, ob tem pa bi ustvaril na sto tisoče novih delovnih mest.

Prav tako bi morali v Evropski uniji denar, ki bi ga članice izključno potrošile za javne investicije, ki bi dvigovale rast, izvzeti iz izračunavanja proračunskih primanjkljajev;

2. zagotovitev kakovostnih delovnih mest za mlade: evropski sindikati zahtevamo večje število izobraževalnih mest, več vajeništva in drugih možnosti izobraževanja ter boljšo podporo v prehodu med izobraževalnim in delovnim življenjem. Pretehtati je tudi treba možnost ustanovitve Evropskega sklada za zaposlovanje mladih, ki bi bil sčasoma financiran iz davkov na finančne transakcije pred tem pa s progresivnim obdavčevanjem, vezanim na dobičke in premoženje bogatih;

3. sprejem dinamične evropske industrijske politike: ta politika mora biti usmerjena v nizkoogljično, zeleno gospodarstvo in v sektorje prihodnosti, ki bodo prinašali delovna mesta in rast;

4. obnova proračunskega ravnotežja v daljšem časovnem obdobju: Evropska unija mora prilagoditi hitrost zmanjševanja primanjkljaja, saj ciljno zmanjševanje primanjkljaja za več kot 3% BDP v časovnem obdobju treh let realno ni možno. Zato bi si morala Evropska unija postaviti nov cilj, da doseže ciljni primanjkljaj 3% BDP v obdobju 2016-2017, namesto v obdobju  2012-2014;

5. združevanje dolga prek evropskih obveznic: prenos glavnega deleža javnega dolga, v višini največ 60 %, na Evropsko centralno banko in izdaja evropskih obveznic za financiranje programa za okrevanje evropskega gospodarstva. Z evropsko obveznico bi preprečili sedanje špekulacije finančnih institucij, izposojanje denarja iz nje pa bi moralo biti namenjeno izključno za produktivne naložbe, ne pa za poravnavanje dolgov. Denar iz evropske obveznice bi bil namenjen v podporo naložbam, katerih cilj je postopno uvajanje infrastrukture za ozelenitev evropskega gospodarstva (na primer evropsko pametno električno omrežje, naložbe v trajnostne vire energije, itd.);

6. preobrazba Evropske centralne banke: preobrazba je potrebna v tem smislu, da ne bo skrbela samo za stabilnost cen ampak, da bo med njenimi cilji tudi polno zaposlovanje ter konvergenca oziroma zbliževanje finančnih pogojev držav članic EU;

7. sprejem davka na finančne transakcije: takšen davek bo podpiral naložbene politike in stabiliziral finančne trge, hkrati pa bo vsaj delno povrnil ogromno škodo, ki jo je naredil povzročil finančni sektor s povzročitvijo krize;  

8. ustanovitev evropske bonitetne agencije: obstoječe bonitetne agencije imajo destabilizacijski učinek na finančne razmere v članicah, prav tako pa so tudi v navzkrižju interesov. Zato mora bonitetne ocene držav članic EU prevzeti ali Evropska centralna banka ali pa neodvisna evropska bonitetna agencija;

9. uskladitev davčne osnove z minimalno davčno osnovo za podjetja: v Evropski uniji je treba uskladiti davčno osnovo za dobičke pravnih oseb, oziroma uvesti minimalno davčno osnovo za ta davek, s čimer se bo preprečila nelojalna davčna konkurenca med članicami EU;

10. borbo proti davčnim goljufijam in utajam ter ukinitev davčnih oaz: davčne utaje so  dosegle zelo visoko raven v več državah članicah EU. Za sedanjo krizo je to še toliko bolj nesprejemljivo, ker so delavci v položaju, ko morajo poravnati račun ne samo za vpliv krize na delovna mesta in plače, ampak tudi zato, ker so tisti, ki so najbolj zanesljivi plačniki davkov. Zato Evropska konfederacija sindikatov poziva evropske in nacionalne politične ustanove, da sprejmejo strožje ukrepe za boj proti davčnim utajam, da okrepijo revizije in povečajo kazni ter uvedejo progresivno davčno politiko namesto politike pavšalnih zneskov;    

11. uvedbo novih finančni virov: uvedba davka na dobiček, ki se ne ponovno investira v naložbe, davka na prekomerne bonuse, davka na dodano vrednost  tudi za finančne storitve;

12. sprejem Protokola o socialnem napredku: protokol naj bi bil dodatek k Pogodbam o Evropski uniji, s katerim se bodo zagotovile temeljne socialne pravice, oziroma sprejelo načelo, da imajo socialne pravice prednost pred ekonomskimi pravicami.

