Ustavno sodišče je danes soglasno, z glasovi vseh ustavnih sodnic in sodnikov, zavrnil zahtevo Državnega zbora RS za prepoved referenduma o pokojninski reformi.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pozdravljamo to odločitev Ustavnega sodišča, s katero je onemogočila poskus Pahorjeve vlade, da bi s prepovedjo referenduma o pokojninski reformi izločila ljudi od sprejemanja odločitev, ki pomembno vplivajo na njihov materialni in socialni položaj. Vladna koalicija v državnem zboru je s tem naredila 4,5 milijona evrov škode v državnem proračunu, saj je s postopkom pred ustavnim sodiščem prispevala k temu, da bosta referenduma o pokojninski reformi in o zakonu o malem delu potekala ločeno. Na ta način je Pahorjeva vlada račun za svoj strah pred ljudmi poslala ljudem, ki bodo z davki plačali njen poskus zaobiti ustavno določbo, po kateri ima v Sloveniji oblast ljudstvo.
Današnja odločitev ustavnega sodišča je velika zmaga za demokracijo in socialni dialog v Sloveniji, sedaj je usoda nepravične pokojninske reforme v rokah ljudi. V primeru, če bodo ljudje na referendumu reformo zavrnili, se bomo v ZSSS takoj pripravljeni pogajati za takšno reformo, ki bo pravičnejša. Vsekakor pa ne z ministrom, ki ni pripravljen niti poslušati pogajalskega partnerja, kaj šele upoštevati njegovih argumentov. Tudi predsednik vlade se ni zamislil ne nad sporočilom ljudi, ki so oddali podpise, enako ne nad čisto odločitvijo ustavnega sodišča in je raje napovedal veliko vladino kampanjo, račun zanjo pa bodo spet plačali ljudje, ki mu plačujejo davke.
Čeprav je bilo v 5-dnevnem zbiranju podpisov podpore za referendum o pokojninski reformi oddanih več kot zahtevanih 40.000 podpisov, vsi obrazci niso prišli do nas. Veliko ljudi nam je tudi sporočalo, da niso imeli takrat možnosti oddati svojega podpisa podpore, zato bomo podpise zbirali še nekaj dni, da jim to omogočimo sedaj. Formalno se bo podpise lahko na upravnih enotah spet oddalo po objavi odločitve ustavnega sodišča v uradnem listu, v ZSSS pa jih bomo pred upravnimi enotami na stojnicah zbirali v času od 28. do 30. marca. Potem pa se vidimo na referendumu.
Milan Utroša
Sekretar ZSSS
ponedeljek, 14. marec 2011
RAZUM USTAVNEGA SODIŠČA USTAVIL PAHORJEV STRAH PRED LJUDMI
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pozdravljamo današnjo odločitev Ustavnega sodišča, s katero je onemogočila poskus Pahorjeve vlade, da bi s prepovedjo referenduma o pokojninski reformi izločila ljudi od sprejemanja odločitev, ki pomembno vplivajo na njihov materialni in socialni položaj. Vladna koalicija v Državnem zboru je s tem naredila 4,5 milijone Eurov škode v državnem proračunu, saj je s postopkom pred Ustavnim sodiščem prispevala k temu, da bosta referenduma o pokojninski reformi in o Zakonu o malem delu potekala ločeno. Na ta način je Pahorjeva vlada račun za svoj strah pred ljudmi poslala ljudem, ki bodo z davki plačali njen poskus zaobiti ustavno določbo, po kateri ima v Sloveniji oblast ljudstvo.
Milan Utroša
Sekretar ZSSS
ponedeljek, 7. marec 2011
ZAČENJA SE KAMPANJA O MALEM DELU!
V petek, 11. marca, se uradno prične referendumska kampanja o malem delu. Kampanja bo trajala vse do 8. aprila, ko opolnoči nastopi obvezen zakonski molk. Referendum o malem delu pa bo izveden v nedeljo, 10. aprila 2011.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije se bo prijavila v referendumsko kampanjo zato, ker sprejet zakon o malem delu pomeni neposredno grožnjo obstoječim delovnim razmerjem in pravicam delavcev, ki so se oblikovala skozi stoletja. Uvaja obliko dela, kjer ni povračil potnih stroškov, malice, regresa za letni dopust, nadomestil za čas bolniške odsotnosti, odpovednih rokov, in kjer znaša minimalna urna postavka urno postavko minimalne plače.
Zakon o malem delu uvaja obliko dela, za katero večina določb zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb ne velja. Tako npr. tudi ni plačanega letnega dopusta, ni plačanega odmora med delom, ni plačane odsotnosti z dela, ni izobraževanja, ni večjega plačila za nadurno delo, v primeru bolezni te nadomesti nov mali delavec,…… . Vse to in še več je tudi razlog, da delodajalci podpirajo ta zakon.
Vlada RS in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sicer poskušata v javnosti prikazati, da zakon o malem delu v prvi vrsti ureja študentsko delo, da prinaša dodatni zaslužek brezposelnim v višini do 200 EUR mesečno (pozabijo povedati, da samo tako dolgo, dokler brezposelna oseba prejema denarno nadomestila za čas brezposelnosti) ter da se bodo brezposelni in mladi s pomočjo malega dela lažje redno zaposlili. Seveda pa to ni res!
Temeljni namen zakona o malem delu ni zgolj ureditev študentskega dela (če bi to bilo, bi sprejela samo zakon o študentskem delu), temveč je njen glavni cilj uveljavitev najbolj fleksibilne in kapitalu, delodajalcem ugodne oblike dela. Izkušnje iz tujine kažejo, da se je z uvedbo malega dela ukinilo več kot milijon rednih delovnih mest (Nemčija), ki so jih delodajalci nadomestili s t.im. malimi delavci, ki pa ne uživajo skoraj nikakršne delovnopravne zaščite. Zlasti so se mali delavci zaposlovali v storitvenih dejavnostih - trgovini, gostinstvu, predvsem pa so bile prizadete ženske. Velika večina njih si izredno težko najde redno zaposlitev, kar pomeni, da so stalni »ujetniki« malega dela.
Popolnoma enak scenarij se bo odvil tudi v Sloveniji, če bo zakon o malem delu na referendumu potrjen. Iluzorno je namreč pričakovati, da bo malo delo pripomoglo k večjemu rednemu zaposlovanju brezposelnih oseb. Logično je, da si bo delodajalec za opravljanje dela izbral tistega delavca, ki je zanj cenejši in ki ne uživa nikakršnega varstva. To pa je mali delavec. Pri redni zaposlitvi se delodajalcu stroški dela namreč povečajo, večja pa je tudi delovnopravna zaščita redno zaposlene osebe.
Kako pomembna je za Vlado RS uvedba malega dela (čiste izkoriščevalske oblike dela!) v Sloveniji kaže tudi dejstvo, da je Vlada RS prvič v zgodovini samostojne Slovenije sprejela sklep, da za potrebe te referendumske kampanje nameni 100.000 EUR davkoplačevalskega denarja. Popolnoma sprevržena in gnila logika Pahorjeve vlade, ki namesto, da bi ta denar namenila pomoči potrebnim delavkam in delavcem, brezposelnim, raje denar namenja za uveljavljanje interesov delodajalcev in kapitala.
Zaradi tega nasprotovanje malemu delu pomeni nasprotovanje politiki zmanjševanja pravic delavcev, nižanju standarda večine prebivalstva, ohranjanje socialne države in preprečevanje bogatenja elite na račun delavcev. Zato bomo na referendumu glasovali PROTI uveljavitvi tega, za delavce, še bolj pa delavke, nepravičnega zakona.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije se bo prijavila v referendumsko kampanjo zato, ker sprejet zakon o malem delu pomeni neposredno grožnjo obstoječim delovnim razmerjem in pravicam delavcev, ki so se oblikovala skozi stoletja. Uvaja obliko dela, kjer ni povračil potnih stroškov, malice, regresa za letni dopust, nadomestil za čas bolniške odsotnosti, odpovednih rokov, in kjer znaša minimalna urna postavka urno postavko minimalne plače.
Zakon o malem delu uvaja obliko dela, za katero večina določb zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb ne velja. Tako npr. tudi ni plačanega letnega dopusta, ni plačanega odmora med delom, ni plačane odsotnosti z dela, ni izobraževanja, ni večjega plačila za nadurno delo, v primeru bolezni te nadomesti nov mali delavec,…… . Vse to in še več je tudi razlog, da delodajalci podpirajo ta zakon.
