Srečno 2013

Leto, ki se izteka, je bilo težko, neprijazno do velike večine ljudi.

Pot, ki so nam jo vse leto vsiljevali, je pot, ki poglablja gospodarsko, politično, socialno in moralno krizo družbe. Neoliberalni ukrepi, na katere prisegajo mnogi naši politiki, nas peljejo v brezno.

Na to smo opozorili tudi na velikih demonstracijah 17. novembra, na katerih se je sindikatom pridružil velik del civilne družbe.

Te demonstracije in kasnejši protesti so ljudski odgovor na grobe posege v socialne in politične pravice.

 

V Sloveniji se krepi alternativa ukrepom uradne politike, alternativa, ki v ospredje postavlja socialno pravičnost, solidarnost in človeško dostojanstvo. Te vrednote zagotovo tudi ne morejo biti nasprotnik uspešnemu gospodarstvu.

 

Od politikov zahtevamo, da  njihovo ravnanje v celoti v  podredijo pričakovanjem ljudi, zaposlenim, brezposelnim, mladim in upokojencem. Da ustvarjajo državo, ki bo v prvi vrsti ščitila temeljne človekove pravice, ne pa ekonomske pravice – pravice kapitala. Kako težko je to sprejeti kot vodilo potem, ko dobiš oblast!

 

Toda kakšna bo naša družba v prihodnje, je odvisno tudi od nas.

Najslabše je biti ponižen, ustrahovan, razumevajoč do vsega, kar se ponuja od nekaterih evropskih in naših državnih institucij v imenu velikih besed o ukrepih, ki ne poznajo alternative, povzročajo pa revščino, umiranje pravne države in demokracije.

 

Že zato je prav, da se množično in dostojanstveno pridružimo vseslovenskemu protestu, ki bo 21. decembra, in zahtevamo pozitivne družbene spremembe. Rešitev iz sedanje krize je mogoča le, če bodo naši politiki in delodajalci dali prednost ljudem in ne kapitalu.

Naj bo to tudi velik dogodek za spodbuden vstop v novo leto, v leto, za katero upajmo, da bo boljše, da bo prineslo spremembe, ki si jih mi vsi želimo.

 

Bralcem naših e-novic, članicam in članom naših sindikatov, želim v novem letu vse najboljše, še zlasti pa zdravja.

 

mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS 

6.kongres ZSSS - sporočilo za medije

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je danes potekal 6. Kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pod geslom »ZSSS - z ljudmi za ljudi!«. Udeležilo se ga je blizu 200 delegatov in gostov, med katerimi je bilo tudi 24 predstavnikov sindikalnih konfederacij iz evropskih držav, predstavniki vseh drugih sindikalnih konfederacij iz naše države in minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrej Vizjak ter glavni republiški inšpektor za delo  Franc Rančigaj.

 

Delegati kongresa so sprejeli poročilo o delu ZSSS med 5. in 6. Kongresom ZSSS ter program dela za naslednje petletno obdobje. Na tajnih volitvah so izvolili mag. Dušana Semoliča za predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ter Milana Utrošo za sekretarja ZSSS.

 

Osrednji govor je imel predsednik ZSSS Dušan  Semolič, ki je dejal, da evropske institucije in Mednarodni denarni sklad od nas zahtevajo strukturne reforme, vendar pa so ravno oni tisti, ki bi potrebovali reformo. Opozoril je, da je vladna ostra politika varčevanja povzročila zniževanje ravni socialnih pravic, vedno večjo revščino in da narašča število ljudi, ki si ne morejo več plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Dejal je, da smo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije stalno opozarjali vlado, naj namesto odhodkovne strani proračuna izboljša prihodkovno stran, vendar pa je bil odgovor vlade na našo zahtevo znižanje davka na dobiček pravnih oseb. Zavzel se je za spremembo zakonodaje, ki bi omogočila, da bi v primerih stečajev najprej bile poplačane terjatve delavcem in šele nato bankam. Delavke in delavci imajo pravico do boljših plač, saj te dvigujejo kupno moč in poganjajo rast, je dejal, zato je treba uveljaviti nov plačni model in spremeniti definicijo minimalne plače. Poudaril je, da v svobodnih sindikatih zahtevamo revizijo vseh tajkunskih prevzemov ter podaljšanje zastaralnih rokov za takšne primere.              