Mag. Dušan SEMOLIČ

Predsednik ZSSS

29. FEBRUAR 2012 – DAN AKCIJE EVROPSKIH SINDIKATOV

Zdaj je verjetno že vsakomur jasno, da usklajena politika strogega varčevanja, ki jo zagovarjajo in izvajajo predsedniki vlad članice Evropske unije, kot edini možni izhod iz finančne in gospodarske krize ne deluje in ne prispeva k oživitvi gospodarstva.  Nasprotno, Evropo so ti ukrepi pahnili v recesijo.

Trenutno je več kot 20 milijonov Evropejcev brezposelnih, od tega več kot 5 milijonov mladih ljudi. Na pragu revščine ali socialne izključenosti je več kot 20 odstotkov prebivalstva Evropske unije. Revščina, neenakost in negotovost se povečujejo, saj evropski državljani še naprej trpijo posledice finančne in gospodarske krize, ki je niso povzročili.

 Kljub obljubam politikov ob nastanku krize, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo in da bodo sprejeli finančne predpise, ki bodo finančnim institucijam in špekulantom preprečili, da bi poslovali po starem, se spremembe niso zgodile. Večina Evropejcev je bila prisiljena sprejeti stroge varčevalne ukrepe, ob tem pa peščica privilegiranih še naprej prejema visoke plače, nagrade in ostale bonuse.

 Še več: vlade so na začetku krize s finančnimi injekcijami iz davkoplačevalskega denarja pomagale bankam in finančnim institucijam, da so krizo prebrodile, sedaj pa te iste institucije zahtevajo, v zameno za finančno pomoč posameznim državam, oslabitev sistemov  kolektivnega pogajanja, zmanjševanje socialnih pravic, zniževanje plač in pokojnin, večjo   fleksibilnost ter manjšo zaščito delavcev na trgu dela in podobno.       

 Evropski sindikati podpiramo močno Evropo, ki bo temeljila na načelih enakosti, socialne pravičnosti in solidarnosti z osrednjim ciljem izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev vseh njenih državljanov, kot to piše tudi v Pogodbi o EU. Vendar pa je slepo sledenje neoliberalnim politikam, ki poudarjajo absolutno prevlado ekonomskih svoboščin nad delavskimi in socialnimi pravicami povzročilo, da ljudje začenjajo dvomiti v vrednote EU.

 Evropski svet bo na zasedanju prve dni marca sprejel novo mednarodno pogodbo, ki bo zasidrala stroge varčevalne ukrepe in proračunsko disciplino v pogodbe o Evropski uniji.

Ker evropski voditelji niso pripravljeni, da bi poslušali predloge evropskih sindikatov za reševanje krize, se je Evropska konfederacija sindikatov odločila, da tik pred zasedanjem Evropskega sveta, 29. februarja 2012 organizira Evropski dan akcije. Sindikati po vsej Evropi bodo na ta dan organizirali različne akcije v svojih državah, od demonstracij, stavk, do shodov in drugih manifestacij. S temi akcijami bodo sindikati poslali tistim, ki na evropski ravni odločajo o naši usodi močno sporočilo, da alternative strogim varčevalnim ukrepom obstajajo in da morajo nova delovna mesta in socialno pravičnost postaviti med svoje prednostne naloge. Evropski sindikati pozivamo k sprejetju evropskega programa okrevanja, ki bo dal prednost naložbam v trajnostno rast, kakovostnim delovnim mestom in socialni pravičnosti, ob hkratnem boju proti neenakostim. 

V Evropskem dnevu akcije bo sodelovala tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Sklicali smo izredno konferenco ZSSS, ki bo 29. februarja 2012 ob 11. uri v ljubljanskem kinu Komuna, od koder bomo odšli na krajšo manifestacijo pred poslopje vlade. Predsednika slovenske vlade smo  zaprosili za sprejem delegacije ZSSS, saj bi mu radi predstavili svoje poglede in predloge na reševanje sedanje krize.      