Vlada RS in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sicer poskušata v javnosti prikazati, da zakon o malem delu v prvi vrsti ureja študentsko delo, da prinaša dodatni zaslužek brezposelnim v višini do 200 EUR mesečno (pozabijo povedati, da samo tako dolgo, dokler brezposelna oseba prejema denarno nadomestila za čas brezposelnosti) ter da se bodo brezposelni in mladi s pomočjo malega dela lažje redno zaposlili. Seveda pa to ni res!
Temeljni namen zakona o malem delu ni zgolj ureditev študentskega dela (če bi to bilo, bi sprejela samo zakon o študentskem delu), temveč je njen glavni cilj uveljavitev najbolj fleksibilne in kapitalu, delodajalcem ugodne oblike dela. Izkušnje iz tujine kažejo, da se je z uvedbo malega dela ukinilo več kot milijon rednih delovnih mest (Nemčija), ki so jih delodajalci nadomestili s t.im. malimi delavci, ki pa ne uživajo skoraj nikakršne delovnopravne zaščite. Zlasti so se mali delavci zaposlovali v storitvenih dejavnostih - trgovini, gostinstvu, predvsem pa so bile prizadete ženske. Velika večina njih si izredno težko najde redno zaposlitev, kar pomeni, da so stalni »ujetniki« malega dela.
Popolnoma enak scenarij se bo odvil tudi v Sloveniji, če bo zakon o malem delu na referendumu potrjen. Iluzorno je namreč pričakovati, da bo malo delo pripomoglo k večjemu rednemu zaposlovanju brezposelnih oseb. Logično je, da si bo delodajalec za opravljanje dela izbral tistega delavca, ki je zanj cenejši in ki ne uživa nikakršnega varstva. To pa je mali delavec. Pri redni zaposlitvi se delodajalcu stroški dela namreč povečajo, večja pa je tudi delovnopravna zaščita redno zaposlene osebe.
Kako pomembna je za Vlado RS uvedba malega dela (čiste izkoriščevalske oblike dela!) v Sloveniji kaže tudi dejstvo, da je Vlada RS prvič v zgodovini samostojne Slovenije sprejela sklep, da za potrebe te referendumske kampanje nameni 100.000 EUR davkoplačevalskega denarja. Popolnoma sprevržena in gnila logika Pahorjeve vlade, ki namesto, da bi ta denar namenila pomoči potrebnim delavkam in delavcem, brezposelnim, raje denar namenja za uveljavljanje interesov delodajalcev in kapitala.
Zaradi tega nasprotovanje malemu delu pomeni nasprotovanje politiki zmanjševanja pravic delavcev, nižanju standarda večine prebivalstva, ohranjanje socialne države in preprečevanje bogatenja elite na račun delavcev. Zato bomo na referendumu glasovali PROTI uveljavitvi tega, za delavce, še bolj pa delavke, nepravičnega zakona.
sreda, 2. marec 2011
OECD
Tekst: Zoran Senkovič
Pred tednom dni je ugledni sivolasi gospod William White, predsednik Odbora za ekonomske in razvojne preglede pri OECD, poskušal trdobučnim Slovencem dopovedati, da morajo znižati pokojnine, povečati število učencev v šolskih razredih, zmanjšati število učiteljev, poslovati racionalneje in da je 500 evrov minimalne plače preveliko razkošje.
Vse to pa z namenom, da končno dojamemo, da smo sami svoje sreče – grobar.
Če Slovenija že pošteno plačuje članstvo v svetovni Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj, piškavi 2,4 milijona evrov, se spodobi, da ji za ta denar OECD nalije čistega ekonomskega vina, je menil dobri človek iz Kanade, ki si je vse življenje trdo skorjo kruha služil kot svetovalec preštevilnih bank, ki jih je menjaval tako kot žogobrcar Ronaldo nogometna moštva. To vino pa diši po potu, ima barvo krvi, cvetica spominja na grenak pelin odpovedovanja. A je gospod White slabo naredil domačo nalogo in se ni dobro pozanimal, kam pravzaprav gre, in je verjetno malce pobrkljal države ter mislil, da gre v Senegal, ne pa v Slovenijo.
Drugače bi vedel, da so Slovenci sila nezaupljivi in veliki dvomljivci, tudi ko jim darove nosijo (to so bili Whitovi nasveti), in celo v sosedovem »Dobro jutro« iščejo globlja skrita zahrbtna ozadja. Vedel bi, da je treba Slovencem vse predloge prikazati v prispodobah in slikovito, vse je treba ponazoriti s številkami in z lastnim primerom, sicer ne verjamejo, pa četudi bi bil pod dobronamerne predloge podpisan papež osebno. Če bi to storil, bi Slovenci navdušeno sprejeli njegove zamisli o samolakotenju in zategovanju pasu, po katerem zalivke izpadajo iz šestic in sedmic levo zgoraj. Pa bi lahko. Malo sem pobezal po Whitovem osebnem ozadju, mislim po njegovem življenjepisu, in našel vrsto primerov, ki bi jih lahko ponudil Slovencem, da bi laže razumeli, kako se jim čas preživetja neusmiljeno izteka, če nasvetov ne sprejmejo kot nekaj najlepšega v svojem življenju.
Rodil se je v mestecu Kenora v kanadski državi Ontario, kot bi rekli mi, v veliki vukojebini. In sem malo pogledal, kako se kaj v Kenori tiščijo osnovnošolci v razredu. Najbrž se revčki stiskajo kot sardele v konzervi, pač v skladu s priporočilom svojega slavnega rojaka Slovencem? Toda, presenečenje! V OŠ Evergreen (ali po naše Zimzelen – kako prikupno ime!) imajo manj kot dvajset otrok v razredu, pa še s trendom upadanja v naslednjih letih, medtem ko jih je pri nas 22. White pa bi jih rad naphal še več, ker je to ceneje, saj bi pol učiteljev lahko poslali okopavat vinograde. Varčevati je treba že od malih nog in na malih glavah. Seveda nam je butnila kri v glavo, ko je Kanadčan to, ne da bi zardel, mirno predlagal na Brdu pri Kranju. Ampak White bi to nelogičnost lahko z lahkoto pojasnil. Kanadčani namreč živijo raztreseni po velikih prostranstvih, so bolj vajeni samote, otroci imajo raje grizlije kot sovrstnike, zato res ne gre že otrok travmatizirati s preveliko gnečo. Ko pa bodo Slovenci bogati kot Kanadčani, bodo lahko imeli 15 otrok v razredu, a da bodo bogati, jih morajo najprej 42 let imeti 35. Jasno, a ne? Če to ni dovolj, naj gospod White pove Slovencem, koliko je učencev v razredu vaške šole v Kibungu v Ruandi. Osem! Zaradi takšnega potratnega razkošja je Ruanda tam, kjer je.
White nas je tudi okrcal, da je 500 evrov minimalne plače veliko preveč za preživetje. On osebno ve, kako je to, saj ima v OECD 11.000 evrov plače, pa še 18 odstotkov za življenje v tuji državi, pa še dnevnice, pa še 6 odstotkov za apanažo za soprogo, pa še... Vam se to prav gotovo zdi veliko. Pa veste, dragi Slovenci s 500 evri, kako je Pariz, kjer je sedež OECD, nesramno oderuško mesto? Poglejte po internetu, koliko stane steklenica dobrega arhivskega vina na vrhu Eifflovega stolpa, pa vas bo prijelo, da Whitu potisnete, tako, na skrivaj, v žep kakšnih sto evrov, da se bo nekako pretolkel do prvega. A naj človek shira od lakote?
Položil nam je na dušo, gospod White, tudi, da moramo biti bolj racionalni. Kje, kako? Poglejmo slovenske železnice. Vsako leto izguba.
Zakaj pa je lahko imela indijska državna železnica 5,4 milijarde dobička v letu 2008? No, dajmo, napnimo možgane! Ja, dragi moji, ste kdaj videli, kako racionalno vozijo indijski vlaki? Tam ni praznih sedežev. Tam jih namesto 15 vagonov v kompoziciji dajo skupaj 6, vanje pa natlačijo potnikov, da bingljajo skozi okna, in še po dvesto jih dajo na vsako streho, vsi pa pojejo »vozi me vlak v daljavo«. Kaj bi bilo narobe, če bi nagibni vlak iz Maribora v Ljubljano speljal šele, ko bi bil poln, da se vrat ne bi dalo zapreti. Bolniki z napotnicami za ljubljanski klinični center in upokojenci bi bili v kupejih, toliko humana družba pa že smo, študentarijo, poslovneže in branjevke z jajci pa bi nagnali na streho in bi nam dobiček še Indijci zavidali.
