Srečno 2014 !

Spoštovane članice in člani!

 

Res je – ne gredo prehitro dnevi, prehitro gredo leta.

Leto, ki se izteka, je bilo neprijazno do delavk, delavcev, upokojencev in mnogih drugih. To je leto, ko so usodno zaznamovale življenje vseh nas odločitve, ki so bile sprejete po meri finančnih institucij oziroma kapitala. Na simbolni ravni je to leto zaznamovala zloglasna trojka, bonitetne hiše in tisti naši politiki, ki so postali ujetniki vrednot teh institucij.

Sprejete so bile odločitve, ki omejujejo uporabo referendumov kot sredstva neposredne demokracije in sprejeto je bilo fiskalno zlato pravilo. To je bilo potrebno zato, da bi kapitalu olajšali pritisk na delavske in socialne pravice – da bi olajšali pot do večjih dobičkov.

Tudi od naše demokracije in suverenosti ni ostalo kaj dosti – dobili smo demokracijo kapitala.

Prihaja do razprodaje vsega državnega premoženja, ki še nekaj daje vsem nam, ki živimo v tej državi. To je proces, ki bo zagotovo uničil številna delovna mesta in tako povečal brezposelnost ter revščino.

 

Da, leto 2014 je že v številki lepše leto. Lahko bo bilo; je pa to odvisno tudi od nas.

Morda pa je prav leto 2014 tisto, da krenemo po drugačni razvojni poti – po poti, ki bo upoštevala vrednote socialno-tržnega gospodarstva, poti, ko je cilj gospodarskega razvoja predvsem bolj pravična porazdelitev bogastva te družbe, nova delovna mesta in prizadevanja za ohranitev obstoječih. Nova pot, ki bo prinesla boljše življenje delavkam, delavcem, upokojencem in mladim.

 

Morda – le vdati v usodo se ne smemo. Vsak od nas je lahko močan, toda skupaj smo močnejši.

Da, zato vam želim vesele praznike, lepše novo leto, zdravja in povrhu še kaj sreče!

 

mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS

Odprto pismo Sašu Stanovniku iz skupine Alta: Podatki, in ne mnenja!

Za:

Sašo Stanovnik, skupina Alta

info@alta.si

 

V vednost: medijem

 

Spoštovani!

 

Na spletni strani Reuters-a se je 11. decembra 2013 ob 19:01 znašel članek z naslovom »Fallen star Slovenia to reveal cost of bank clean-up« (če poskušamo prevesti: »padla zvezda Slovenija bo razkrila stroške čiščenja bank«). V tem prispevku ste med drugim navajani tudi vi. In sicer ste podali izjavo da »so v veliko slovenskih podjetjih zaposleni, ki ne delajo in dobijo plačilo – večina izmed njih bo odpuščena po privatizaciji«. V nadaljevanju članka se novinarka sklicuje na vas, ko zapiše da ste izjavili, »da bi lahko tuji kupci imeli pomisleke pri nakupovanju tudi zaradi lokalne zakonodaje, tudi tiste, ki prisiljuje delodajalce da vsem zaposlenim plača odmor med malico in prevoz stroške vsak dan«

 

Vsi vemo da je Reuters globalna medijska referenčna točka, kar pomeni, da se veliko mednarodnih medijev neposredno navezuje na te vire. To se je zgodilo tudi v tem primeru, saj lahko vidimo navezavo na članek v Reuters-u tudi v Guardianu. Kar še tem bolj pomeni, da mora biti prav vsaka medijska izjava še kako utemeljena, sicer je to nič drugega kot globalno posploševanje osebnega mnenja, kar verjamem, da razumete, da v najmanjši meri ni profesionalno, kaj šele objektivno dejanje.

 

In prav z vidika utemeljenosti vaših izjav podanih za Reuters vam postavljamo naslednja vprašanja:

1)    Ali razpolagate s konkretnimi podatki, koliko je v Sloveniji zaposlenih, ki ne delajo in dobijo plačilo? Če da, bi vas prosili, da nam posredujete te podatke in seveda navedete njihov vir. Pred vašim odgovorom vam lahko recimo v pomoč postrežemo s podatki, ki gredo v smer koliko oseb v Sloveniji dela in ne dobi plačila: po uradnih podatkih Inšpektorata RS za delo se je število kršitev na področju plačila za delo med 2008 in 2012 povečalo iz 843 na 3.488. V pomoč so vam lahko tudi podatki Evropske fundacije EUROFOUND: v zadnji raziskavi o delovnih pogojih v 31 državah je bilo tudi vprašanje »ali ste v zadnjih 12 mesecih delali, medtem ko ste bili bolni«. Medtem ko je v EU27 pritrdilno na to vprašanje odgovorilo 39,3 odstotka vprašanih, je v Sloveniji ta delež 59,2 odstotka.

2)    Ali ste pomislili, da obseg neposrednih tujih investicij ni odvisen zgolj od stroškov dela, temveč tudi od razvojne in inovativne stopnje podjetij v Sloveniji? Verjamemo, da ste seznanjeni z raziskavo TehnoCentra Univerze v Mariboru, po kateri se je med 6.5000 podjetji v Podravju zgolj 250 izmed njih uvrstilo med tiste, ki so inovativna, ker torej imajo lastne izdelke, vlagajo v razvoj, iščejo dodatni denar za te izdatke na javnih razpisih. Kakšen razvojni model, podprt z neposrednimi tujimi investicijami torej promovirate? Takšnega, ki spremeni državo v nizkocenovno podjetje s posledično nizko inovativno in razvojno kapaciteto? Ali takšnega, ki temelji na stalnem vlaganju v raziskave, razvoj in inovacije? Kakšno je potemtakem vaše mnenje o »nenavadnem« poslovnem modelu Steklarne Hrastnik, kjer je nova uprava dvignila plače in iz več kot 5 milijonov EUR izgube v letu 2009 prišla na skoraj milijon evrov čistega dobička leta 2011?