Pavle Vrhovec, izvršni sekretar v ZSSS

Zakaj smo v ZSSS proti socialni kapici

Ljubljana, 14.2.2012

Mnogi člani nas v teh dneh opozarjate, da nimate dovolj informacij o tem, kaj sploh pomeni t.i. »socialna kapica« in zakaj ji v ZSSS nasprotujemo.

Socialna kapica pomeni omejitev obračunavanja prispevkov za socialno varnost (pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in starševsko varstvo) za prejemke oz. plače, ki so nad določeno višino. Po sedaj veljavni zakonodaji plačujemo vsi zaposleni enak procent socialnih prispevkov od svojih bruto plač, socialna kapica bi pa omejila oz. znižala prispevke tistim, ki imajo višje plače. Vsi ti bi z uvedbo socialne kapice posledično prejeli višje neto plače od sedanjih. Takšen predlog je podala že prejšnja Pahorjeva vlada, sedaj pa je zapisan tudi v koalicijski pogodbi nove vlade. V ZSSS menimo, da to ni pravično. Če lahko npr. delavec, ki zasluži minimalni plačo (bruto 763 EUR) od tega zneska nameni 6,36 % za zdravstveno zavarovanje, lahko takšen procent od svoje plače za zdravstveno zavarovanje nameni tudi nekdo, ki ima 5.000 EUR bruto plače. Mnenja smo, da je to pravično, ne glede na to, da so v državah EU ureditve tega vprašanja različne. Vladina koalicijska pogodba ne vsebuje zgornjega zneska bruto plače, nad katero se ne bi plačevali socialni prispevki, se pa v tistem delu strokovna javnosti, ki podpira socialno kapico, pojavljata predloga, da naj bi to bil znesek 2.500 ali 3.000 EUR bruto plače. Delodajalci celo predlagajo, da bi naj bila zgornja omejitev na tik nad višino povprečne bruto plače, ki je novembra 2011 znašala 1.652 EUR. Uvedba socialne kapice bi povzročila manjše prilive sredstev v pokojninsko in zdravstveno blagajno. V Pahorjevi vladi so izračunali, da bo uvedba socialne kapice nad plačami 3.400 EUR bruto povzročila za 235 milijonov EUR manj sredstev v socialnih blagajnah. Seveda bi temu sledile nove reforme, ki po pravilu prinašajo manj pravic iz pokojninskega ali zdravstvenega zavarovanja, občutijo pa jih predvsem tisti z nizkimi dohodki, saj si premožnejši npr. zdravstvene storitve brez težav plačajo v samoplačniških zdravstvenih ustanovah. Eden od medijev je v odzivu na novinarsko konferenco ZSSS, kjer smo politikom in javnosti sporočili naše nasprotovanje uvedbi socialne kapice, izračunal, da bi uvedba socialne kapice nad plačo 3.000 EUR bruto prinesla direktorju slovenskega največjega trgovca kar 1.440 EUR višjo neto plačo. In prav zaradi takšnih učinkov v ZSSS nasprotujemo uvedbi socialne kapice, ki bi pomenila veliko nevarnost zmanjševanja socialnih pravic ljudem z nižjimi dohodki in višje neto plače tistimi, ki že sedaj zaslužijo več. Zaradi takšnih in podobnih določb smo ob podpisu koalicijske pogodbe v ZSSS opozorili, da v nekaterih delih odpravlja socialno državo.

Milan Utroša, sekretar ZSSS

REVŠČINA IN SOCIALNA IZKLJUČENOST V EU / SLOVENIJI - ŠTEVILKE SE VIŠAJO

EUROSTAT je objavil najnovejše podatke o revščini in socialni izključenosti v EU27.
Po razpoložljivih podatkih je leta 2010 115 milijonov oseb v EU27 ali 23,4% populacije v EU27 ogrožala revščina oz. socialna izključenost. To pomeni da so se znašli v enem izmed naslednjih treh položajev: ogroženost zaradi revščine, resna materialna prikrajšanost, ali življenje v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo.

Znižanje števila oseb ki jim grozi revščina oz. socialna izključenost pa je eden izmed glavnih ciljev strategije Evropa 2020.