 

S programom, ki so ga sprejeli delegati, se Zveza svobodnih sindikatov Slovenije zavezuje temeljnim vrednotam, kot so solidarnost, socialna pravičnost in človeško dostojanstvo. Cilj ZSSS ostaja ustavno opredeljena, v praksi pa vse manj udejanjena socialna država. V programu tudi piše, da je za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije človeško dostojanstvo neločljivo povezano s kakovostno zaposlitvijo in dostojno plačo. Pri nas in v svetu morajo  zavladati drugačne vrednote, kot so skrb za blaginjo vseh ljudi, solidarnost, družbena odgovornost kapitala in skrb za okolje. Rešitev iz sedanje krize je možna le, če bodo naši politiki in delodajalci vse svoje sile usmerili na dostojanstvo ljudi in njihovo blagostanje in če bodo dali prednost ljudem, ne pa kapitalu, je še zapisano v programu.

 

Delegati so sprejeli tudi resolucije: resolucijo z naslovom »Zahtevamo od politike odgovoren odnos do državne lastnine in skrb za ohranitev in razvoj slovenskega gospodarstva«, ki govori o tem, zakaj smo v sindikatih proti slabi banki. Resolucijo z naslovom »«Spremenimo mačehovski odnos do začetka lastnega družinskega življenja mladih«, ki govori o pravici mladih do vstopa na trg dela, o tem, da naj šole mladim pravočasno pomagajo načrtovati uspešno poklicno življenje ter o pravici do omejitve delavnika na 8 ur tudi v stoletju informacijske tehnologije. Resolucijo »Zahteve za pozitivne družbene spremembe«, ki govori o tem, da smo v sindikatih proti varčevalnim ukrepom, razgradnji javnega šolstva, spreminanju gospodarstva v klientelistično omrežje ter ugrabitvi demokratičnih procesov. V resoluciji so se delegati zavzeli trajnostno industrijsko politiko, krepitev pravne in socialne države, povečano vlaganje v raziskave in razvoj, vlaganje v javne storitve, gospodarski razvoj, ki bo temeljil na pravičnih plačah ter za pospešeno vlaganje v mlade. Resolucija se končuje s pozivom k podpori stavki javnega sektorja ter k množični udeležbi članov ZSSS na vseslovenskih protestih 21. decembra letos.

 

Delegati so sprejeli še posebne sklepe kongresa, v katerih podpirajo legitimne in upravičene zahteve udeležencev protestov v Mariboru in pozivajo Franca Kanglerja naj odstopi tudi kot državni svetnik. Delegati so tudi mnenja, da v slovenski politiki Franc Kangler ni osamljen primer, zato pozivajo vse politike, ki so kakorkoli prišli v nasprotje z moralnimi načeli ali zakoni, da odstopijo s funkcij, ki jih opravljajo.

 

Delegati 6. kongresa ZSSS podpirajo tudi zahteve in pričakovanja, ki jih izrekajo udeleženci protestov po celotni Sloveniji. Te zahteve so enake zahtevam ZSSS, ki so jih politikom in javnosti sporočili na demonstracijah 17. novembra v Ljubljani, zato pozivajo članice in člane sindikatov v ZSSS, da se množično in dostojanstveno udeležijo vseslovenskega protesta, ki bo 21. decembra 2012.

 

Pavle Vrhovec

Izvršni sekretar ZSSS

Poročilo o rezultatih pogajanj o pokojninski reformi / ZPIZ-2

V ponedeljek, 3. 12. 2012, so se zaključila tristranska pogajanja med vlado, delodajalskimi organizacijami in sindikalnimi zvezami in konfederacijami o predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (s kratico ZPIZ-2). Želimo vas obvestiti o najpomembnejših rezultatih teh pogajanj. Ker nam ni uspelo zapreti vsaj dveh na pogajanjih odprtih vprašanj (višina pokojnin in prehodno obdobje), na koncu ni bilo pripravljenosti za hitri podpis dogovora o usklajenosti. Smo pa sindikati pripravili seznam vsega, o čemer je na pogajanjih tekla beseda, a se je nanašalo na druge zakone. Seveda gre predvsem za vse, kar je nujno za polnjenje pokojninske blagajne in omogoča ljudem, da najdejo delo. Nočemo, da gre v pozabo in zato smo ministru predlagali, da vse to v naslednjih tednih vnesemo v socialni sporazum/dogovor. Kar je bilo na pogajanjih doseženo, je minister v obliki amandmajev na predlog ZPIZ-2 vložil v Državni zbor RS. V torek, 4. 12. 2012, je ta potrdil amandmirani ZPIZ-2.  