 

Spoštovani, pričakujemo vaše konkretne odgovore. V primeru da le-teh ne pridobimo do srede, 18. 12. 2013 pa vam lahko zgolj ponovimo, to kar že sami veste: »brez podatkov si zgolj še ena oseba z mnenjem«. Z drugimi besedami – v primeru da od vas ne pridobimo konkretnih, s podatki podprtih odgovorov, bomo vaše izjave za Reuters razumeli kot demagoški nastop, ki ne temelji na dejstvih in podatkih ter temu primerno zahtevali ustrezen popravek. 

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi

ZSSS komentira: bankam se daje preko enih posebnih zakonov, ljudem se jemlje preko drugih posebnih zakonov

ZSSS komentira: bankam se daje preko enih posebnih zakonov, ljudem se jemlje preko drugih posebnih zakonov

Ljubljana, 12.12.2013

Na današnji redni seji Vlade RS sta minister za finance Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec predstavila rezultate stresnih testov bančnega sistema v Sloveniji. Ob tem ZSSS poudarjamo, da so prav vsa ta dogajanja okoli finančnega sistema pokazala jasne prioritete politike, ki je nič drugega kot preslikava prioritet finančnega sistema. Tako je država na eni strani pripravila 4,7 milijarde evrov za dokapitalizacijo bank in sprejela novelo zakona o javnih financah, ki to omogoča. Na drugi strani pa se je državljanom že pred časom servirala Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je med drugim znižal najvišjo višino denarnega nadomestila, spremembe socialne zakonodaje v 2011 in 2012, ki so skrčile dostop do varstvenega dodatka ter Zakon o izvrševanju proračuna za 2014 in 2015, ki je zamrznil pokojnine. Ali kakor piše v programu ekonomskega partnerstva , ki ga je Slovenija pred kratkim poslala Bruslju: pokojnine se za leti 2014 in 2015 zamrznejo, dodatek za rekreacijo je znižan. Prihranek zaradi neuskladitve pokojnin je za leto 2014 ocenjen na 46,1 milijona evrov. Sredstva za transferje posameznikom in gospodinjstvom so bila pomembno znižana; z rebalansom 2013 so se znižala za 113 mio EUR glede na realizacijo 2012 (več kot 8%), restriktivna politika se nadaljuje tudi v 2014 in 2015. Med transferji je od sredine leta 2013 omejena tudi višina porodniškega nadomestila, po tem ko so bila že v letu 2012 omejena starševska nadomestila ter nekateri drugi socialni prejemki in štipendije.
Prioritete države so torej jasne: ubogaj finančni sistem. In tako imamo ne eni strani preplačane revizorje, ki ocenjujejo koliko milijard evrov mora iti v banke in na drugi strani vse daljše vrste prebivalcev Slovenije, ki čakajo pred Rdečim križem in Karitasom za pakete osnovnih življenjskih potrebščin. Te perverznosti se morajo nehati. Od tega trenutka morajo priti v ospredje prizadevanja za ustvarjanje pogojev za blaginjo ljudi, za nova kvalitetna delovna mesta, za več solidarnosti, za učinkovito premagovanje korupcije ter delovanje pravne države.

Javno sporočilo Ljudmili Novak in Jožetu Tanku glede političnega problematiziranja pravic članov sindikatov

Ljubljana, 13. 11. 2013

 

 

Javno sporočilo Ljudmili Novak, predsednici Nove Slovenije – Krščanski demokrati (NSi) in Jožetu Tanku, vodji poslanske skupine Slovenske demokratske stranke (SDS) glede političnega problematiziranja pravic članov sindikatov

 

Ljudmila.novak@dz-rs.si

Joze.tanko@dz-rs.si

 

V vednost: poslanke in poslanci Državnega zbora RS

 

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) smo včeraj z zanimanjem spremljali izjave predsednice NSi, Ljudmile Novak in vodje poslanske skupine SDS, Jožeta Tanka, ko sta obrazložila argumente za vloženo interpelacijo zoper ministra dr. Gregorja Viranta. V ZSSS se ne opredeljujemo do interpelacije, vsekakor pa ostro zavračamo opredelitve do vsebine podpisanih dokumentov s sindikati, v katerih se ugodneje določajo nekatere pravice za člane sindikatov, ki so podpisniki teh dokumentov. Takšen odziv je posledica nepoznavanja osnov socialnega dialoga in napad na avtonomnost socialnih partnerjev.