Leta 2010 je najvišji delež oseb, katere je ogrožala revščina oz. socialna izključenost bil zabeležen v Bolgariji (42%), Romuniji (41%), Latviji (38%), Litvi (33%) in na Madžarskem (30%), medtem ko so najnižje deleže zabeležile Češka (14%), Švedska in Nizozemska (15%), Avstrija, Finska in Luksemburg (17%).

Če pogledamo vsakega izmed treh elementov, ki definirajo revščino oz. socialno izključenost, pa vidimo naslednje:

16% populacije v EU27 je bilo ogroženo zaradi revščine po socialnih transferjih. Najvišje stopnje tveganja revščine so zabeležili v Latviji, Romuniji, Bolgariji in Španiji (21%), najnižje pa na Češkem (9%), Nizozemskem (10%), Slovaškem, Avstriji in na Madžarskem (12%)

8% populacije v EU27 je živelo v resnem materialnem pomanjkanju (niso bili sposobni plačevati računov, plačevati ogrevanje stanovanja ali iti na počitnice). V Luksemburgu in na Švedskem je ta delež v letu 2010 bil 1%, medtem ko je v Bolgariji bil 35% in v Romuniji 31%.

10% populacije v EU27 živi v gospodinjstvu z zelo nizko intenzivnostjo dela (odrasli so delali manj kot 20% potencialnega delovnega časa). V Združenem kraljestvu in Belgiji je ta delež v letu 2010 bil 13%, medtem ko je v Luksemburgu, na Švedskem in na Češkem ta delež bil 6%.


KAJ PA SLOVENIJA?

Po zadnjih podatkih EUROSTAT-a za leto 2010 12,7% oseb v Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine, 5,9% v resnem materialnem pomanjkanju in 6,9% v gospodinjstvih z zelo nizko intenzivnostjo dela. Skupaj to znese 366.000 oseb, ki jih je v Sloveniji v letu 2010 ogrožala revščina oz. socialna izključenost.

Leta 2009 je bila ta številka 339.000, kar pomeni da se je v enem letu število oseb v Sloveniji, ki jih ogroža revščina oz. socialna izključenost povečalo za skoraj 20.000 oseb.

No, to pa je prav nasprotno od cilja, ki si ga je Slovenija zapisala v Nacionalnem reformnem programu 2011 - 2012, kjer si je kot enega izmed ciljev v skladu s strategijo EVROPA 2020 zadala, da bo do leta 2020 v Sloveniji 40.000 manj revnih glede na referenčno leto 2008, ko je bilo to število 360.000. Namesto da se torej pomikamo proti številki 320.000, se odmikamo od 360.000 (kaj šele od 339.000…)

Januarski ZRSZ o stanju na trgu dela. Število registrirano brezposelnih je naraslo na skoraj 116.000 – kar je skoraj enako napovedi UMAR glede povprečnega števila registrirano brezposelnih v letu 2012.
Spodaj je nekaj izsekov iz sporočila ZRSZ, zgoraj celotno sporočilo.

Januarja se je, kot običajno v tem mesecu leta, brezposelnost povečala. Pri Zavodu RS za zaposlovanje (Zavod) je bilo prijavljenih 115.965 brezposelnih oseb, 2,8 % več kot decembra ter za 0,7 % več kot januarja 2011. Glede na mesec prej pa sta se povečala zaposlovanje brezposelnih oseb (+25,2 %) ter znova tudi povpraševanje po delavcih (+ 14,7 %).

Gibanje brezposelnosti

Januarja se je brezposelnost, kot običajno v tem mesecu, povečala. Razlog za to je predvsem v številčnejšem prijavljanju brezposelnih oseb po prenehanju zaposlitev za določen čas.
Ob koncu januarja 2012 je bilo pri Zavodu prijavljenih 115.965 brezposelnih oseb, 3.211 oseb oziroma 2,8 % več kot decembra 2011. V primerjavi z januarjem 2011 je bila brezposelnost višja za 0,7 %.

Januarja 2012 se je na novo prijavilo 11.539 brezposelnih oseb, kar je 28,3 % več kot decembra 2011 in 12,6 % manj kot januarja 2011. Med novo prijavljenimi je bilo 839 iskalcev prve zaposlitve, 2.289 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 6.976 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas

Prosta delovna mesta

Januarja je po trimesečnem upadanju števila prostih delovnih mest povpraševanje delodajalcev po delavcih ponovno oživelo. Delodajalci so prijavili 15.645 prostih delovnih mest, kar je 14,7 % več prostih delovnih mest kot decembra 2011 in 3,0 % več kot januarja 2011.