Znalec iz OECD nam je toplo priporočil, da nemudoma, že jutri, ne pojutrišnjem, ker bo takrat prepozno, privatiziramo, ne pa dokapitaliziramo največjo najljubšo nam banko. Skratka, jo prodamo, kajti država o bankah nima pojma. Slovenskim neoliberalcem, ki prav to že leto dni prodajajo kot nekakšno čudežno odrešilno formulo za vse – od težav upokojencev z artritisom do bega iz kreditnega krča in zagona gospodarske rasti –, so se utrnile solze sreče, češ, končno nas nekdo razume. Če bi privatizirali LB, potem bi bila tako slavna, kot so, denimo, angleške Royal Bank of Scotland, Barclays, Lloyds. A ne bi bilo to čudovito? Pa so se, tako kot vedno, pojavili dvomljivci in zlopamtila, ki so začeli nergati, da so omenjene slavne banke resda bile privatizirane, a so bile tako pogoltne, da so skoraj propadle. E, tu bi moral, pa žal ni, nastopiti oecedejevec White in na tem primeru elegantno razložiti vso sofisticiranost tega početja. Država proda svoj delež v banki. Banka, prosta kot ptič na veji, veselo zapravlja, deli slaba posojila in bogate nagrade upravnemu odboru, pride na rob bankrota in potem se spet pojavi država, ki z davkoplačevalskim denarjem odkupi velik del shirane banke in spet postane njena lastnica. Oglasijo se tisti s 500 evri, ki nič ne razumejo, in rečejo, pa kakšna je razlika, če država banko dokapitalizira z davkoplačevalskim denarjem, ker ga je lomila, ali pa z davkoplačevalskim denarjem odkupi njene deleže in spet postane lastnica. Saj bi William to razložil, a se mu je mudilo na letalo.
Če bi gospod White s takšnimi primeri oplemenitil svojo učno uro, ga ni Slovenca in sindikata, ki mu ne bi iz srca zaploskal in dejal: »Ti si car!«
Pred tednom dni je ugledni sivolasi gospod William White, predsednik Odbora za ekonomske in razvojne preglede pri OECD, poskušal trdobučnim Slovencem dopovedati, da morajo znižati pokojnine, povečati število učencev v šolskih razredih, zmanjšati število učiteljev, poslovati racionalneje in da je 500 evrov minimalne plače preveliko razkošje.
Vse to pa z namenom, da končno dojamemo, da smo sami svoje sreče – grobar.
Če Slovenija že pošteno plačuje članstvo v svetovni Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj, piškavi 2,4 milijona evrov, se spodobi, da ji za ta denar OECD nalije čistega ekonomskega vina, je menil dobri človek iz Kanade, ki si je vse življenje trdo skorjo kruha služil kot svetovalec preštevilnih bank, ki jih je menjaval tako kot žogobrcar Ronaldo nogometna moštva. To vino pa diši po potu, ima barvo krvi, cvetica spominja na grenak pelin odpovedovanja. A je gospod White slabo naredil domačo nalogo in se ni dobro pozanimal, kam pravzaprav gre, in je verjetno malce pobrkljal države ter mislil, da gre v Senegal, ne pa v Slovenijo.
Drugače bi vedel, da so Slovenci sila nezaupljivi in veliki dvomljivci, tudi ko jim darove nosijo (to so bili Whitovi nasveti), in celo v sosedovem »Dobro jutro« iščejo globlja skrita zahrbtna ozadja. Vedel bi, da je treba Slovencem vse predloge prikazati v prispodobah in slikovito, vse je treba ponazoriti s številkami in z lastnim primerom, sicer ne verjamejo, pa četudi bi bil pod dobronamerne predloge podpisan papež osebno. Če bi to storil, bi Slovenci navdušeno sprejeli njegove zamisli o samolakotenju in zategovanju pasu, po katerem zalivke izpadajo iz šestic in sedmic levo zgoraj. Pa bi lahko. Malo sem pobezal po Whitovem osebnem ozadju, mislim po njegovem življenjepisu, in našel vrsto primerov, ki bi jih lahko ponudil Slovencem, da bi laže razumeli, kako se jim čas preživetja neusmiljeno izteka, če nasvetov ne sprejmejo kot nekaj najlepšega v svojem življenju.
Rodil se je v mestecu Kenora v kanadski državi Ontario, kot bi rekli mi, v veliki vukojebini. In sem malo pogledal, kako se kaj v Kenori tiščijo osnovnošolci v razredu. Najbrž se revčki stiskajo kot sardele v konzervi, pač v skladu s priporočilom svojega slavnega rojaka Slovencem? Toda, presenečenje! V OŠ Evergreen (ali po naše Zimzelen – kako prikupno ime!) imajo manj kot dvajset otrok v razredu, pa še s trendom upadanja v naslednjih letih, medtem ko jih je pri nas 22. White pa bi jih rad naphal še več, ker je to ceneje, saj bi pol učiteljev lahko poslali okopavat vinograde. Varčevati je treba že od malih nog in na malih glavah. Seveda nam je butnila kri v glavo, ko je Kanadčan to, ne da bi zardel, mirno predlagal na Brdu pri Kranju. Ampak White bi to nelogičnost lahko z lahkoto pojasnil. Kanadčani namreč živijo raztreseni po velikih prostranstvih, so bolj vajeni samote, otroci imajo raje grizlije kot sovrstnike, zato res ne gre že otrok travmatizirati s preveliko gnečo. Ko pa bodo Slovenci bogati kot Kanadčani, bodo lahko imeli 15 otrok v razredu, a da bodo bogati, jih morajo najprej 42 let imeti 35. Jasno, a ne? Če to ni dovolj, naj gospod White pove Slovencem, koliko je učencev v razredu vaške šole v Kibungu v Ruandi. Osem! Zaradi takšnega potratnega razkošja je Ruanda tam, kjer je.
White nas je tudi okrcal, da je 500 evrov minimalne plače veliko preveč za preživetje. On osebno ve, kako je to, saj ima v OECD 11.000 evrov plače, pa še 18 odstotkov za življenje v tuji državi, pa še dnevnice, pa še 6 odstotkov za apanažo za soprogo, pa še... Vam se to prav gotovo zdi veliko. Pa veste, dragi Slovenci s 500 evri, kako je Pariz, kjer je sedež OECD, nesramno oderuško mesto? Poglejte po internetu, koliko stane steklenica dobrega arhivskega vina na vrhu Eifflovega stolpa, pa vas bo prijelo, da Whitu potisnete, tako, na skrivaj, v žep kakšnih sto evrov, da se bo nekako pretolkel do prvega. A naj človek shira od lakote?
Položil nam je na dušo, gospod White, tudi, da moramo biti bolj racionalni. Kje, kako? Poglejmo slovenske železnice. Vsako leto izguba.
Zakaj pa je lahko imela indijska državna železnica 5,4 milijarde dobička v letu 2008? No, dajmo, napnimo možgane! Ja, dragi moji, ste kdaj videli, kako racionalno vozijo indijski vlaki? Tam ni praznih sedežev. Tam jih namesto 15 vagonov v kompoziciji dajo skupaj 6, vanje pa natlačijo potnikov, da bingljajo skozi okna, in še po dvesto jih dajo na vsako streho, vsi pa pojejo »vozi me vlak v daljavo«. Kaj bi bilo narobe, če bi nagibni vlak iz Maribora v Ljubljano speljal šele, ko bi bil poln, da se vrat ne bi dalo zapreti. Bolniki z napotnicami za ljubljanski klinični center in upokojenci bi bili v kupejih, toliko humana družba pa že smo, študentarijo, poslovneže in branjevke z jajci pa bi nagnali na streho in bi nam dobiček še Indijci zavidali.