 

Zato smo v ZSSS resnično negativno presenečeni nad tovrstnim stališčem nekaterih politikov. Dejstvo je namreč, da dogovor strank, podpisnikov kolektivne pogodbe v javnem sektorju, ki članom sindikata daje v primerjavi z nečlani večji obseg pravic, temelji na določbi 224. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). Le-ta izrecno določa, da se lahko s kolektivno pogodbo dejavnosti uredijo pravice in obveznosti le za člane pogodbenih strank pod pogojem, da je govora o pravicah in obveznostih, ki niso urejene z zakonom. S tem je v celoti spoštovano ustavno načelo, vsaj v tem pogledu, da so pred zakonom vsi enaki. Navedeno zakonsko določilo se namreč nanaša samo na pravice in obveznosti, ki z zakonom niso urejene/predvidene. To pa tudi pomeni, da v javnem sektorju podpisana pogodba temelji na veljavno sprejeti zakonski določbi in da je kakršnokoli “kriminaliziranje” tega brez kakršnekoli pravne podlage. Izpostavljanje tega kot nekaj nedopustnega in nemoralnega pa hkrati predstavlja tudi pomanjkanje  politične načelnosti in prepričanosti v tisto, kar se v Državnem zboru RS sprejema. Ne smemo  namreč prezreti dejstva, da so člani državnega zbora v začetku leta 2013  soglasno (brez glasu proti!) potrdili novelo Zakona o delovnih razmerjih in s tem tudi določbo, ki predstavlja pravno podlago za sklenitev v uvodu izpostavljenega dogovora, ki se nanaša na obseg pravic članov sindikata, podpisnika pogodbe.  Reakcija poslameznih članov državnega zbora je toliko bolj nenavadna, ker se v zvezi s tem sedaj oglašajo tisti, ki so bili v času sprejema novele Zakona o delovnih razmerjih bodisi člani vladnih strank bodisi so bili aktivni udeleženci vlade. 

 

Nesporno je, da so poslanci Državnega zbora RS s sprejetjem te določbe napravili velik korak naprej k razumevanju pomena uspešnega socialnega dialoga pri zagotavljanju ekonomskega in družbenega razvoja države ter k priznavanju dejstva, da so socialni partnerji pri tem izredno pomemben element. Navsezadnje potrebo po večji, aktivnejši vlogi socialnih partnerjev pri razvoju posamezne države (in s tem tudi k priznavanju pomena dejavnosti socialnih partnerjev) vedno bolj poudarjajo vse institucije Evropske unije, tudi Evropska komisija. Pri tem pa je uspešnost njihovega dela in  položaj v družbi ter reprezentativnost, ki se kaže tudi skozi številčnost njihovega članstva, še kako pomemben element. Slednje je zelo dobro razumel tudi tedanji minister za delo, sedaj poslanec, g. Andrej Vizjak. Navsezadnje tudi ZDR-1 na več mestih napotuje na kolektivne pogodbe in posledično temu tudi neposredno spodbuja socialni dialog, s čimer pa tudi priznava avtonomnost socialnih partnerjev.

In določbo 224. člena ZDR-1 je ravno potrebno razumeti v tej smeri. V smeri krepitve socialnih partnerjev, zlasti njihove številčnosti in reprezentativnosti ter v smeri krepitve njihove avtonomnosti. V zvezi s tem velja poudariti, da slednje v Evropi ne pomeni nič novega. Tako npr. v skandinavskih državah, t.j. v državah, ki slovijo po izredno visoki stopnji razvitosti socialnega dialoga, socialni pravičnosti, solidarnosti in navsezadnje tudi po visoki stopnji konkurenčnosti, razlikovanje med člani socialnih partnerjev in nečlani, zlasti na področju uveljavljanja določb kolektivnih pogodb v okviru sodnega varstva, ni izpostavljeno kot nekaj nenormalnega. Ni »kriminalizirano«.

 

Izpostavljanje in poskus “kriminalizacije” podpisanega dogovora ter posledično temu večjega obsega pravic za člane podpisnikov pogodbe pa hkrati pomeni tudi nepriznavanje dosežkov socialnega dialoga, nezavedanje pomembnosti socialnih partnerjev kot elementa družbenega in ekonomskega razvoja, nepoznavanje praks v drugih državah Evropske unije, smer razvoja socialnega dialoga in socialnih partnerjev in navsezadnje tudi odkrit poskus “diskriminacije” njihovega članstva. Dejstvo je namreč, da se socialni partnerji, njihove strokovne službe ter njihovo delovanje financira izključno iz članarine. To članarino plačujejo njihovi člani, ugodnosti, ki pa so dogovorjene, npr. s kolektivno pogodbo dejavnosti, pa v sedanjem sistemu uživajo vsi. Tudi nečlani. Torej tudi tisti, ki za delovanje socialnih partnerjev, za rezultat socialnega dialoga, kolektivnega dogovarjanja/pogajanj, ki se med drugim odraža v sklenjeni kolektivni pogodbi in v stopnji ter obsegu pravic zaposlenih (tudi v ohranitvi plačanega odmora za malico, dodatka za delovno dobo, povrnitvi stroškov prevoza na delo in z dela,…..) ne prispevajo ničesar. Ali je to pravično? Zlasti do članov socialnih partnerjev? 

 

 

 

mag. Dušan Semolič

predsednik ZSSS

 

JAVNO PISMO VLADI RS TER POSLANKAM IN POSLANCEM OB MEDNARODNEM DNEVU DOSTOJNEGA DELA

Ljubljana, 7. 10. 2013

 

Za:

Mag. Alenka Bratušek, predsednica Vlade RS

Poslanke in poslanci Državnega zbora RS

 

JAVNO PISMO VLADI RS TER POSLANKAM IN POSLANCEM OB MEDNARODNEM DNEVU DOSTOJNEGA DELA:

V IMENU KONKURENČNOSTI – ZA KAKŠNO CENO?

 

Spoštovane, spoštovani!

 

Danes je mednarodni dan dostojnega dela, ki ga Mednarodna konfederacija sindikatov (ITUC) obeležuje od leta 2008. Letošnji mednarodni dan dostojnega dela poudarja pravico do sindikalnega organiziranja na vseh ravneh. Zato je še kako pomembno, da se ta pravica spoštuje in realizira na vseh ravneh. Še posebej danes, ko se to pravico skuša odriniti v imenu »večje gospodarske konkurenčnosti«, kar je videti iz spodnjih primerov.