Povpraševanje po delavcih je bilo januarja glede na primerljivi mesec leta 2011 večje v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, v gradbeništvu, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v poslovanju z nepremičninami, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v prometu in skladiščenju.

Povpraševanje po delavcih se je na področju predelovalnih dejavnosti zmanjšalo za 0,2 %, delodajalci, ki se uvrščajo na to področje, so prijavili 3.231 prostih delovnih mest. Število prostih delovnih mest je poraslo predvsem v proizvodnji živil, v proizvodnji oblačil, v dejavnosti popravil in montaže strojev in naprav, v proizvodnji pohištva, v obdelavi in predelavi lesa ter v proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav.

Po podatkih ZZZS-ja se je na predhodno prijavljenih prostih delovnih mestih januarja 2012 zaposlilo 11.762 oseb, kar je 8,1 % manj kot decembra 2011 in 17,2 % več kot januarja lani.

V priponki si lahko preberete najnovejšo analizo stanja na trgih dela v EU in Sloveniji, ki je narejena na osnovi tekočih podatkov Evropske komisije, EUROSTAT-a, SURS, UMAR-ja in ZRSZ.

Notri boste med drugim našli tudi analizo števila zaposlenih po dejavnostih v novembru 2008 – 2011 ter zimsko napoved UMAR-ja glede zaposlenosti v naslednjih letih.

ANALIZA NEZASEDENIH PROSTIH DELOVNIH MEST V LETU 2010

Na današnji seji sveta Zavoda RS za zaposlovanje je Analitična služba ZRSZ predstavila dokument z naslovom »Nezasedena prosta delovna mesta v letu 2010«. Ker se njegova vsebina še kako dotika vseh nas, spodaj pošiljam nekaj izsekov, zgoraj pa dokument v celoti, skupaj s prilogo (druga priponka).

PREDMET ANALIZE

Če želimo analizirati zaposlovanje na prosta delovna mesta (PDM), je potrebno zaposlitve vezati na konkretna PDM. V analizi se je ZRSZ zato osredotočil na PDM, ki so bila prijavljena v letu 2010. Gre za 174.613 PDM. Ker so delodajalci 1.682 PDM naknadno razveljavili, so ta PDM izločili in podrobneje analizirali 172.931 PDM. Da bi ugotovili, ali so nanje delodajalci zaposlili delavce, so upoštevali obrazce M-1, ki jim jih je posredoval ZZZS do konca julija 2011. Ugotovili so, da je bilo na 172.931 PDM do konca julija 2011 zaposlenih 103.739 oseb, kar predstavlja 60,0 % kritje PDM. Nezasedenih je ostalo 69.192 prijavljenih PDM (40,0 %).

Nezasedena PDM in dejavnost delodajalca

Ker v strukturi povpraševanja po delavcih gradbeništvo po obsežnosti predstavlja drugo največjo dejavnost, so PDM, na katerih ni bilo izvedenih zaposlitev, najbolj prispevala k celotnemu deležu nezasedenih PDM, prijavljenih v letu 2010. Petina (19,6 %) nezasedenih PDM iz leta 2010 je tako odpadla na nezasedena PDM na področju gradbeništva, saj je v gradbeništvu nezasedenih ostalo kar 57,1 % PDM. Delodajalci s področja gradbeništva so v tem letu še vedno prijavljali PDM, katerim pa zaradi hitrega poslabševanja razmer, ki so večja podjetja že vodila v prisilno poravnavo ali stečaj, večkrat ni sledila zaposlitev. Del PDM je v gradbeništvu ostal nezaseden tudi zaradi primanjkljaja kadra - gre zlasti za PDM za zaposlitev zidarjev in tesarjev, na zaposlovanje pa so vplivali še težki delovni pogoji v tej dejavnosti ter nizko plačilo. Slednje je vsekakor vplivalo na slabše zaposlovanje delavcev za preprosta dela pri visokih gradnjah, za katere je nezasedenih ostalo kar 62,7 % PDM