Znalec iz OECD nam je toplo priporočil, da nemudoma, že jutri, ne pojutrišnjem, ker bo takrat prepozno, privatiziramo, ne pa dokapitaliziramo največjo najljubšo nam banko. Skratka, jo prodamo, kajti država o bankah nima pojma. Slovenskim neoliberalcem, ki prav to že leto dni prodajajo kot nekakšno čudežno odrešilno formulo za vse – od težav upokojencev z artritisom do bega iz kreditnega krča in zagona gospodarske rasti –, so se utrnile solze sreče, češ, končno nas nekdo razume. Če bi privatizirali LB, potem bi bila tako slavna, kot so, denimo, angleške Royal Bank of Scotland, Barclays, Lloyds. A ne bi bilo to čudovito? Pa so se, tako kot vedno, pojavili dvomljivci in zlopamtila, ki so začeli nergati, da so omenjene slavne banke resda bile privatizirane, a so bile tako pogoltne, da so skoraj propadle. E, tu bi moral, pa žal ni, nastopiti oecedejevec White in na tem primeru elegantno razložiti vso sofisticiranost tega početja. Država proda svoj delež v banki. Banka, prosta kot ptič na veji, veselo zapravlja, deli slaba posojila in bogate nagrade upravnemu odboru, pride na rob bankrota in potem se spet pojavi država, ki z davkoplačevalskim denarjem odkupi velik del shirane banke in spet postane njena lastnica. Oglasijo se tisti s 500 evri, ki nič ne razumejo, in rečejo, pa kakšna je razlika, če država banko dokapitalizira z davkoplačevalskim denarjem, ker ga je lomila, ali pa z davkoplačevalskim denarjem odkupi njene deleže in spet postane lastnica. Saj bi William to razložil, a se mu je mudilo na letalo.
Če bi gospod White s takšnimi primeri oplemenitil svojo učno uro, ga ni Slovenca in sindikata, ki mu ne bi iz srca zaploskal in dejal: »Ti si car!«
torek, 15. februar 2011
Opravljena javna obravnava na Ustavnem sodišču RS
Kot je znano je Državni zbor RS Ustavnemu sodišču RS poslal zahtevo, da naj odloči, ali dovoli referendum o sprejeti pokojninski reformi. Državni zbor namreč predlaga zavrnitev možnosti referendumskega glasovanja o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ker naj bi s tem, po njegovem mnenju, v državi nastale protiustavne posledice. Ustavno sodišče se je o tem vprašanju odločilo razpisati javno obravnavo, ki je bila opravljena danes. Udeleženca javne obravnave sta bila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in državni zbor, ustavno sodišče pa je poleg njiju povabilo tudi Vlado RS in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej tri strani, ki referendumu nasprotujejo, in ZSSS, ki predlaga referendum in smo zanj že zbrali preko 40 tisoč zakonsko zahtevanih podpisov, overjenih na upravnih enotah.
Na današnji javni obravnavi smo s strani državnega zbora (Miran Potrč), vlade (ministra Svetlik in Gaspari) ter direktorja zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko slišali že znane besede, da je sprejeta reforma edina možna in prava reforma, ki bo rešila Slovenijo, saj bi po njihovem z njeno neuveljavitvijo prišlo do velikih problemov v javnih financah države. O tem, da so javne finance v slabem stanju zaradi sive ekonomije, gospodarskega kriminala, slabega pobiranja davkov, financiranja bank, ki so izčrpane zaradi kreditiranja tajkunskih prevzemov podjetij, predragega nakupa patrij in podobnih vzrokov, predstavniki teh inštitucij niso govorili. Njih ne zanimajo razmere, v katerih delajo delavke in delavci v industriji in storitvenih dejavnostih, in sporočila delodajalcev, da nimajo delovnih mest za starejše delavce, oni verjamejo ekonomskim projekcijam za leta 2020 oz. 2040, ki so jih naredili tisti ekonomisti, ki pred tremi leti niso znali napovedati ekonomske krize, ki se je zgodila le nekaj mesecev kasneje. Naša delegacija, v kateri je bil tudi dr. Bojan Bugarič, je izpostavila pravne argumente proti prepovedi, da bi ljudje odločali o tako pomembnem vprašanju kot je pokojninska reforma, opozorili smo na razmere na trgu dela, problematiko nezaposlenosti mladih, ki jo podaljšanje pokojninske dobe starejših le še poslabšuje, zdravstveno stanje starejših delavk in delavcev in ostale naše argumente proti sprejeti pokojninske reforme, predvsem pa argumente proti temu, da bi ljudem, ki imajo po ustavi oblast v tej državi, prepovedali odločanje na referendumu. Vendar za predlagatelje prepovedi izvedbe referenduma, za katero so v državnem zboru poleg poslank in poslancev SD, LDS in ZARES, glasovali tudi poslanci ljudske stranke, to niso bistvena vprašanja, za njih je pomembno predvsem to, da se ljudem odvzame pravica glasovanja na referendumu.
Sedaj moramo počakati na odločitev ustavnega sodišča, ki jo lahko pričakujemo prihodnji teden. V primeru, če bo ustavno sodišče razsodilo v korist ljudstva, bomo v ZSSS še nekaj dni nadaljevali z zbiranjem podpisov (vsi do sedaj oddani podpisi podpore niso prispeli na sedež ZSSS) in jih nato predali državnemu zboru, ki bo moral razpisati referendum. V primeru, da bo ustavno sodišče odločilo v korist politike, bo sklicana izredna nujna seja Predsedstva ZSSS, ki ga sestavljajo predsedniki vseh sindikatov, članov ZSSS ter predsednik in sekretar ZSSS, na kateri bodo njegovi člani odločali o naših nadaljnjih aktivnostih, ki jih bomo izvajali s ciljem, da v Sloveniji vrnemo oblast ljudem.
Na današnji javni obravnavi smo s strani državnega zbora (Miran Potrč), vlade (ministra Svetlik in Gaspari) ter direktorja zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko slišali že znane besede, da je sprejeta reforma edina možna in prava reforma, ki bo rešila Slovenijo, saj bi po njihovem z njeno neuveljavitvijo prišlo do velikih problemov v javnih financah države. O tem, da so javne finance v slabem stanju zaradi sive ekonomije, gospodarskega kriminala, slabega pobiranja davkov, financiranja bank, ki so izčrpane zaradi kreditiranja tajkunskih prevzemov podjetij, predragega nakupa patrij in podobnih vzrokov, predstavniki teh inštitucij niso govorili. Njih ne zanimajo razmere, v katerih delajo delavke in delavci v industriji in storitvenih dejavnostih, in sporočila delodajalcev, da nimajo delovnih mest za starejše delavce, oni verjamejo ekonomskim projekcijam za leta 2020 oz. 2040, ki so jih naredili tisti ekonomisti, ki pred tremi leti niso znali napovedati ekonomske krize, ki se je zgodila le nekaj mesecev kasneje. Naša delegacija, v kateri je bil tudi dr. Bojan Bugarič, je izpostavila pravne argumente proti prepovedi, da bi ljudje odločali o tako pomembnem vprašanju kot je pokojninska reforma, opozorili smo na razmere na trgu dela, problematiko nezaposlenosti mladih, ki jo podaljšanje pokojninske dobe starejših le še poslabšuje, zdravstveno stanje starejših delavk in delavcev in ostale naše argumente proti sprejeti pokojninske reforme, predvsem pa argumente proti temu, da bi ljudem, ki imajo po ustavi oblast v tej državi, prepovedali odločanje na referendumu. Vendar za predlagatelje prepovedi izvedbe referenduma, za katero so v državnem zboru poleg poslank in poslancev SD, LDS in ZARES, glasovali tudi poslanci ljudske stranke, to niso bistvena vprašanja, za njih je pomembno predvsem to, da se ljudem odvzame pravica glasovanja na referendumu.
Sedaj moramo počakati na odločitev ustavnega sodišča, ki jo lahko pričakujemo prihodnji teden. V primeru, če bo ustavno sodišče razsodilo v korist ljudstva, bomo v ZSSS še nekaj dni nadaljevali z zbiranjem podpisov (vsi do sedaj oddani podpisi podpore niso prispeli na sedež ZSSS) in jih nato predali državnemu zboru, ki bo moral razpisati referendum. V primeru, da bo ustavno sodišče odločilo v korist politike, bo sklicana izredna nujna seja Predsedstva ZSSS, ki ga sestavljajo predsedniki vseh sindikatov, članov ZSSS ter predsednik in sekretar ZSSS, na kateri bodo njegovi člani odločali o naših nadaljnjih aktivnostih, ki jih bomo izvajali s ciljem, da v Sloveniji vrnemo oblast ljudem.
petek, 11. februar 2011
Izjava za javnost glede Zakona o malem delu - odziv
Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so se danes pridružili Študentski organizaciji Slovenije ob oddaji več kot 47.000 podpisov za referendum proti Zakonu o malem delu. ZSSS se je aktivno pridružila zbiranju podpisov za referendum proti malemu delu, ker že ves čas opozarja na izjemno negativne posledice na trg dela, ki jih ta zakon prinaša, začenši z erozijo rednih delovnih razmerij, na kar opozarja vse večji del pravne stroke in ukinjanja delavskih pravic.