 

Na mednarodni ravni smo priče primeru priprav na svetovno nogometno prvenstvo v Katarju leta 2022, kjer se je razkrilo da je med 4. junijem in 8. avgustom, ko so temperature dosegle tudi 50 stopinj Celzija in več, umrlo kar 44 delavcev iz Nepala.  Če bi se podoben trend nadaljeval, bi po podatkih ITUC-a še pred uradnim začetkom svetovnega prvenstva bilo ob svoje življenje najmanj štiri tisoč tujih delavcev, oziroma ducat na teden. Tako Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) kot mednarodna konfederacija sindikatov (ITUC) sta pozvali predstavnike mednarodne nogometne zveze (FIFA), da se mora takoj pristopiti k popolnemu spoštovanju delavskih pravic, sicer bi se moralo Katarju odvzeti organizacijo svetovnega prvenstva. Po navedbah ITUC-a tuji delavci na gradbiščih v Katarju delajo brez pravice, da bi se vključili v sindikat, v bednih razmerah, za svoje delo pa velikokrat ne dobijo obljubljenega plačila. 

 

Na evropski ravni smo priče poskusom Evropske komisije (EK) po deregulaciji izjemno pomembnih zakonskih okvirov. Evropska komisija je namreč pred nekaj dnevi predstavila program »REFIT – pripravljeni za rast«, katerega namen je med drugim »poenostavitev obstoječe zakonodaje« in »zmanjšanje bremen za podjetja«. Eno izmed področjih za zakonsko deregulacijo, ki jih EK eksplicitno navaja, je recimo obveščanje in posvetovanje z delavci. Generalna sekretarka ETUC-a Bernadette Ségol je jasna: »notranji trg je sprejemljiv zgolj, če deluje z močnimi socialnimi pravili. REFIT program Evropske komisije blokira ves napredek v tej smeri«.

 

V Sloveniji pa se je že tako pogostemu kršenju pravice do poštenega plačila in  neplačevanju prispevkov za različna socialna zavarovanja sedaj pridružil še en delodajalski »trend«: odpovedovanje kolektivnih pogodb dejavnosti. Delodajalci so sprva odpovedali kolektivno pogodbo za kemično in gumarsko industrijo, kmalu zatem pa še kolektivno pogodbo gradbenih dejavnosti. Smer delodajalcev je jasna: krčenje in celo ukinitev določenih, skozi desetletja priborjenih delavskih pravic (plačan odmor za malico, povračilo potnih stroškov, dodatek za delovno dobo, ustrezna minimalna plača, itd). V zadnjem letnem poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2012, katero je bilo v petek, 4. oktobra tudi predstavljeno na seji Komisije Državnega zbora za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti pa je med drugim zapisano, da pobudniki poročajo tudi o primerih, ko jih delodajalci na različne načine »kaznujejo« zaradi članstva v sindikatu.

 

Splošna deklaracija o človekovih pravicah (1948). Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (1966). Konvenciji mednarodne organizacije dela št. 87 (1948) in 98 (1949). Ustava RS (1991).

To so le nekateri izmed temeljnih pravnih dokumentov, ki zagotavljajo pravico do svobode sindikalnega združevanja in kolektivnega pogajanja. Ti pravici pod nobenim pogojem ne smeta biti podrejeni željam po »prosti gospodarski pobudi« oziroma »razbremenitvi gospodarstva«. V primeru podrejenosti je namreč takoj konec zgodbe o Evropski socialno tržni ekonomiji, Evropskem socialnem modelu in državi blaginje. In začetek zgodbe o državah kot podjetjih, ki med seboj tekmujejo z nižjimi davki in »ustreznejšimi« zakoni.

 

Vsi vemo, kam vodi ta pot. V tekstilno tovarno v Daki v Bangladešu, v kateri je zaradi obupnih razmer pred nekaj meseci umrlo več kot tisoč delavk in delavcev. V kitajske tovarne Foxconn-a in Pegatron-a, ki pod izjemno velikimi pritiski izdelujejo popularen iPhone.

 

V imenu konkurenčnosti – za kakšno ceno?

 

Mag. Dušan Semolič

Predsednik ZSSS

ZSSS KOMENTIRA: SRAMOTNO: DELAVCEM SOCIALNO POMOČ, KAPITALU SOCIALNO KAPICO

VEČ KOT JE REVNIH  IN SOCIALNO IZKLJUČENIH …

V ponedeljek je Statistični urad RS objavil začasne podatke o kazalnikih dohodka in revščine za leto 2012. Podatki nam med drugim povedo naslednje:

V Sloveniji je živelo pod pragom tveganja revščine 13,5 % ali približno 271.000 oseb. Razpoložljiv neto dohodek, ki so živele pod pragom revščine, je bil nižji od 606 evrov na mesec.

19,6 odstotka oseb v Sloveniji je bilo v letu 2012 revnih ali socialno izključenih, kar pomeni, da je v letu 2012 pod pragom revščine ali v socialni izključenosti živelo 392.000 oseb. Leta 2009 je bilo takšnih oseb 339.000, oziroma 53.000 oseb manj.

Po istih informacijah se je stopnja tveganja revščine v delovno intenzivnih gospodinjstvih, tj. v takih, v katerih so bili vsi odrasli člani delovno aktivni in pri delovno aktivnih osebah glede na leto prej nekoliko zvišala.