V letu 2010 so za razliko od gradbeništva za predelovalne dejavnosti na ZRSZ ugotavljali, da okrevajo. Zabeležili so povečanje števila PDM kot tudi zaposlitev. Nezasedenih je ostalo 35,8 % PDM. Ker so predelovalne dejavnosti najobsežnejše področje dejavnosti, PDM, ki so ostala nezasedena, predstavljajo 17,6 % vseh nezasedenih PDM iz leta 2010. PDM v predelovalnih dejavnostih so nezasedena ostala bodisi zaradi deficitarnosti iskanih kadrov, kot so varilci, orodjarji, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij, elektromehaniki, elektroinštalaterji, zaradi zaposlovanja za določen čas ali zaradi slabih pogojev dela ter nizkega plačila, kar velja zlasti za delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.

Hkrati z rastjo povpraševanja v predelovalnih dejavnostih se je povečalo tudi število PDM na področju drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, znotraj katerih več kot polovico PDM predstavljajo PDM, ki so jih prijavile agencije za zaposlovanje in posredovanje dela oz. delovne sile. Področje drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti prav tako izstopa po deležu nezasedenih PDM, ki je bil v letu 2010 45,1 %. Nezasedena PDM iz te dejavnosti so predstavljala 11,9 % vseh nezasedenih PDM. Med prijavljenimi PDM agencij prevladujejo (tri četrtine vseh prijavljenih PDM) PDM za zaposlitve za določen čas v trajanju do 3 ali od 4 do 6 mesecev, kar pomeni, da za ista delovna mesta med letom večkrat iščejo nove kadre. Pomembnejši razlog za slabšo zasedenost PDM, ki jih prijavljajo agencije, je tudi v tem, da prijavljajo PDM za druge delodajalce. Ker del delodajalcev naknadno ugotovi, da delavcev ne bo zaposlil, saj so se razmere spremenile, predhodno oddane prijave pa agencija ne razveljavi, taka PDM ostajajo nezasedena. Poleg tega nekateri delodajalci kljub dogovoru z agencijo oddajo svojo prijavo PDM ter s tem podvojijo število PDM. Na slabšo zasedenost PDM, ki jih prijavljajo agencije, vpliva tudi dejstvo, da agencije pogosteje iščejo kandidate s poklici, ki jih na trgu dela primanjkuje. Na ZRSZ so zaznali, da nekatere agencije kadre iščejo z namenom zaposlovanja delavcev v tujino ali postopka prijave delavca v zavarovanje ne izpeljejo do konca. V teh primerih ZRSZ inšpektoratu za delo posreduje predlog za izvedbo inšpekcijskega nadzora.

Analiza nezasedenih PDM je pokazala, da je po deležu nezasedenih PDM (44,3 %) nadpovprečno še področje izobraževanja. Nezasedena PDM delodajalcev s področja izobraževanja predstavljajo 9,1 % vseh nezasedenih PDM iz leta 2010. Na ZRSZ so ugotovili, da nekateri delodajalci s področja vzgoje in izobraževanja zaposlenim ob koncu šolskega leta prekinejo pogodbo o zaposlitvi, s pričetkom novega šolskega leta pa iste osebe ponovno zaposlijo.

Čeprav delež nezasedenih PDM v gostinstvu (39,3 %) ne presega povprečja (40,0 %), pa je kljub temu potrebno omeniti poklic kuharja, za katerega zaradi primanjkljaja ustreznih kadrov na trgu dela in neugodnih pogojev dela (urnik dela, nadurno delo, nizko plačilo) nezasedenih ostaja kar 42,7 % PDM, ter natakarja (40,8 % nezasedenih PDM).

Nezasedena PDM in iskani poklici

V sklopu posameznih dejavnosti so na ZRSZ poleg kuharjev in natakarjev izpostavili tudi nekatere druge deficitarne poklice, za katere je razmerje med prijavljenimi PDM in zaposlitvami še posebej slabo: tesarje (83,9 % nezasedenih PDM), zidarje (79,9 % nezasedenih PDM), varilce (68,2 % nezasedenih PDM), orodjarje (54,8 % nezasedenih PDM), pripravljavce in monterje kovinskih konstrukcij (44,9 % nezasedenih PDM), elektromehanike (45,8 % nezasedenih PDM), elektroinštalaterje (49,6 % nezasedenih PDM). Zaradi pomanjkanja ustreznega kadra je potrebno omeniti še zdravnike specialiste (razen splošne medicine) s 56,2 % nezasedenih PDM.