 

Vlada je v predlog ZPIZ-2 že septembra 2012 vgradila ključno zahtevo ZSSS iz pogajanj leta 2010 o na referendumu zavrnjenem ZPIZ-2, da mora biti 40 let čiste pokojninske dobe brez dokupov dovolj za starostno pokojnino brez malusov. Toda, da bi reforma postala znosnejša, smo zaradi predlaganega dviga splošne upokojitvene starosti sklenili nanjo zahtevati dodatne olajšave. Pogajali smo se tudi za dostojne pokojnine. Za polnih 40 let pokojninske dobe je namreč zajamčena višina pokojnine zgolj še 439 €! Večina upokojencev prejema pokojnino nižjo od 613 €! Nizke pokojnine težko preprečijo revščino upokojencev.

 

Pogajanja so potekala od septembra do decembra 2012 pod vtisom zaskrbljujočega padanja bruto domačega proizvoda, visokega števila brezposelnih in napovedi o skokovitem naraščanju števila upokojencev iz najbolj številčnih generacij, rojenih po drugi svetovni vojni. V Sloveniji z 2 milijonoma prebivalcev je letos že 593.000 upokojencev. Na enega upokojenca je zgolj še 1,5 zavarovanca, ki mora s prispevki od svoje plače zagotoviti denar za pokojnine. Zaradi gospodarske krize pa baje prav za pokojnine zmanjkuje dodatnega proračunskega denarja.

 

Pokojninske reforme na pogajanjih nismo mogli preprečiti. Smo pa dosegli, da bodo upokojitveni pogoji ugodnejši od sprva predlaganih.  Uspeli smo zvišati olajšave na upokojitveni starosti 60 in 65 let. Posebej dragocena je olajšava na račun zavarovalne dobe žensk in moških pred njihovim 18. rojstnim dnevom. Zaradi nje tistim, ki so se zaposlili že kot najstniki, ne bo treba delati za starostno pokojnino bistveno dlje kot po ZPIZ-1. Po junija 2011 na referendumu zavrnjenem ZPIZ-2 bi namreč morali delati tudi do 45 let.

 

Po lani na referendumu zavrnjenem ZPIZ-2 se bi moški namreč smel starostno upokojiti nič prej kot pri starosti 60 let (olajšav ni bilo) v kombinaciji z najmanj 43 leti čiste pokojninske dobe brez dokupov. Po letošnjih pogajanjih se bo mogel upokojiti že po najmanj 40 letih čiste pokojninske dobe brez dokupov v kombinaciji z na račun olajšav znižani starosti s 60 let na največ 58 let. Na katere olajšave sme računati moški? Uveljavlja lahko olajšavo na račun dveh tretjin obveznega vojaškega roka in na račun vse zavarovalne dobe pred svojim 18. rojstnim dnevom. Pogojno sme uveljaviti celo olajšavo na otroke.

 

Po lani na referendumu zavrnjenem ZPIZ-2 se bi smela ženska najprej upokojiti pri starosti 58 let (olajšav ni bilo) v kombinaciji z najmanj 41 let čiste pokojninske dobe brez dokupa. Po letošnjih pogajanjih se bo leta 2013 smela upokojiti pri čisti pokojninski dobi brez dokupov 38 let in 4 mesece (v prehodnem obdobju do 2019 postopoma dvig na  40 let) v kombinaciji z na račun olajšav znižani starosti s 60 na največ  57 oziroma 56 let. Na katere olajšave sme računati ženska? Uveljavlja lahko olajšavo na račun vse zavarovalne dobe pred 18. rojstnim dnevom in na otroke. Za enega otroka znaša olajšava 6 mesecev, za dva 16 mesecev, za tri 26 mesecev, za štiri 36 mesecev in za pet otrok 48 mesecev.