 

Po informacijah STA se na Slovensko karitas s prošnjo za hrano, plačilo položnic in drugo pomoč mesečno obrne preko 5000 gospodinjstev. Ocenjujejo, da je letos 20 odstotkov več prošenj po finančni pomoči kot lani. Podobno ocenjujejo v Rdečem križu, kjer prejmejo največ prošenj za hrano. Lani sta organizaciji s hrano pomagali prek 270.000 socialno ogroženim ljudem.

 

Podatki ZPIZ kažejo, da je bilo v letu 2011 za izplačila varstvenih dodatkov namenjenih v povprečju 4.565.176,90 eurov na mesec. V letu 2012 pa je za izplačila varstvenih dodatkov na mesec bilo  v povprečju namenjenih le 1.623.514,17 eurov.

Ob koncu leta 2011 je varstveni dodatek k pokojnini prejemalo 46.752 oseb. V letu 2012 pa je bilo na osnovi odločb CSD na mesec povprečno 13.016 prejemnikov varstvenega dodatka. Če primerjamo podatka o številu prejemnikov varstvenega dodatka decembra 2011 (46.752) in decembra 2012 (10.386), lahko ugotovimo, da se je število prejemnikov zmanjšalo za dobre tri četrtine.

 

… BOLJ SE NAPADA SOCIALNO DRŽAVO

Ravno tako v ponedeljek je na vladnih spletnih straneh pristal dokument z dolgim naslovom »Predlog Enotnega dokumenta za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti z ukrepi po področjih in sklep o ustanovitvi in imenovanju članov stalne vladne delovne skupine za zagotovitev boljšega poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti«

V tem dokumentu bi se naj zasledoval »cilj vzpostavitve boljšega poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva«

In kakšne ukrepe lahko med drugim najdemo v tem dokumentu, ki med drugim predstavlja tudi podlago Vladi RS in resornim ministrstvom za pripravo politik, strategij in programov za prihodnje finančno obdobje 2014-2020?

Št. 92: Nujno ponovno odprtje reforme dela

Št. 161: Čiščenje košarice pravic zdravstvenega zavarovanja

Št. 163: Omejitev socialnih prispevkov navzgor, uvedba socialne kapice pri izplačilu 36.000 EUR bruto zaslužka letno

 

Tukaj pa so še podcilji:

Ukinitev instituta "minulega dela" oziroma njegova preobrazba v "dodatek za stalnost"

Druga faza reforme dela

Povečevanje fleksibilnosti delovne sile

Analiza števila zaposlenih v javnem sektorju in njihova racionalizacija

 

Tako je – v času, ko narašča število revnih in socialno izključenih je je vladni mizi gradivo, ki išče rešitev za izhod iz krize v ponovnem odpiranju reforme trga dela (vsi vemo, v interesu koga); »čiščenju« košarice pravic zdravstvenega zavarovanja (vsi vemo, kaj to pomeni) in socialni kapici (v času, ko je zdravstvena blagajna nelikvidna že tretje leto zapored!) da ne govorimo o predlogu za ukinitev dodatka na minulo delo. Če uporabimo eno samo besedo – sramotno!

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi

Grozijo, režejo, ukinjajo, znižujejo... Dosti je! Stopimo skupaj!

Ljubljana, 12.9.2013

Spremembe zakona o dohodnini ukinjajo avtomatično usklajevanje neto letnih davčnih osnov iz davčne lestvice in davčnih olajšav z inflacijo. Ukrep zamrznitve lestvice in olajšav je popolnoma neprimeren in pomeni neposreden napad na neto plače delavk in delavcev.

Delodajalci so pričeli z odpovedovanjem vseh kolektivnih pogodb dejavnosti. Pričeli so z odpovedjo kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo ter za gradbene dejavnosti.

Nekateri delodajalci celo na glas razmišljajo o ukinitvi minimalne plače oziroma njenem znižanju na 400 evrov.

Vlada razmišlja o ukinitvi letnega dodatka upokojencem s prejemki do 622 evrov.

Javni zdravstveni sistem je v kolapsu zaradi interesnih lobijev in političnih blokad. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je tako že tretje leto nelikviden.

Ministrstvo za finance ne želi uvesti davčnih blagajn.

V prvih šestih mesecih letošnjega leta so bili proračunski prihodki iz naslova davka od dohodka za 218 milijonov evrov nižji kot v istem času prejšnje leto.

 

Po drugi strani…

 

… v Sloveniji kar 67 odstotkov zaposlenih prejema plačo nižjo od slovenskega povprečja, neto minimalna plača pa je še vedno pod pragom tveganja revščine;

…  je škoda gospodarskega kriminala med 2009 in prvim polletjem 2013 po oceni Generalne policijske uprave nekaj več kot milijarda evrov;

…  se je po uradnih podatkih Inšpektorata RS za delo število kršitev na področju plačila za delo med leti 2008 in 2012 povečalo za več kot štirikrat;

… je 56,7 odstotka upokojencev v juliju 2013 prejemalo pokojnino, ki je nižja od 600 evrov;  

… veliko oseb z nekaj tisoč evri mesečnih prejemkov za zdravstvo plačuje sramotno nizkih 14 evrov;

… se z davkoplačevalskimi milijardami evrov brezpogojno rešuje banke, ki so jih izčrpali tajkunski krediti. Vlada RS je maja ocenila, da bo potrebno banke dokapitalizirati v znesku do 900 milijonov evrov, poleg tega bo država odkupila za več milijard evrov teh istih tajkunskih posojil;

… imamo ocene, da bi uvedba davčnih blagajn v Sloveniji ob primerjavi z njenimi učinki iz Hrvaške prinesla 380 milijonov evrov več letnih prihodkov iz DDV (Modic, 2013);

.…  pa se je v zadnjem letu stopnja davka na dohodek znižala iz 20 na 17 odstotkov, kar je povzročilo velik izpad proračunskih prihodkov;

… delodajalci kar naprej ponavljajo, da ne bodo prenesli dodatnih davčnih obremenitev, pri tem pa pozabljajo, da za razliko od velike večine evropskih držav plačujejo dvakrat nižji prispevek za pokojninsko blagajno kot delavci.