Po besedah ZRSZ pogoji dela, nizko plačilo ter zaposlovanje za določen čas vplivata predvsem na slabo zasedbo PDM za delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah (62,7 % nezasedenih PDM), za izvajalce suhomontažne gradnje, štukaterje (78,4 % nezasedenih PDM), pleskarje (56,9 % nezasedenih PDM) čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah (42,5 % nezasedenih PDM) ter kuhinjske pomočnike (45,4 % nezasedenih PDM).

Poudarjam – to je uradni dokument ZRSZ! Ki uradno na kar večih mestih zapiše, kaj je realnost za tako imenovanim »strukturnim neskladjem«. Celoten dokument je v prvi priponki. V drugi pa konkretna statistična analiza.


Goran Lukič
ZSSS

Odziv ZSSS na pogodbo, ki so jo parafirali koalicijski partnerji

Ljubljana, 23. januar 2012

Gospod

Janez JANŠA

Predsednik Slovenske demokratske stranke

Gospod

Gregor VIRANT

Predsednik Državljanske liste Gregorja Viranta

Gospod

Radovan ŽERJAV

Predsednik Slovenske ljudske stranke

Gospa

Ljudmila NOVAK

Predsednica Nove Slovenije – krščanske ljudske stranke

Gospod

Karl ERJAVEC

Predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije

Spoštovani!

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo pregledali Pogodbo za Slovenijo 2012-2015, ki ste jo koalicijski partnerji pred kratkim parafirali. Kljub temu, da se zavedamo težavnih razmer, v katerih se nahajamo zaradi finančne in posledično gospodarske krize, pa žal ugotavljamo, da pogodba še naprej favorizira kapital pred delom in tako kaznuje tiste, ki niso povzročili krize. Žal tudi ugotavljamo, da iz pogodbe veje usmeritev o postopnem ukinjanju socialne države in privatizaciji socialnih storitev.

V pogodbi je sicer tudi nekaj dobrih predlogov, kot so zmanjšanje administrativnih bremen za gospodarstvo, uporaba lesa, kot ena od priložnosti za gospodarski preboj, poenostavitev postopkov javnega naročanja in zagotovitev transparentnega pridobivanja poslov prek javnih naročil in podobno, vendar pa se ne strinjamo in moramo opozoriti predvsem na naslednje:

-       nesprejemljivo je da se v pogodbi na področju trga dela z različnimi negotovimi oblikami dela skuša doseči večjo stopnjo zaposlenosti in socialne varnosti. Mladi, brezposelni in delavci nujno potrebujejo redno, stalno zaposlitev, saj jim je le na takšen način zagotovljena ekonomska in socialna varnost, ki je predpogoj za ustvarjanje družine;

-       v pogodbi predvideno mehko prehajanje med oblikami zaposlitve bo prispevalo k povečanju zaposlovanja v negotovih oblikah dela in zmanjšanju socialne varnosti; 

-       reorganizacija Zavoda RS za zaposlovanje je sicer potrebna, vendar pa ne v povezavi z mrežo zasebnih posrednikov dela. Takšna povezava pomeni zmanjšanje sredstev za aktivno politiko zaposlovanja ter težjo dostopnost do pridobivanja znanj;

-       postavitev zgornje meje pri plačevanju socialnih prispevkov, oziroma »socialna kapica«,  bo nagradila predvsem že sedaj privilegiran sloj zaposlenih. Ni primerno, da so solidarnosti v splošnem socialnem zavarovanju deležni tisti, ki sami niso solidarni pri plačevanju prispevkov. Postavitev zgornje meje pri socialnih prispevkih vsekakor ne bo razbremenila stroškov dela zaposlenih po kolektivnih pogodbah. Omejitev plačevanja zavarovalne osnove pa ne bo prinesla predvidenih javnofinančnih učinkov, saj bo povzročila izpad  prispevkov, izpad pa bodo nadomestili zopet vsi davkoplačevalci.