Na žalost ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) vso to opozarjanje ne le zavestno ignorira, ampak se ob njih celo spreneveda, zato je prav MDDSZ in njegovo slepo vztrajanje na osnovnih stališčih, pobudnik referenduma o malem delu.
V ZSSS smo ob tem ogorčeni nad današnjo izjavo g. Kotolenka,namestnika generalne direktorice direktorata za trga dela in zaposlovanje pri MDDSZ, ki je med drugim dejal, da je malo delo za delodajalce dražje. Takšna izjava namestnika generalne direktorice je v direktnem nasprotju z zapisom MDDSZ, ki izhaja iz uvodnika k predlogu Zakona o malem delu z dne 11.06.2010 in iz katerega jasno in nedvoumno izhaja, da je (citat): »Prednost malega dela, v primerjavi z delovnim razmerjem, je še vedno v nižji obremenitvi (8,7 % manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja) in v večji fleksibilnosti (sistem napotnic), prav tako malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ipd.« Skratka, odrekanje in zmanjševanje pravic delavcev se razume kot »konkurenčna prednost«.
Tako je več kot očitno, da je izjava namestnika generalne direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanje pri MDDSZ neresnična in zavajajoča. Malo delo, v predlagani obliki, je za delodajalce bistveno cenejše kot redno delovno razmerje, malim delavcem prinaša bistveno manj pravic kot jih danes uživajo redno zaposleni. To pa je tudi eden izmed razlogov zakaj smo v ZSSS prepričani, da malo delo pomeni ukinjanje delovnih mest in neposreden pritisk na sedanje pravice delavcev. Pri izbiri delavca bo delodajalec vsekakor pač izbral tistega, ki je zanj cenejši. Prav tako pa tudi ne bo pomenil prehoda v redno zaposlitev.
Mednarodna konferenca o malem delu, katero je v začetku septembra 2010 organizirala ZSSS in na katero se v izjavi tudi sklicuje g. Kotolenko, pa je med drugim jasno pokazala, da malo delo, predvsem zaradi manjših pravic, predstavlja bazen »zaposlenih revnih«, ki so dodatno osiromašeni za večji del pravic iz rednega delovnega razmerja. S tem pa se bo povečal pritisk na ostale socialne blagajne.
Ali kakor je povedal predstavnik nemške sindikalne centrale DGB Johaness Jakob na mednarodnem posvetu o malem delu: Ko je narobe zastavljena pot izbrana, jo je zelo težko zapustiti. In ta pot je nedvomno napačna!
Andrej Zorko, univ.dipl.prav.
Izvršni sekretar ZSSS
Na žalost ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) vso to opozarjanje ne le zavestno ignorira, ampak se ob njih celo spreneveda, zato je prav MDDSZ in njegovo slepo vztrajanje na osnovnih stališčih, pobudnik referenduma o malem delu.
V ZSSS smo ob tem ogorčeni nad današnjo izjavo g. Kotolenka,namestnika generalne direktorice direktorata za trga dela in zaposlovanje pri MDDSZ, ki je med drugim dejal, da je malo delo za delodajalce dražje. Takšna izjava namestnika generalne direktorice je v direktnem nasprotju z zapisom MDDSZ, ki izhaja iz uvodnika k predlogu Zakona o malem delu z dne 11.06.2010 in iz katerega jasno in nedvoumno izhaja, da je (citat): »Prednost malega dela, v primerjavi z delovnim razmerjem, je še vedno v nižji obremenitvi (8,7 % manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja) in v večji fleksibilnosti (sistem napotnic), prav tako malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ipd.« Skratka, odrekanje in zmanjševanje pravic delavcev se razume kot »konkurenčna prednost«.
Tako je več kot očitno, da je izjava namestnika generalne direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanje pri MDDSZ neresnična in zavajajoča. Malo delo, v predlagani obliki, je za delodajalce bistveno cenejše kot redno delovno razmerje, malim delavcem prinaša bistveno manj pravic kot jih danes uživajo redno zaposleni. To pa je tudi eden izmed razlogov zakaj smo v ZSSS prepričani, da malo delo pomeni ukinjanje delovnih mest in neposreden pritisk na sedanje pravice delavcev. Pri izbiri delavca bo delodajalec vsekakor pač izbral tistega, ki je zanj cenejši. Prav tako pa tudi ne bo pomenil prehoda v redno zaposlitev.
Mednarodna konferenca o malem delu, katero je v začetku septembra 2010 organizirala ZSSS in na katero se v izjavi tudi sklicuje g. Kotolenko, pa je med drugim jasno pokazala, da malo delo, predvsem zaradi manjših pravic, predstavlja bazen »zaposlenih revnih«, ki so dodatno osiromašeni za večji del pravic iz rednega delovnega razmerja. S tem pa se bo povečal pritisk na ostale socialne blagajne.
Ali kakor je povedal predstavnik nemške sindikalne centrale DGB Johaness Jakob na mednarodnem posvetu o malem delu: Ko je narobe zastavljena pot izbrana, jo je zelo težko zapustiti. In ta pot je nedvomno napačna!
Andrej Zorko, univ.dipl.prav.
Izvršni sekretar ZSSS
Podpisi ZMD in ustavna presoja referenduma ZPIZ-2
1.
Danes smo skupaj z organizacijami študentov Državnemu zboru predali zbrane podpise za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so se takoj po predanih podpisih odzvali s tiskovno konferenco, kjer so poleg že zlajnanih zgodb o študentskih servisih izrekli tudi debelo laž in sicer, da so tuji strokovnjaki na mednarodni konferenci o malem delu, ki jo je lansko leto v Ljubljani organizirala ZSSS, ocenili naš zakon o malem delu kot pot v pravo smer. Ocene tujih strokovnjakov so bile prav nasprotne, zakon so ocenili kot veliko nevarnost za ukinjanje rednih delovnih mest in povečevanje revščine, kar bodo še najbolj občutile ženske. Vendar, ko zmanjka argumentov, se soočimo tudi z lažmi politikov in njihovih najbližjih sodelavcev. Zato bo referendumska kampanja o Zakonu o malem delu zahtevna, ostra in očitno tudi podla. Kot je znano, je v parlamentarnem postopku že sprememba Zakona o volilni in referendumski kampanji, kjer si bo Vlada izborila več davkoplačevalskega denarja za svojo kampanjo na referendumih, na katerih želi premagati tiste, ki ji te davke plačujejo.
2.
Ustavno sodišče je za torek, 15.2.1011, sklicalo javno obravnavo zahteve Državnega Zbora o tem, če bi referendumska zavrnitev sprejete pokojninske reforme povzročila protiustavne posledice, kot trdi Vlada RS. Čeprav sta uradna udeleženca v tem postopku le Državni zbor in ZSSS, se je ustavno sodišče odločilo, da na javno obravnavo povabi tudi Vlado RS in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter vsakemu od teh štirih vabljenih dodeli pravico, da poda svoje argumente v 15-tih minutah. To seveda pomeni, da bodo nasprotniki referenduma imeli na razpolago 45 minut, predlagatelji pa 15 minut nastopa pred ustavnimi sodniki in mediji. Ustavno sodišče smo obvestili, da se nam to ne zdi enakopravna obravnava predlagateljev in nasprotnikov referenduma oz. udeležencev javne obravnave, vendar so nas v odgovoru poučili, da je neobičajno, da bi jih mi poučevali o tem, kako naj vodijo postopek. Kdaj bo znan odločite Ustavnega sodišča o tem, če bo dovolilo ljudem, da odločijo o nepravični pokojninski reformi, še ni znano. V ZSSS je dogovorjeno, da bomo v primeru, če Ustavno sodišče ne bo dovolilo odločanja ljudem in prepovedalo referendum, še isti dan, ko bo sporočena takšna odločitev, sklicali izredno sejo predsedstva ZSSS, kjer bomo sprejeli odločitve o aktivnostih, ki jih bomo izvajali za dosego cilja, da bodo v Sloveniji oblast spet imeli ljudje. Tako namreč piše v slovenski ustavi.