 

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pravimo: dovolj je groženj, rezanja, ukinjanja, zniževanja! In ja – dovolj je sprenevedanja!

Zato 23. septembra pričenjamo s terenskimi posveti s sindikalnimi zaupniki in našim članstvom, kjer se bomo dogovorili za aktivnosti, s katerimi bomo naredili vse, da preprečimo nadaljnje uničenje Slovenije kot pravne in socialne države.

 

O vseh aktivnostih vas bomo sproti obveščali, vas pa že zdaj vabimo, da se nam pridružite v čim večjem številu.

Goran Lukič, izvršni sekretar v ZSSS

ODPRTO PISMO VLADI RS TER POSLANKAM IN POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA RS

Ljubljana, 11. 9. 2013

 

Mag. Alenka Bratušek, predsednica Vlade RS

Poslanke in poslanci Državnega zbora RS

 

KAJ PA DOKAPITALIZACIJA ZDRAVJA?!

 

Vlada RS in Banka Slovenije sta v petek, 6. septembra z dvema ukrepoma začeli izvajati ukrepe na podlagi Zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB). S prvim ukrepom je Republika Slovenija izdala poroštvo za zagotavljanje likvidnosti in solventnosti dveh bank in sicer Factor banke d.d. in Probanke d.d. Z drugim ukrepom pa je Banka začela postopek nadzorovanega prenehanja poslovanja Factor banke in Probanke  ker sta to banki, ki dolgoročno nista sposobni preživeti na trgu (Vlada RS, 6. 9. 2013).

V istem sporočilu za javnost Vlade RS je tudi zapisano, da je Republika Slovenija izdala poroštvo v višini 490 milijonov evrov za Probanko in 540 milijonov evrov za Factor banko. Skupaj torej nekaj več kot milijardo evrov poroštev. Obe banki sta sicer zasebni.

 

Vse to se je dogajalo prav na isti dan kot nadaljevanje razprave o zaostrovanju razmer pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na ekonomsko socialnem svetu (ESS), kjer je bil ponovno izpostavljen zelo resen finančni položaj zdravstvenega sistema v Sloveniji. Glede na podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je skupen prenos zapadlih obveznosti ZZZS v leto 2014 namreč že okoli 84 milijonov evrov (ZZZS, 13. 8. 2013).

 

Država je v letu 2009 povečala državna poroštva za 2,2 milijarde evrov, od česar je šlo za državna poroštva bankam dve milijardi evrov (Kovač, 2009).

Evropska komisija je 2. julija 2012 začasno odobrila dokapitalizacijo NLB Skupine v višini 382,9 milijona EUR za ohranitev njene finančne stabilnosti (EK, 2. julij 2012).

Na podlagi pregleda aktive bank in izvedenih obremenitvenih testov s strani Banke Slovenije Vlada RS ocenjuje da bo potrebno banke dokapitalizirati v znesku do 900 mio evrov (MF, maj 2013).

Obseg prenesenih slabih terjatev v bankah na Družbo za upravljanje s terjatvami bank (DUTB) znaša 3,337 milijarde evrov, po prenosni vrednosti 1,147 milijarde evrov, kar predstavlja povprečno ceno prenosa 38% (MF, maj 2013).

 

Pravica do zdravstvenega varstva je medtem ustavno zapisana kategorija.

A ZZZS  bo po lastnih besedah že tretje leto zapored nelikviden – ne bo sposoben poravnavati svojih obveznosti ob zapadlosti. Znesek zapadlih obveznosti, ki se prenaša v naslednje leto, se iz leta v leto povečuje – v leto 2012 je bilo prenesenih 41 milijonov evrov, 64 milijonov evrov v leto 2013 in 84 milijonov evrov v leto 2014  (ZZZS, 13. 8. 2013).

 

Spoštovana Vlada RS, spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora RS, zato vas sprašujemo:

Zakaj se z enako zavzetostjo kot finančni sistem ne (z)more »dokapitalizirati« zdravstvenega sistema v Sloveniji?

Zakaj se z enako vnemo kot varovanje zdravja finančnega sistema v Sloveniji ne varuje zdravja prebivalcev Slovenije?

Zakaj se dopušča, da je reševanje zdravstvenega sistema postalo plen interesnih lobijev in politične blokade, kot se je zgodilo prejšnji teden, ko je politična stranka Državljanska lista zavrnila predlog interventnega zakona za zdravstvo?

 

V pričakovanju odgovorov in ukrepanja v korist prebivalk  in prebivalcev Slovenije

 

Mag. Dušan Semolič

Predsednik ZSSS

POZIV ZSSS VLADI RS IN PREDSEDNIKOM KOALICIJSKIH STRANK: IŠČITE REŠITVE, NE SPODBUJAJTE KRIZE!

26. 8. 2013

Za:

Predsednica vlade, mag. Alenka Bratušek,

Predsednik Socialnih demokratov, dr. Igor Lukšič, 

Predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije, Karl Viktor Erjavec, 

Predsednik Državljanske liste, dr. Gregor Virant

 

POZIV ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE:

IŠČITE REŠITVE, NE SPODBUJAJTE KRIZE!