 

Uspelo se nam je pogoditi tudi za olajšave na upokojitveno starost 65 let, ki velja za tiste, ki nikoli ne dosežejo 40 let pokojninske dobe. Najpogosteje se to dogaja tistim, ki so se dolgo šolali. V kombinaciji z vsaj 38 let (neuspešno smo predlagali 30 let) čiste pokojninske dobe brez dokupov bo mogoče olajšave uveljavljati na račun otrok do starosti največ 61 let in na račun vojaškega roka do starosti največ 63 let. Ne pozabimo še na prehodno obdobje, v katerem se bodo tisti brez dopolnjenih 40 let pokojninske dobe še vedno lahko upokojevali pri starosti 63,6 oziroma 61,6 let v kombinaciji z vsaj 20 let pokojninske dobe (ti dve starosti se v prehodnem obdobju postopoma dvigata po 6 mesecev na leto). Na pogajanjih smo sicer neuspešno predlagali drugačna prehodna obdobja, da se položaj tistih brez 40 let pokojninske dobe ne bi preveč spremenil. To je prva pomembna neusklajena točka pogajanj.

 

Tisoči brezposelnih na zavodu za zaposlovanje prijavljenih na dan 31. 12. 2012, ki bodo upokojitvene pogoje po ZPIZ-1 dopolnili v času trajanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, se bodo na podlagi naših pogajalskih zahtev mogli upokojiti po ZPIZ-1 tudi po začetku veljave ZPIZ-2. Največ klicev na pomoč smo namreč med pogajanji prejeli prav od njih.

 

Pogodili smo se za bistveno izboljšanje pravic zavarovancev obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je pred 11 leti nadomestilo nekdanjo beneficirano delovno dobo. Po novem se bo to zavarovanje imenovalo poklicno zavarovanje. Proračun bo pokrival razliko do polne višine poklicne pokojnine tistim, ki jim ne bo uspelo privarčevati na svojem osebnem pokojninskem računu dovolj sredstev za poklicno pokojnino v višini vsaj 90 % starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo. V naslednjih letih se bo zaradi tega lahko poklicno upokojilo na tisoče delavcev na najtežjih delovnih mestih. Brez tega pa bi bili prisiljeni, da svoje delo podaljšajo kar za nekaj let.

 

Novost, ki jo prinaša ZPIZ-2, bo sprememba odmernega odstotka pri odmeri pokojnine od pokojninske osnove. V preteklih letih so številni novi upokojenci protestirali zaradi valorizacijskega količnika v ZPIZ-1, ki je razvrednotil na videz visoko odmero. Izražal je namreč nižanje pokojnin zaradi interventnega proračunskega omejevanja usklajevanja pokojnin v preteklih letih. V letu 2012 ta količnik znaša le še 0,732.  ZPIZ-2 ga končno odpravlja in omejitve usklajevanja zato ne bodo več dodatno nižale ravni pokojnin. Da bi ga odpravili, je bila dosedanja bruto lestvica nadomeščena z neto odmerno lestvico. Zaradi tega pa končni znesek odmerjene pokojnine zanesljivo ne bo  prav nič drugačen. Za 40 let pokojninske dobe je za ženske na primer bruto odmera 82,0 % množeno z 0,732 isto kot 60,25 % neto. Neto lestvico vsi pozdravljajo, ker odpravlja zablode, kakšne pokojnine nas v resnici čakajo. Odmera za 40 let za moške pa je zgolj 57,25 %. Da niso bili sprejeti naši predlogi za zvišanje nad 60 % niti v prehodnem obdobju, ostaja pomembna neusklajena točka.

 

Ker so pokojnine prenizke predvsem zaradi proračunskega omejevanja njihovega usklajevanja v preteklih letih, smo na pogajanjih zahtevali njihovo zvišanje. ZSSS je pripravila predlog preračuna bruto lestvice v neto, ki bi najmanj izničil znižanje pokojnin vsaj iz zadnjih dveh let. Predlagali smo tudi njihovo dodatno postopno zviševanje na podlagi izjemnih uskladitev v letih s pozitivno rastjo BDP. Zaradi proračunskega varčevanja nam ni uspelo. Uspelo pa se nam je pogoditi vsaj za skrajšano obdobje za odmero pokojninske osnove in štetje v pokojninsko osnovo polne plače namesto nižjega nadomestila za čas odsotnosti z dela. S sklicevanjem na prehodno obdobje po ZPIZ-1 smo za ženske v prehodnem obdobju do leta 2019 precej izboljšali odmero pokojnine za prvih 40 let pokojninske dobe. Ni pa nam uspelo, da bi jo v enaki meri izboljšali tudi za moške (že omenjena pomembnejša neusklajena točka na pogajanjih). Namesto tega smo morali sprejeti ponujene visoke trajne bonuse na odmero za 41., 42. in 43. leto pokojninske dobe (za ženske do leta 2019 tudi za 39. in 40. leto)! Za vsake dodatne 3 mesece (kar je ugodno) nad 40 let dobe se bo odmera povišala za 1 % oziroma za leto podaljšanja za kar 4 % (neto odmera za 1 leto je sicer zgolj 1,25 %). To pomeni, da bo možno za tri podaljšana leta dela iztržiti odmero, za kakršno bi sicer bilo treba delati skoraj 10 let! In ne le to! Kdor bo prostovoljno podaljšal delo, bo od pokojninskega zavoda do najdlje svojega 65. leta starosti prejemal kar 20 % svoje pokojnine kot dodatek k plači. Imel bo torej bistveno več denarja v žepu tako pred kot po upokojitvi. ZSSS je na pogajanjih namreč zagovarjala stališče, da je treba dvig dejanske upokojitvene starosti treba doseči z nagradami in ne s kaznimi pri višini pokojnine.