-       ekonomska struktura davkov in prispevkov v Sloveniji ni ugodna in odstopa od povprečja EU držav, zaradi nadpovprečne obremenitve dela in potrošnje ter podpovprečne obremenitve kapitala. Zaradi tega ni sprejemljiv predlog o znižanju stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov;  

-       parafirana pogodba napoveduje tudi večstebrn pokojninski sistem in da bo v večji meri zasnovan na individualizaciji zavarovanj in krepitvi kapitalsko kritega dela (drugi in tretji steber). V Sloveniji imamo od leta 2000 dalje tristebrni pokojninski sistem, pri katerem sta drugi in tretji steber prostovoljna. Pomembno je, da se ohrani njuna prostovoljnost, saj mednarodna analiza kaže na finančni neuspeh obveznih kapitalskih pokojninskih stebrov v praktično vseh državah, ki so ga po letu 2000 uvedle upoštevajoč tedanja priporočila Svetovne banke. Ukinili ali suspendirali so ga v praktično vseh evropskih državah.

-       predvidena vzpostavitev odpravninskega sklada ne more in ne sme nadomestiti sedanjega pokojninskega sistema. Povezava odpravninskega sklada s pokojninskimi rentami vodi v padec pokojnin. 

-       nasprotujemo individualizaciji pokojninskih zavarovanj v prvem stebru, saj ruši elemente solidarnosti v pokojninskem sistemu in povečuje tveganje revščine.

Te in še nekatere druge predvidene rešitve iz pogodbe odpravljajo socialno državo, kar je v nasprotju z 2. členom Ustave Republike Slovenije!

Lep pozdrav!

Mag. Dušan SEMOLIČ

Predsednik ZSSS

Odslej le še plačilo preko transakcijskega računa

Danes, 27. 12. 2011, stopijo v veljavo spremembe in dopolnitve Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Navedene spremembe so z vidika varstva pravic delavcev in večje transparentnosti ter kontrole nad prejetimi plačili izredno pomembne. Po omenjenem pravilniku namreč plačilo v gotovini fizični osebi, torej tudi delavcu, ni več mogoče za:

-       vse dohodke iz delovnega razmerja iz 37. člena Zakona o dohodnini-2 (npr. plača, regres, povračilo stroškov v zvezi z delom, itd),

-       dividende in obresti, ki presegajo 50 evrov (doslej 125 evrov),

-       prejemke od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov ter izdelkov domače in umetne obrti, ki presegajo 50 evrov (doslej 125 evrov; izpuščeni pa so dohodki iz naslova industrijskih in drugih odpadov).

Plačilo v gotovini je mogoče opraviti le še za dohodke iz 8. točke 2. odstavka 37. člena Zakona o dohodnini-2 (pokojnine, nadomestila in druge dohodke iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja).

Izplačevalci morajo vsa navedena izplačila od 27. 12. 2011 dalje izplačevati na prejemnikov transakcijski račun. Iz Davčne uprave RS so v zvezi s tem sporočili, da bodo v okviru davčno inšpekcijskih nadzorov intenzivno preverjali, ali izplačevalci-delodajalci spoštujejo omenjene spremembe ter da bodo zoper kršitelje dosledno izrekali globe. V kolikor zavezanec v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačil in prejemkov na transakcijske račune prejemnikov, so tudi določene globe, in sicer:

·         z globo od 800 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,

·         z globo od 1.200 do 15.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba,

·         z globo od 3.200 do 30.000 evrov se kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.

Poleg teh glob so predpisane tudi globe za odgovorne osebe, ki so določene v razponu od 400 do 4.000 evrov.

Navedena sprememba zgoraj omenjenega pravilnika pomeni, da bo dokazovanje (npr. na sodišču) premalo izplačanih oziroma neizplačanih plač, regresa za letni dopust in drugih povračil v zvezi delom (npr. potnih stroškov, regresa za malico,….) bistveno lažje. Dosedanja praksa nekaterih delodajalcev je namreč bila, vsaj pri manjših, da so v primeru spora trdili, da so nekatere prejemke delavcem »plačevali na roke«. Dokazil o tem pa ni bilo. Seveda se v ZSSS zavedamo, da samo sprememba navedenega pravilnika ne bo pripomogla k večji transparentnosti in k takojšnjemu spoštovanju obveznosti s strani delodajalcev. Zato naprošamo člane sindikatov, da nam morebitno drugačno ravnanje delodajalcev tudi sporočijo.

Andrej Zorko,

izvršni sekretar v ZSSS