 

Spoštovana predsednica Vlade RS!

Spoštovani predsedniki koalicijskih strank!

Po javno dostopnih informacijah boste danes na vladi neformalno razpravljali o spremembah proračuna za prihodnje leto in s tem v zvezi o nadaljnjih ukrepih za uravnoteženje javnih financ. Pri čemer naj bi »sledili ciljem iz programa stabilnosti«. Po neuradnih informacijah naj bi se obetali novi rezi na vseh področjih, tudi pri pokojninah, in sicer v višini 300 milijonov evrov. To je nakazal že minister za finance v enem izmed intervjujev pred nekaj tednov.

 

Pozivamo vas k temeljitemu premisleku o vaših dejanjih.

Nadaljujete projekt tako imenovane slabe banke, čeprav so vas številni bančni strokovnjaki že ničkolikokrat opozorili, da je ta ukrep nekajkrat dražji od neposredne dokapitalizacije bank. In ko zapišemo »nekajkrat dražji«, to niso tisoči, stotisoči ali celo milijoni evrov. Ne, govora je o nekaj milijardah evrov, ki se bodo na ta način prelili v večji primanjkljaj države.

Govorite o »nujnosti« rezanja v socialno državo. Ko pa vas seznanimo z ugotovitvami uvedbe ukrepa davčnih blagajn na Hrvaškem, katerih sorazmeren učinek bi bil v Sloveniji enak 380 milijonom evrov, torej več, kakor predvideva jesenski rebalans proračuna, se izmikate konkretnemu ukrepanju.

Umikate tudi dobre predloge za rešitev zdravstvenega sistema, čeprav se v polni meri zavedate, da je isti zdravstveni sistem v tem trenutku v resnih finančnih težavah.

V rebalanse proračuna optimistično zapisujete številke o več kot milijardnem črpanju EU sredstev, sedaj pa vam grozi izguba več sto milijonov evrov prepotrebnih evropskih sredstev.

Hvalite se z novimi ukrepi na področju izterjave davkov, hkrati pa tiho prikimavate stalnemu zniževanju števila davčnih inšpektorjev. Danes jih je več kot četrtina manj kot pred petnajstimi leti.

Govorite o spodbujanju gospodarstva, hkrati pa s stalnimi grožnjami po krčenju sredstev zmanjšujete notranjo potrošnjo, namesto da bi sprejemali ukrepe, ki bi jo povečevali.

Ob vsem tem pa ste nam še vpeljali fiskalno pravilo in zaostrili referendumsko zakonodajo, kot da bo to rešilo kronične težave slovenske ekonomije.

Kar lahko vidimo v zadnjih nekaj letih s strani političnih odločevalcev, ni nič drugega kot neodgovorno proračunsko prelaganje zasebnih računov krize na javna pleča in bežanje pred resničnimi problemi.

Kdaj boste spoznali, da s tem ne boste našli rešitev, temveč le še bolj zaostrili krizo?

 

Od vas zahtevamo le to, da postanite odgovorni. Odgovorni do resničnih problemov družbe. Ustavite grozljivo zapravljivo reševanje nasedlih menedžerskih odkupov s slabo banko in sredstva namenite za razvojne projekte. Uvedite davčne blagajne. Kadrovsko okrepite davčni nadzor. Začnite reševati zdravstveni sistem. Pospešite in optimizirajte črpanje EU sredstev.

 

Ali ni že skrajni čas, da zaprete bruseljske učbenike rezanja in lepljenja proračunskih kontov, katerih pretirano branje ni prineslo drugega kot dolgoletne ekonomske stagnacije in socialne krize, in se usmerite v konkretne ukrepe, ki bodo koristili vsem?

 

Izbira je vaša. A vedite, da proračunski napadi na pravice delavk in delavcev Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ne puščajo velike izbire pri odgovoru na vaša dejanja.

 

 

mag. Dušan Semolič

Predsednik ZSSS

ZSSS javno sprašuje: Kako komentirate učinke uvedbe davčnih blagajn na Hrvaškem?

Na predsednico Vlade RS, ministrstvo za finance ter koalicijske stranke (PS, SD, DeSUS, DL) smo naslovili poziv h komentarju zadnjih podatkov o učinkih uvedbe davčnih blagajn na Hrvaškem.

 

Včeraj je namreč hrvaška davčna uprava objavila novice o tako imenovani fiskalizaciji oziroma uvedbi davčnih blagajn. Na podlagi primerjav obrazcev za davek na dodano vrednost v prvem polletju 2012 in 2013 so se v dejavnosti oddaje nastanitev in ponudbe hrane prihodki povečali za 1,16 milijarde hrvaških kun. V dejavnosti trgovine ter vzdrževanje in popravila motornih vozil so se v istem obdobju prihodki povečali za 5,9 milijarde hrvaških kun.

Skupni povečan prihodek vseh zavezancev za DDV v vseh dejavnostih je bil v istem obdobju nekaj več kot 13 milijard hrvaških kun ali 1,72 milijarde evrov.

 

Še prej so hrvaški mediji poročali o primeru gostinca iz Zagreba, ki mu je povprečni mesečni znesek prometa narasel iz 5.445,20 hrvaških kun v letu 2012 na 46.440,45 hrvaških kun v letu 2013, torej za več kot 8,5 krat. Mesečni promet nekega gostinca iz Reke je medtem zrasel iz 64.099,75 hrvaških kun v letu 2012 na 289.419,09 hrvaških kun v letu 2013.

 

Še en primer prihaja s Hvara, kjer se je po poročanju medijev enemu izmed tamkajšnjih gostincev promet v prvi polovici leta po uvedbi davčnih blagajn v letu 2013 povečal za neverjetnih 2729 odstotkov.