Prilagamo vam prispevka dveh doktorjev pravnih znanosti (dr.Letnar-Černič, dr. Bugarič) o tem vprašanju. Eden izmed njiju (dr. Bugarič) bo tudi v sestavi naše ekipe, ki bo ustavnemu sodišču predstavila argumente za izvedbo referenduma.
Milan Utroša
sekretar ZSSS
Danes smo skupaj z organizacijami študentov Državnemu zboru predali zbrane podpise za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so se takoj po predanih podpisih odzvali s tiskovno konferenco, kjer so poleg že zlajnanih zgodb o študentskih servisih izrekli tudi debelo laž in sicer, da so tuji strokovnjaki na mednarodni konferenci o malem delu, ki jo je lansko leto v Ljubljani organizirala ZSSS, ocenili naš zakon o malem delu kot pot v pravo smer. Ocene tujih strokovnjakov so bile prav nasprotne, zakon so ocenili kot veliko nevarnost za ukinjanje rednih delovnih mest in povečevanje revščine, kar bodo še najbolj občutile ženske. Vendar, ko zmanjka argumentov, se soočimo tudi z lažmi politikov in njihovih najbližjih sodelavcev. Zato bo referendumska kampanja o Zakonu o malem delu zahtevna, ostra in očitno tudi podla. Kot je znano, je v parlamentarnem postopku že sprememba Zakona o volilni in referendumski kampanji, kjer si bo Vlada izborila več davkoplačevalskega denarja za svojo kampanjo na referendumih, na katerih želi premagati tiste, ki ji te davke plačujejo.
2.
Ustavno sodišče je za torek, 15.2.1011, sklicalo javno obravnavo zahteve Državnega Zbora o tem, če bi referendumska zavrnitev sprejete pokojninske reforme povzročila protiustavne posledice, kot trdi Vlada RS. Čeprav sta uradna udeleženca v tem postopku le Državni zbor in ZSSS, se je ustavno sodišče odločilo, da na javno obravnavo povabi tudi Vlado RS in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter vsakemu od teh štirih vabljenih dodeli pravico, da poda svoje argumente v 15-tih minutah. To seveda pomeni, da bodo nasprotniki referenduma imeli na razpolago 45 minut, predlagatelji pa 15 minut nastopa pred ustavnimi sodniki in mediji. Ustavno sodišče smo obvestili, da se nam to ne zdi enakopravna obravnava predlagateljev in nasprotnikov referenduma oz. udeležencev javne obravnave, vendar so nas v odgovoru poučili, da je neobičajno, da bi jih mi poučevali o tem, kako naj vodijo postopek. Kdaj bo znan odločite Ustavnega sodišča o tem, če bo dovolilo ljudem, da odločijo o nepravični pokojninski reformi, še ni znano. V ZSSS je dogovorjeno, da bomo v primeru, če Ustavno sodišče ne bo dovolilo odločanja ljudem in prepovedalo referendum, še isti dan, ko bo sporočena takšna odločitev, sklicali izredno sejo predsedstva ZSSS, kjer bomo sprejeli odločitve o aktivnostih, ki jih bomo izvajali za dosego cilja, da bodo v Sloveniji oblast spet imeli ljudje. Tako namreč piše v slovenski ustavi.
Prilagamo vam prispevka dveh doktorjev pravnih znanosti (dr.Letnar-Černič, dr. Bugarič) o tem vprašanju. Eden izmed njiju (dr. Bugarič) bo tudi v sestavi naše ekipe, ki bo ustavnemu sodišču predstavila argumente za izvedbo referenduma.
Milan Utroša
sekretar ZSSS
torek, 1. februar 2011
ZSSS podala odgovor Ustavnemu sodišču RS
ZSSS je včeraj Ustavnemu sodišču RS posredovala odgovor na zahtevo Državnega zbora RS, s katerim je ta zahteval presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) na referendumu. Naj spomnimo:
Zbiranje podpisov podpor za razpis zakonodajnega referenduma je trajalo od 6. 1. 2011 do 12. 1. 2011, ko se je zbiranje zaradi vložitve prej omenjene zahteve prekinilo. Vse do prekinitve (t. j. v petih delovnih dneh!) je svoj podpis oddalo 42.294 volivk in volivcev, ki so s tem tudi jasno pokazali, da želijo o tako pomembni zadevi, kot je pokojninska reforma, odločati sami in da poslanci Državnega zbora RS z izvolitvijo nimajo absolutnega mandata za sprejemanje vseh odločitev. Sploh pa ne tistih, ki ne upoštevajo dejanskih razmer na trgu dela, ogromnega števila brezposelnih, pogojev, v katerih se delo opravlja, zdravja delavk in delavcev,…. ter da nimajo mandata za sprejemanje odločitev, ki so v škodo ljudem. Še nikoli se v tako kratkem času ni zbralo toliko podpisov.
V odgovoru na zahtevo Državnega zbora RS smo v ZSSS poudarili, da ima zahteva za razpis referenduma več kot 40.000 volivk in volivcev večjo težo kot pa zahteva, ki jo vloži zgolj 30 poslancev Državnega zbora RS ali pa Državni svet RS. Navsezadnje ima po določbi 3. člena Ustave RS v tej državi oblast ljudstvo in odrekanje pravici do referenduma o tako pomembnem vprašanju, kot je pokojninska reforma, bi hkrati pomenilo negiranje tega dejstva. Hkrati pa prepoved referenduma pomeni negiranje pravice do neposrednega izvrševanja oblasti, ki je ljudem prav tako priznana z Ustavo RS.
Izpostavili smo vprašanje ustavnosti določbe zakona, na podlagi katerega je Državni zbor RS vložil zahtevo za presojo ustavnosti posledic ter ponovno poudarili, da je pokojninska reforma bila sprejeta brez socialnega dialoga. Čas, namenjen strokovnemu dialogu, je bil čas zavračanja predlogov, čas za usklajeni dogovor pa je zamenjal čas demonstracije moči Vlade RS in Državnega zbora RS.
Poudarili smo negativne učinke pokojninske reforme tako na zaposlovanje mladih (ti se bodo zaradi sprejete reforme zaposlovali še kasneje), na veliko brezposelnost starejših, na težke pogoje dela in na zdravje delavk in delavcev.
Poudarili smo tudi, da sprejeta pokojninska reforma pomeni dodatno obremenitev ostalih socialnih blagajn (npr. zdravstvene), kar se bo prav tako odražalo v državnem proračunu, ter da je dejansko upokojitveno starost potrebno dvigniti s spodbudami in drugimi ukrepi, ki so ljudem prijazni in ki upoštevajo dejansko stanje tako v državi kot tudi na trgu dela. Ljudje niso številke in pokojninska reforma mora biti v prvi vrsti namenjena ljudem in ne raznim računovodskim operacijam in bonitetnim ocenam Slovenije, ki jih podajajo razne bonitetne hiše. Sploh pa vsebina pokojninske reforme ne sme biti rezultat dane obljube predsednika Vlade RS v Bruslju.
Pravilnejša pot je v izboljševanju pogojev dela, poudarku na zdravju in varstvu pri delu, zaposlovanju mladih, dvigu oziroma vsaj izenačitvi prispevne stopnje delodajalcev, spodbudah za zaposlovanje starejših,….
Ustavno sodišče RS ima sedaj do 11. 2. 2011 čas, da odloči o zahtevi Državnega zbora RS. Lahko se sicer zgodi, da bo sodišče odločalo dlje časa, vendar pa v ZSSS upamo, da bo Ustavno sodišče RS odločalo neodvisno, nepristransko in po pravu. Da bo upoštevalo temeljne vrednote demokracije (kamor pravica do referenduma nedvomno spada) ter da ne bo postalo politični zaveznik ali branitelj vladajoče opcije. V primeru, da bi Ustavno sodišče RS zahtevi Državnega zbora RS ugodilo in prepovedalo referendum, bi to namreč pomenilo, da državljani te države več nimamo vpliva na delo poslancev in da je njihova oblast (v času mandata) nedotakljiva in absolutna. To pa hkrati tudi pomeni dokončni konec demokracije in konec ustavnosti ter pokop vladavine prava v Sloveniji. Ustavno sodišče RS pa bi postalo Politično sodišče RS. Celoten odgovor ZSSS ustavnemu sodišču je dosegljiv na spletni strani http://www.zsss.si/ .
