Obstajata najmanj dve vrsti izplačil, ki jih delodajalci v mesecu novembru in decembru lahko izplačajo delavcem. V večini uglednih slovenskih podjetij je to že dobra praksa in je odraz urejenih razmer med zaposlenimi in vodstvom podjetij. Izplačila se imenujejo različno tako npr. božičnica, trinajsta plača in druga. V vseh teh primerih gre za plačilo iz naslova poslovne uspešnosti podjetja in se izplača, če podjetje uspešno posluje oziroma, če realizira zastavljene poslovne cilje. Dejansko gre za nagrajevanje delavcev, ker so prispevali k dobremu poslovanju podjetja ter s tem dviguje motivacijo in pripadnost zaposlenih podjetju.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa, da je sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo dejavnosti, podjetniško kolektivno pogodbo ali s pogodbo o zaposlitvi. ZDR prav tako določa, da mora biti plača vedno v denarni obliki zaradi česar mora biti tudi del plače za poslovno uspešnost izplačan v denarju!
Od ukinitve davka na izplačane plače, sta tako božičnica kot 13. plača obremenjeni z dohodnino in prispevki za socialno varnost, ob tem, da se božičnica, če je obračunana kot drug dohodek iz delovnega razmerja, ne všteva v pokojninsko osnovo.
13. PLAČA
13. plača šteje med nagrade, katerih izplačevanje je bilo vnaprej dogovorjeno v podjetniških kolektivnih pogodbah, splošnih aktih oziroma v pogodbi o zaposlitvi in jo je zato mogoče šteti za sestavni del plače. Zato veljajo za 13. plačo enaki pogoji kot za redna izplačila plač. Od prejetega zneska 13. plače se plača dohodnina in prispevki za socialno varnost. S plačilom prispevkov za socialno varnost pa je po 39. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (UL RS, št. 109/2006) izpolnjen pogoj, da se tudi 13. plača šteje v pokojninsko osnovo. 13. plača pa je lahko določena v višini, ki je enaka plači ali pa predstavlja del plače zaposlenega.
13. plača je obdavčena kot dohodek iz delovnega razmerja. Izplačana je lahko kot del plače tekočega meseca (izplačana je lahko hkrati s plačo ali ločeno od plače za tekoči mesec) ali kot poračun plače za več mesecev nazaj.
BOŽIČNICA
Med druge nagrade, ki se lahko izplačajo konec leta se šteje tudi božičnica. Božičnica predstavlja nagrado delavcem in je lahko izplačana kot plača ali kot drugi prejemek iz delovnega razmerja (ne kot plača), če to omogočajo poslovni rezultati, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma kolektivno pogodbo pri delodajalcu, splošnim aktom delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi. Božičnica pa prav tako lahko temelji na odločitvi poslovodstva, da se delavcem ob koncu leta izplača nagrada. Od zneska božičnice kot drugega dohodka iz delovnega razmerja se v skladu z določbami Zakona o prispevkih za socialno varnost obračunajo in plačajo vsi prispevki za socialno varnost. V primeru, da je božičnica obračunana kot drug dohodek iz delovnega razmerja pa se ne všteva v izračun osnov za pravice iz pokojninskega in drugih zavarovanj. V kolikor je božičnica opredeljena v pogodbi o zaposlitvi kot plača iz naslova delovne in poslovne uspešnosti in je izplačana v denarni obliki v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, se všteva v pokojninsko osnovo, če je obračun in plačilo prispevkov izvedeno na enak način kot od izplačane plače za tekoči mesec. Božičnica je lahko izplačana kot del plače tekočega meseca ali kot poračun plač za več mesecev za koledarsko leto.
V obeh primerih izplačila božičnice se plača dohodnina. In sicer, če se božičnica izplača kot nagrada zaposlenim ob koncu leta, se akontacija dohodnine izračuna z upoštevanjem mesečne dohodninske lestvice in mesečnih davčnih olajšav (oziroma po stopnji 25 % in brez upoštevanja olajšav, če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega). V primeru izplačila božičnice kot nagrade za več mesecev skupaj, se akontacija dohodnine izračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka.
Mag. Andreja Poje,
Samostojna svetovalka za
ekonomsko področje ZSSS
Objave