 

Te številke zagotovo terjajo komentar odgovornih političnih odločevalcev v Sloveniji.

 

O prispelih odgovorih vas bomo seveda obveščali.

 

Goran Lukič, izvršni sekretar ZSSS

ZSSS PREDLAGA: JAVNA OBJAVA DELODAJALCEV, KI NE IZPLAČUJEJO PLAČ

V IMENU PRAVNE DRŽAVE:

JAVNA OBJAVA DELODAJALCEV, KI NE IZPLAČUJEJO PLAČ

 

Delodajalci ves čas poudarjajo, da je pot iz krize sprostitev kreditnega in zaposlitvenega krča. Z njimi se lahko strinjamo. A pozor – ali si ponovno želimo gospodarske rasti, ki jo poganja gospodarski kriminal in sistemska korupcija, ki sedaj kot po tekočem traku dobivajo sodne epiloge?[1]

 

Prav zato da povrnemo pravno državo v gospodarstvo, je potrebno okrepiti njegovo transparentnost.

Korak v to smer je bila javna objava davčnih dolžnikov. Po do sedaj razpoložljivih podatkih se je po štirih javnih objavah davčnih dolžnikov poravnalo davčne obveznosti v višini okoli 30 milijonov EUR. Če vzamemo za povprečje 6 milijonov EUR poravnanih obveznosti ob vsakokratni javni objavi davčnih dolžnikov, to znese na letni ravni 72 milijonov EUR – kar je recimo enako osemkratniku zneska, ki nam ga bo EU namenila Sloveniji za ukrepe za mlade iz sheme Jamstev za mlade.

 

Kot naslednji korak v imenu transparentnosti poslovnega okolja pa naj se recimo po zgledu predloga Hrvaškega Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dohodek, ki ga je sprejela Vlada Republike Hrvaške 25. julija 2013, sprejme takšne zakonodajne spremembe, ki bodo omogočale javno objavo delodajalcev, ki ne izplačujejo plač.

 

OBRAZLOŽITEV: V zadnjem času delodajalci oddajajo zgolj REK obrazce o obračunu davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače, vendar pa hkrati ne izplačajo plače. Na problematiko plačilne nediscipline je opozoril tudi Inšpektorat RS za delo v svojem zadnjem letnem poročilu 2012, ko je zapisal, da že četrto leto zapored ugotavlja, da so kršitve v zvezi s plačilom za delo  najpogosteje ugotovljene kršitve na področju nadzora delovnih razmerij.

Medtem pa je na Hrvaškem tamkajšnja vlada na svoji seji 25. julija letos sprejela predloge sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dohodek, kjer se predvideva tudi javna objava vseh davčnih zavezancev / delodajalcev, ki ne izplačujejo plače svojim zaposlenim oziroma ki so tri mesece zapored oddajali samo obračun prispevkov v skladu z Zakonom o prispevkih.

 

Skratka – podoben oziroma enak ukrep, kot ga predvidevajo zadnje spremembe davčne zakonodaje na področju nadzora izplačevanja plač na Hrvaškem bodo absolutno zagotovile tako večjo pravno varnost delavcev kot večjo transparentnost poslovnega okolja v Sloveniji.

 

Konkreten primer, ki ga je zasledila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZS):

po opozorilu ZSSS, da je podjetje vložilo zahtevo za refundacijo, čeprav ni izplačalo nadomestila plače delavcu, je konec prejšnjega meseca vodja  izpostave ZZZS v Laškem zaprosila  za  pojasnilo  računovodski  servis,  ki  opravlja storitve za omenjeno podjetje, zakaj  je  bil oddan REK-1 obrazec, če plače in nadomestila plač delavcem za  mesec maj 2013 ter prispevki niso bili izplačani oz. poravnani.

Prejeli so odgovor s sledečo vsebino, citirano:

»REK  obrazci se pri podjetju oddajajo kljub temu, da plače in  prispevki  niso  izplačani  zaradi pozivov DURS-a, da moramo oddati rek obrazce.

V  primeru  podjetja  sicer tega poziva nismo dobili, ampak glede  na  ostala  podjetja, kjer so pošiljali obvestila in je šlo za enake primere  neizplačevanja  plač  in prispevkov, sedaj rajši za vsako podjetje oddajam  REK obrazec in potem davčna napravi izvršbo na denarna sredstva in pobere svoje dajatve takrat, ko denar je na računu.« (konec citata)

 

Na žalost pa se velikokrat dogaja, da DURS potem ne more narediti izvršbe na denarna sredstva, ker ima delodajalec v veliko primerih blokiran TRR, brez sredstev in »preventivno« prenese svojo dejavnost na novo hitro ustanovljeno podjetje.

Posledično tako delavci ne dobijo izplačanih plač in tudi DURS ne more opraviti izvršbe. Čeprav je v ZDR-1 zagrožena visoka globa za neizplačilo plač, je tudi ta le pogojno izterljiva v primeru nelikvidnih ali navidezno nelikvidnih podjetij.

Zato da bi pravočasno preprečili takšne situacije, je potrebno tudi na način javne objave delodajalcev, ki ne izplačujejo plač, povečati njihovo plačilno disciplino.

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi

---

[1] Po podatkih GPU se je škoda iz naslova gospodarskega kriminala med leti 2005 in 2010 zvišala iz skoraj 70 milijonov evrov v letu 2005 na 112 milijonov evrov leta 2008 in na 505 milijonov evrov leta 2010. (vir: letna poročila GPU).