 

Pogajali smo se tudi za boljše usklajevanje pokojnin. Dosegli smo, da se, prvič, uskladijo z najmanj 50 % inflacije, da bo, drugič, uskladitev v obsegu 50 mio € že v letu 2013 in da bo, tretjič, izredna uskladitev pokojnin vsako leto s pozitivno rastjo BDP ali če bo rast pokojnin dve leti zapored nižja od inflacije. Zaradi proračunskega varčevanja nam ni uspelo več.

 

Sindikat na pogajanjih uspe, kadar delavci njegove zahteve podprejo na demonstracijah ali stavki.

Pogajalci se zato zahvaljujemo vsem, ki ste ojačili naše pogajalske zahteve na referendumu leta 2011 in na demonstracijah 17. 11. 2012 v Ljubljani!

 

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS

PODPORA GIBANJU ZA PRAVNO IN SOCIALNO DRŽAVO!

 

 

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije že dalj časa opozarjamo slovensko politiko o napačnih pristopih k reševanju krize, saj zategovanje pasu državljanov dokazano ni pot iz nje. Je pa to pot, ki vodi ljudi v vedno večjo socialno bedo in ki povečuje možnost socialnih konfliktov. Na to smo nazadnje javno opozorili na množičnih demonstracijah 17. novembra, na katerih se je sindikatom pridružil velik del civilne družbe. Žal pa se je vlada odzvala podcenjujoče in z ignoranco ter popolnoma prezrla sporočilo demonstracij: »Dovolj nam je! Zahtevamo pravno in socialno državo«!

Te demonstracije in kasnejši protesti po celotni Sloveniji so ljudski odgovor na politiko krčenja socialnih in političnih pravic, ki se je pomešala z elementi represije. Neodzivnost oblasti do socialnega položaja, sporočil in zahtev ljudi, poskusi goljufanja z njihovimi podpisi pod referendumsko pobudo, se logično odražajo v vse večjem nezadovoljstvu, ki je iz prvotnih sindikalnih demonstracij preraslo v množično protestno gibanje, katerega cilji so enaki tistim, ki smo jih sporočali na demonstracijah 17. novembra. V ZSSS ugotavljamo, da je odziv vlade tudi tokrat ignorantski in podcenjujoč ter izkazuje odsotnost politike z realnostjo. Zlasti z realnostjo v kateri ljudje živijo. Ukvarjanje z vprašanji formalne prijave protestov, iskanjem njihovih organizatorjev ter poudarjanje izgredov posameznikov pa predstavlja namerno spregledovanje vzrokov, zmeraj večjega nezadovoljstva prebivalcev Slovenije in poskus preusmerjanja pozornosti od bistva problemov. 17. november 2012 in aktualni protesti po slovenskih mestih niso glas huliganov z ulic ali politično instrumentaliziran projekt, kakor jih skuša prikazati oblast. Vsi ti dogodki so skupen glas vseh nas, ki nam je preprosto – dosti. Dosti poniževanja. Tlačenja. Prevzemanja in odvzemanja. Ošabne zaslepljenosti oblasti. Nedelovanja pravne države. Umiranja socialne države.