Andrej Zorko
izvršni sekretar ZSSS
Zbiranje podpisov podpor za razpis zakonodajnega referenduma je trajalo od 6. 1. 2011 do 12. 1. 2011, ko se je zbiranje zaradi vložitve prej omenjene zahteve prekinilo. Vse do prekinitve (t. j. v petih delovnih dneh!) je svoj podpis oddalo 42.294 volivk in volivcev, ki so s tem tudi jasno pokazali, da želijo o tako pomembni zadevi, kot je pokojninska reforma, odločati sami in da poslanci Državnega zbora RS z izvolitvijo nimajo absolutnega mandata za sprejemanje vseh odločitev. Sploh pa ne tistih, ki ne upoštevajo dejanskih razmer na trgu dela, ogromnega števila brezposelnih, pogojev, v katerih se delo opravlja, zdravja delavk in delavcev,…. ter da nimajo mandata za sprejemanje odločitev, ki so v škodo ljudem. Še nikoli se v tako kratkem času ni zbralo toliko podpisov.
V odgovoru na zahtevo Državnega zbora RS smo v ZSSS poudarili, da ima zahteva za razpis referenduma več kot 40.000 volivk in volivcev večjo težo kot pa zahteva, ki jo vloži zgolj 30 poslancev Državnega zbora RS ali pa Državni svet RS. Navsezadnje ima po določbi 3. člena Ustave RS v tej državi oblast ljudstvo in odrekanje pravici do referenduma o tako pomembnem vprašanju, kot je pokojninska reforma, bi hkrati pomenilo negiranje tega dejstva. Hkrati pa prepoved referenduma pomeni negiranje pravice do neposrednega izvrševanja oblasti, ki je ljudem prav tako priznana z Ustavo RS.
Izpostavili smo vprašanje ustavnosti določbe zakona, na podlagi katerega je Državni zbor RS vložil zahtevo za presojo ustavnosti posledic ter ponovno poudarili, da je pokojninska reforma bila sprejeta brez socialnega dialoga. Čas, namenjen strokovnemu dialogu, je bil čas zavračanja predlogov, čas za usklajeni dogovor pa je zamenjal čas demonstracije moči Vlade RS in Državnega zbora RS.
Poudarili smo negativne učinke pokojninske reforme tako na zaposlovanje mladih (ti se bodo zaradi sprejete reforme zaposlovali še kasneje), na veliko brezposelnost starejših, na težke pogoje dela in na zdravje delavk in delavcev.
Poudarili smo tudi, da sprejeta pokojninska reforma pomeni dodatno obremenitev ostalih socialnih blagajn (npr. zdravstvene), kar se bo prav tako odražalo v državnem proračunu, ter da je dejansko upokojitveno starost potrebno dvigniti s spodbudami in drugimi ukrepi, ki so ljudem prijazni in ki upoštevajo dejansko stanje tako v državi kot tudi na trgu dela. Ljudje niso številke in pokojninska reforma mora biti v prvi vrsti namenjena ljudem in ne raznim računovodskim operacijam in bonitetnim ocenam Slovenije, ki jih podajajo razne bonitetne hiše. Sploh pa vsebina pokojninske reforme ne sme biti rezultat dane obljube predsednika Vlade RS v Bruslju.
Pravilnejša pot je v izboljševanju pogojev dela, poudarku na zdravju in varstvu pri delu, zaposlovanju mladih, dvigu oziroma vsaj izenačitvi prispevne stopnje delodajalcev, spodbudah za zaposlovanje starejših,….
Ustavno sodišče RS ima sedaj do 11. 2. 2011 čas, da odloči o zahtevi Državnega zbora RS. Lahko se sicer zgodi, da bo sodišče odločalo dlje časa, vendar pa v ZSSS upamo, da bo Ustavno sodišče RS odločalo neodvisno, nepristransko in po pravu. Da bo upoštevalo temeljne vrednote demokracije (kamor pravica do referenduma nedvomno spada) ter da ne bo postalo politični zaveznik ali branitelj vladajoče opcije. V primeru, da bi Ustavno sodišče RS zahtevi Državnega zbora RS ugodilo in prepovedalo referendum, bi to namreč pomenilo, da državljani te države več nimamo vpliva na delo poslancev in da je njihova oblast (v času mandata) nedotakljiva in absolutna. To pa hkrati tudi pomeni dokončni konec demokracije in konec ustavnosti ter pokop vladavine prava v Sloveniji. Ustavno sodišče RS pa bi postalo Politično sodišče RS. Celoten odgovor ZSSS ustavnemu sodišču je dosegljiv na spletni strani http://www.zsss.si/ .
Andrej Zorko
izvršni sekretar ZSSS
ponedeljek, 31. januar 2011
DEJSTVA O (MENEDŽERSKIH) PREVZEMIH PODJETIJ PRIMER: SLOVENIJA
DEJSTVO ŠT. 1: BANČNE GARANCIJE
1998 – 2010:
215
VLOG ZA DOVOLJENJE ZA PREVZEM
Od skupaj 215 prevzemov, ki so se izvajali v omenjenem obdobju, je bančne garancije priložilo 197 prevzemnikov.
Vir: atvp
DEJSTVO ŠT 2: INTENZIVNOST PREVZEMOV PODJETIJ
DEJSTVO ŠT 3:VIŠINA BANČNIH GARANCIJ
5,559.625.729,42 EUR
VIŠINA BANČNIH GARANCIJ, KI SO JIH BANKE V SLOVENIJI MED LETI 1998 IN
2O10 IZDALE ZA PREVZEME PODJETIJ
1,284.434.765 €
VIŠINA BANČNIH GARANCIJ, KI SO JIH BANKE V SLOVENIJI IZDALE ZGOLJ V LETU 2007 ZA PREVZEM PODJETIJ
Vir: ATVP
DEJSTVO ŠT. 4: NLB * IZDATNO KREDITIRA MENEDŽERSKE PREVZEME PODJETIJ
DEJSTVO ŠT. 5: KATASTROFALNI UČINKI PREVZEMOV
Med letoma 2006 in 2009 se je dolg podjetij, v katerih je bil izveden menedžerski odkup, zvišal za
skoraj tri četrtine, leta 2008 jim je dobiček padel za 99 odstotkov, lani pa so poslovala z izgubo.
(Dr. Prašnikar, december 2010)
PRIMER ŠT. 1:
PREVZEM PIVOVARNE LAŠKO d.d. s strani INFOND holdinga, finančne družbe d.d.; CPM, d.d. FIDINE d.d. ter
KOTO
Bančna garancija: 447.705.512 €.
Osnovno ozadje: Boško Šrot in njegova žena Anica Aužner Šrot prek podjetja Atka-Prima za 16.000 evrov odkupita podjetje Kolonel, ki je nekaj dni pred tem objavila prevzem družbe Center Naložbe, poznejše največje lastnice Infond Holding in posledično Pivovarne Laško.
Sedanje stanje: 28.12. 2009: Mariborsko okrožno sodišče je uvedlo stečajni postopek nad finančno družbo Infond Holding, katere lastnik je nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot.
13.8. 2010: Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo stečajni postopek nad družbo Center Naložbe
Avgust 2010: obtožnica proti Bošku Šrotu, ki naj bi družbam skupine Pivovarna Laško naročal izplačila posojil Centru Naložbe in Infondu Holdingu, ki posojil nista nikoli vrnila. Oškodovanje je bilo ocenjeno na okoli 109 milijonov €.
PRIMER ŠT. 2
Prevzem MERKUR-ja s strani MERFIN, Bančna garancija: 114.271.560 €
Osnovno ozadje: Kordež je menedžerski odkup izpeljan konec leta 2007 prek podjetja Merfin, ki so ga v ta namen ustanovili Merkurjevi menedžerji, in s pomočjo nekaj večjih solastnikov (med drugimi Save, Banke Koper). Menedžerji so za odkup pri bankah najeli skupaj za okoli 350 milijonov evrov posojil.
Sedanje stanje: je pospešila razpad menedžerskega prevzema.
Po (ponovljeni) reviziji se je pokazalo, da je Merkurju ostalo 750 milijonov dolgov in skoraj nič premoženja. Postal je insolventen. Škodo, ki jo je Merkurju s svojim ravnanjem menda naredila prejšnja uprava s Kordežem na čelu, pa ocenjujejo na približno 180 milijonov evrov.
DEJSTVO ŠT. 6: BANČNI DOLG JE POSTAL JAVNI DOLG
Po podatkih Banke Slovenije (Bilten BS, december 2009) se je vrednost depozitov države pri bankah začela hitro poviševati od konca leta 2008. Analiza zadolževanja države in podeljevanja državnih poroštev v letu 2009 pokaže, da se je država lani neto zadolžila v vrednosti 4,1 milijarde evrov zaradi financiranja rekordnega javnofinančnega primanjkljaja v vrednosti 1,5 milijarde evrov. Preostalo neto zadolževanje za 2,6 milijarde evrov je država položila kot depozit pri bankah. Hkrati je lani povečala državna poroštva za 2,2 milijarde evrov, od česar je šlo za državna poroštva bankam dve milijardi evrov. (Kovač, 2010)
DEJSTVO ŠT. 7: KJE SO REGULATORJI?
Izvirni greh menedžerskih prevzemov je neukrepanje Banke Slovenije.
(Damijan Žugelj, direktor ATVP, 8.12. 2010)
Nikoli ni bila narejena vsebinska presoja posledic prevzemne zakonodaje.
(Marko Kranjec, guverner BS, 25.1. 2010)
DEJSTVO ŠT. 8: ZASLEPLJENOST
Ogromne napake v finančni regulaciji in nadzoru so se izkazale kot uničujoče za stabilnost nacionalnega finančnega trga. Varovalke niso bile na svojih mestih, v nezanemarljivem deležu zaradi vere v samoregulativno naravo trga in zmožnost finančnega sistema,da učinkovito menedžerira kakršnekoli napake.
Napake bonitetnih agencij so bile glavni vzvod finančnega uničenja. Tri glavne bonitetne agencije so bile glavni spodbujevalci finančnega zloma.
(KONČNO POROČILO O VZROKIH FINANČNE KRIZE; FEDERALNA PREISKOVALNA KOMISIJA ZA FINANČNO
KRIZO, 27.1. 2011: http://c0182732.cdn1.cloudfiles.rackspacecloud.com/fcic_final_report_full.pdf )
_________________________________________________________________________
Tukaj gre za zelo senzibilne stvari, ki lahko vplivajo tudi na pogled bonitetnih hiš na naš denarni trg.
(Predsednik vlade ob odgovoru na novinarsko vprašanje o konfliktu med vodstvom ATVP in BS; novinarska konferenca po seji Vlade RS, 27.1 2011)
1998 – 2010:
215
VLOG ZA DOVOLJENJE ZA PREVZEM
Od skupaj 215 prevzemov, ki so se izvajali v omenjenem obdobju, je bančne garancije priložilo 197 prevzemnikov.
Vir: atvp
DEJSTVO ŠT 2: INTENZIVNOST PREVZEMOV PODJETIJ
5,559.625.729,42 EUR
VIŠINA BANČNIH GARANCIJ, KI SO JIH BANKE V SLOVENIJI MED LETI 1998 IN
2O10 IZDALE ZA PREVZEME PODJETIJ
1,284.434.765 €
VIŠINA BANČNIH GARANCIJ, KI SO JIH BANKE V SLOVENIJI IZDALE ZGOLJ V LETU 2007 ZA PREVZEM PODJETIJ
Vir: ATVP
DEJSTVO ŠT. 4: NLB * IZDATNO KREDITIRA MENEDŽERSKE PREVZEME PODJETIJ
DEJSTVO ŠT. 5: KATASTROFALNI UČINKI PREVZEMOV
Med letoma 2006 in 2009 se je dolg podjetij, v katerih je bil izveden menedžerski odkup, zvišal za
skoraj tri četrtine, leta 2008 jim je dobiček padel za 99 odstotkov, lani pa so poslovala z izgubo.
(Dr. Prašnikar, december 2010)
PRIMER ŠT. 1:
PREVZEM PIVOVARNE LAŠKO d.d. s strani INFOND holdinga, finančne družbe d.d.; CPM, d.d. FIDINE d.d. ter
KOTO
Bančna garancija: 447.705.512 €.
Osnovno ozadje: Boško Šrot in njegova žena Anica Aužner Šrot prek podjetja Atka-Prima za 16.000 evrov odkupita podjetje Kolonel, ki je nekaj dni pred tem objavila prevzem družbe Center Naložbe, poznejše največje lastnice Infond Holding in posledično Pivovarne Laško.
Sedanje stanje: 28.12. 2009: Mariborsko okrožno sodišče je uvedlo stečajni postopek nad finančno družbo Infond Holding, katere lastnik je nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot.
13.8. 2010: Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo stečajni postopek nad družbo Center Naložbe
Avgust 2010: obtožnica proti Bošku Šrotu, ki naj bi družbam skupine Pivovarna Laško naročal izplačila posojil Centru Naložbe in Infondu Holdingu, ki posojil nista nikoli vrnila. Oškodovanje je bilo ocenjeno na okoli 109 milijonov €.
PRIMER ŠT. 2
Prevzem MERKUR-ja s strani MERFIN, Bančna garancija: 114.271.560 €
Osnovno ozadje: Kordež je menedžerski odkup izpeljan konec leta 2007 prek podjetja Merfin, ki so ga v ta namen ustanovili Merkurjevi menedžerji, in s pomočjo nekaj večjih solastnikov (med drugimi Save, Banke Koper). Menedžerji so za odkup pri bankah najeli skupaj za okoli 350 milijonov evrov posojil.
Sedanje stanje: je pospešila razpad menedžerskega prevzema.
Po (ponovljeni) reviziji se je pokazalo, da je Merkurju ostalo 750 milijonov dolgov in skoraj nič premoženja. Postal je insolventen. Škodo, ki jo je Merkurju s svojim ravnanjem menda naredila prejšnja uprava s Kordežem na čelu, pa ocenjujejo na približno 180 milijonov evrov.
DEJSTVO ŠT. 6: BANČNI DOLG JE POSTAL JAVNI DOLG
Po podatkih Banke Slovenije (Bilten BS, december 2009) se je vrednost depozitov države pri bankah začela hitro poviševati od konca leta 2008. Analiza zadolževanja države in podeljevanja državnih poroštev v letu 2009 pokaže, da se je država lani neto zadolžila v vrednosti 4,1 milijarde evrov zaradi financiranja rekordnega javnofinančnega primanjkljaja v vrednosti 1,5 milijarde evrov. Preostalo neto zadolževanje za 2,6 milijarde evrov je država položila kot depozit pri bankah. Hkrati je lani povečala državna poroštva za 2,2 milijarde evrov, od česar je šlo za državna poroštva bankam dve milijardi evrov. (Kovač, 2010)
DEJSTVO ŠT. 7: KJE SO REGULATORJI?
Izvirni greh menedžerskih prevzemov je neukrepanje Banke Slovenije.
(Damijan Žugelj, direktor ATVP, 8.12. 2010)
Nikoli ni bila narejena vsebinska presoja posledic prevzemne zakonodaje.
(Marko Kranjec, guverner BS, 25.1. 2010)
DEJSTVO ŠT. 8: ZASLEPLJENOST
Ogromne napake v finančni regulaciji in nadzoru so se izkazale kot uničujoče za stabilnost nacionalnega finančnega trga. Varovalke niso bile na svojih mestih, v nezanemarljivem deležu zaradi vere v samoregulativno naravo trga in zmožnost finančnega sistema,da učinkovito menedžerira kakršnekoli napake.
Napake bonitetnih agencij so bile glavni vzvod finančnega uničenja. Tri glavne bonitetne agencije so bile glavni spodbujevalci finančnega zloma.
(KONČNO POROČILO O VZROKIH FINANČNE KRIZE; FEDERALNA PREISKOVALNA KOMISIJA ZA FINANČNO
KRIZO, 27.1. 2011: http://c0182732.cdn1.cloudfiles.rackspacecloud.com/fcic_final_report_full.pdf )
_________________________________________________________________________
Tukaj gre za zelo senzibilne stvari, ki lahko vplivajo tudi na pogled bonitetnih hiš na naš denarni trg.
(Predsednik vlade ob odgovoru na novinarsko vprašanje o konfliktu med vodstvom ATVP in BS; novinarska konferenca po seji Vlade RS, 27.1 2011)
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