Zato v ZSSS izrekamo podporo vsem, ki zahtevajo vzpostavitev pravne in socialne države in zaustavitev politične okupacije ljudstva. Politikom se ni zgodila ulica, kot sporočajo, zgodili so se jim ljudje. In prav je, da se politiki že enkrat končno zavedejo, da so bistven del države ljudje ter da njihova oblast v času mandata ni absolutna! Čim prej bodo to dojeli, tem bolje bo za njih in Slovenijo.
mag. Dušan Semolič
predsednik ZSSS

ORBANIZACIJA SLOVENIJE

Po informacijah iz kabineta predsednika Vlade RS se bo jutri na povabilo predsednika Vlade RS Janeza Janše na prvem uradnem obisku v Republiki Sloveniji mudil predsednik Vlade Republike Madžarske Viktor Orbán. Namen obiska je po besedah Kabineta predsednika vlade RS »krepitev odnosov med državama in poglabljanje gospodarskega sodelovanja. Posebna pozornost bo namenjena pomenu in odprtim vprašanjem manjšin, živečih v Sloveniji in na Madžarskem. Teme pogovorov bodo tudi gospodarska in finančna situaciji v regiji, sodelovanje držav v okviru EU in NATA, ter krepitev sodelovanja na regionalni ravni.«

A tukaj si moramo biti jasni: jutri prihaja v Slovenijo na vabilo predsednika Vlade RS oseba, ki si zelo po svoje razlaga definicijo »pravne države« in ki je pred nekaj dnevi izjavil, da je »obdobje socialne države končano«. Če gremo po vrsti:
Pred tremi tedni je Evropsko sodišče v Luksemburgu razsodilo, da odločitev Madžarske, da zniža upokojitveno starost za sodnike, tožilce in notarje, predstavlja diskriminacijo na podlagi starosti. 
29 oktobra letos, torej pred slabim mesecem je madžarski parlament sprejel sporne spremembe Ustave, ki predvidevajo obvezno registracijo volivcev pred splošnimi volitvami. 
V začetku leta je Evropska komisija sprožila tri pravne postopke proti Madžarski, ker meni da bi lahko njena nova zakonodaja ogrozila neodvisnost madžarske centralne banke, sodstva in agencije za nadzor nad varstvom podatkov.
S 1. januarjem letos pa je začela na Madžarskem veljati nova medijska zakonodaja, ki določa enotno in strogo nadzorovano politično poročanje državnih medijev ter visoke kazni tudi za zasebne, če se bodo ti prekršili proti vrsti uradnih medijskih določil. Pri tem bo javne medije nadzorovalo vladno telo, v katerem so izključno predstavniki vladajoče stranke Fidesz, zasebnim pa so določili obveznost upoštevanja tako nejasnih določil kot neuravnoteženega poročanja, kršenje človekovega dostojanstva, prekrške proti javni morali in celo pomanjkljivo pokrivanje dogodkov v javnem interesu.
Pred nekaj dnevi, natančneje v četrtek, 22. 11. 2012 pa je Viktor Orban na finančni konferenci v Frankfurtu, ki jo je organizirala banka Sberbank, povedal, da je »obdobje socialne države končano«. Njegov glavni predstavnik za tisk Bertalan Havasi je prisotnim predstavnikom tiska povedal, da ima »Madžarska jasen odgovor – oblikovanje na delu temelječe družbe« in da »zato niso zgolj izvedli strukturnih reform, temveč prenavljajo Madžarsko«. Kako si madžarska vlada zamišlja takšno »delovno prenovo« Madžarske, je vidno iz programa javnih del, kjer je vključitev brezposelne osebe vanj nujna – v primeru, da ta oseba zavrne kakršno koli obliko javnih del, ni upravičena do socialnih prejemkov. 

Očitno pa tudi Slovenija dobiva zelo močne obrise avtoritarne orbanizacije. Zakaj?
Spomnimo se »izginulih« 36 listov s podpisi državljanov in državljank Slovenije za pobudo za razpis referenduma o Zakonu o t.i. »slabi banki«, za katere noben del oblasti noče prevzeti odgovornosti. Pri čemer se Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), oziroma sam minister za notranje zadeve dr. Gorenak vsak dan bolj zapletajo v nelogičnosti lastnih izjav. Tako na eni strani pojasnjujejo, da je bil »dopis, skupaj s poročilom, ki je odražalo število preverjenih podpisov do konca delovnega dne v petek, 26.10. 2012, dne 30.10. 2012 posredovan v Državni zbor. V poročilu o notranjem nadzoru MNZ glede izginulih podpisov pa je zapisano, da je »pristojen direktorat z dopisom 26.10. 2012 po kurirju posredoval celotno gradivo DZ«. 
Spomnimo se kriminalistične preiskave preverjanja istovetnosti nekaterih podpisov poslancev in poslank, ki so vložili pobudo za referendum o Slovenskem državnem holdingu. Zgodba se je začela, ko je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko dan po oddaji podpisov za referendum o SDH zahteval razpravo na kolegiju predsednika Državnega zbora, kjer je predlagal sklep, da »kolegij zaprosi generalno policijsko upravo, da se predhodno preverijo vsi podpisi«. Predlog se je zavrnil. Le 56 minut po koncu zasedanja kolegija pa se v nabiralniku elektronske pošte generalne policijske uprave pojavi s kazensko ovadbo zoper Župevčevo. Pošiljatelj je glavna pisarna MNZ (Mekina, 23.11. 2012). 
Spomnimo se načrtovanega vladnega dviga DDV na tisk, ki je zaskrbel tudi Evropsko komisijo in ki so ga sicer umaknili v zadnjem trenutku. Na drugi strani pa je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) pred kratkim objavilo rezultate razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev, kjer je bilo od večjih medijev uspešno le Delo, ki mu je ministrstvo 25.000 evrov dodelilo za nedeljske vsebine. Deset prijaviteljev v kategoriji splošno informativnih medijev je za financiranje programskih vsebin dobilo po 25.000 evrov. Med njimi je podjetje Časnik, ki izdaja spletno stran Časnik.si, »spletni magazin konservativne, katoliške in klasično liberalne usmeritve«. Pod enega od prispevkov se je podpisal Peter Lah, ki je predsedoval strokovni komisiji za ocenjevanje projektov tega medijskega razpisa. S 25.000 evri si bosta izhajanje v težkih časih olajšala tudi Reporter in Demokracija. S projektom Slovenija in izzivi časa pa je komisijo prepričalo podjetje Nova obzorja, katerega solastnika sta stranka SDS ter Dejan Kaloh, nekdanji odgovorni urednik provladnega portala Politikis in sedanji svetovalec ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka (SDS). 
Spomnimo se protesta pogodbenih sodelavcev RTV SLO pred dvema tednoma, ki so opozarjali, da bodo prav oni najbolj neposredno občutili vladno namero po zniževanju RTV prispevka za deset odstotkov, in sicer tako, da se jim s 1.1. 2012 pogodbe preprosto ne bo podaljšalo. Pri čemer pa je tudi Računsko sodišče RS ugotovilo, da bi 250 pogodbenih sodelavcev moralo biti nemudoma zaposlenih za nedoločen čas, saj je njihovo delo v bistvu prikrito pogodbeno razmerje. Na drugi strani pa je nekaj kadra iz RTV SLO prestopilo v nov velik para - državni medijski projekt Planet TV, katerega je ustanovilo podjetje TSmedia, ki je v stoodstotni lasti podjetja Telekom, to pa je v večinski državni lasti. Na tem mestu ne bi polemizirali z vsebinskostjo dela Planet TV. Je pa natančno pisal Jože Vogrinec v zadnji kolumni v Mladini, kjer je opozoril, da so novinarji nekaterih medijev, med njimi tudi Planet TV, ob poročanju o demonstracijah 17. 11. 2012 kršili temeljno pravilo, ki so si ga postavili sami: naj se poročanje o dogodku ne meša s komentiranjem istega dogodka (Mladina, 23.11. 2012). 
Spomnimo se številk, ki jih je 5. oktobra letos objavilo MIZKŠ ob pripravi proračuna za 2013 in 2014: osnovne in srednje šole lahko glede na drugo polovico leta 2012 pričakujejo okrog 10 % manj sredstev za stroške dela / javni zavodi s področja kulture lahko v letu 2013 računajo na 17 % manj denarja kot v letu 2011, od tega za 11 % manj sredstev za plače kot v letu 2011 oziroma 10% manj sredstev za stroške dela kot v celem letu 2012 / javni zavodi s področja znanosti lahko v letu 2013 računajo na 19 % sredstev manj kot leta 2011 oz. 8% manj kot 2012 ter univerze za uredbo okoli 16% sredstev manj kot v letu 2011 in 8% manj kot v 2012. Na drugi strani te varčevalne logike pa mediji opozarjajo na to, da bo isto MIZKŠ preko razpisov na milijone EUR podelilo manjšim »policentričnim« fakultetam, osebno povezanim z največjo vladno stranko. 

Kaj pa socialna država? Vprašajte, kaj si o njej misli nekaj več kot 26.000 upokojencev, katerim se je z uveljavitvijo Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) znižalo pokojnine; ali pač starše, ki zaradi nižjega plačnega praga za upravičenost do subvencije, ki ga je uvedel ZUJF, ne zmorejo plačevati šolske malice. Zagotovo pa vemo, da je minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrej Vizjak tudi sam pristaš mantre o »zlorabljanju socialnih transferjev«, kar je tudi omenil na predstavitvi na matičnem odboru DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide februarja letos. No, in prav ta mantra je proizvedla primere, ko je posameznik zaradi tega ker se je moral iz objektivnih razlogov zateči po humanitarno pomoč, upravičen do opazno nižjih socialnih transferjev. Kot da lahko plačaš račun za elektriko s paketom rdečega križa…

Dr. Borut Rončevič, sicer v.d. generalnega direktorja direktorata za visoko šolstvo na MIZKŠ je pred časom napisal esej z naslovom Politična tehnologija za drugo republiko v katerem govori o sistematični preobrazbi Slovenije v drugo republiko, kjer se v tretjem koraku »ponotranji vrednote in ideje druge republik«, v četrtem koraku pa bo »treba sistematično odstraniti vse, kar nasprotuje spremembi Slovenije v družbo znanja in odprtosti. Retrogradne prakse bo treba izkoreniniti. Skoraj tako odločno, kot je bila denacifikacija v Nemčiji po drugi svetovni vojni…«

Orbán govori o preobrazbi družbe. Slovenska oblast govori o drugi republiki. Jutri bo lep dan na poti v preobrazbo v drugo republiko. Dobrodošli v hrabri novi svet orbanizacije na slovenski način. 

Goran Lukič
ZSSS

Vlada ma nas rada ?

Medtem ko smo se zbirali na trgu, je vladni PR stroj poslal novinarjem obvestilo (prebrali ga boste spodaj), da ni nobenega razloga za trditve, da nismo socialna država.


In kaj je realnost ? Kako lepo deluje statistična manipulacija dokazujemo na tem mestu.

Za bolj realen vpogled (ne pozabimo na znižanje davka na dobiček, ki ima negativen vpliv na proračun 2013 v višini 273 mio EUR / na dejstvo, da je med 2009 in 2011 število oseb, ki živijo pod pragom tveganja revščine naraslo za 50.000).

 

	Realizacija proračuna 2011 (1)	Rebalans proračuna 2012 (2)	Predlog proračuna 2013 (3)	Predlog proračuna 2014 (4)	Razlika med realizacijo proračuna 2011 in  predlogom 2013	Razlika med predlogom 2013 in 2014
100701 Denarna nadomestila brezposelnim	331.179.471	295.516.491	268.842.291	242.340.750	- 62.337.180	- 26.501.541

 

	Realizacija proračuna 2011 (1)	Rebalans proračuna 2012 (2)	Predlog proračuna 2013 (3)	Predlog proračuna 2014 (4)	Razlika med realizacijo proračuna 2011 in  predlogom 2013	Razlika med predlogom 2013 in 2014
2002 Socialne pomoči in nadomestila neposredno upravičencem	255.273.615	306.185.211	273.156.409	259.633.507	+ 17.882.794	-13.522.902
200201 Denarna socialna pomoč	148.479.724	208.851.851	185.858.987	175.783.489	+ 37.379.263	-10.075.498
200203 Pravice po vojni zakonodaji	78.865.394	68.800.000	58.748.200	55.262.700	-20.117.194	-3.485.500
2003 Socialno varstvene storitve	86.943.428	88.311.301	80.198.633	78.597.935	-6.744.795	-1.600.698
200301 Centri za socialno delo	42.807.933	46.016.459	39.737.068	39.636.667	-3.070.865	-100.401
200302 Varstveno delovni centri	29.440.558	28.178.702	26.690.226	25.690.047	-2.750.332	-1.000.179
2005 Družinski prejemki in starševska nadomestila	697.528.820	648.154.342	607.195.108	600.623.120	-90.333.712	-6.571.988
200501 Družinski prejemki in starševska nadomestila	697.528.820	648.154.342	607.195.108	600.623.120	-90.333.712	-6.571.988

In kako statistično manipulira Vlada RS v svojem sporočilu za javnost ?

PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA ZAGOTAVLJANJE USTREZNE RAVNI SOCIALNE DRŽAVE ZADNJE DESETLETJE NARAŠČALA

Ena od ključnih prioritet vlade je zagotavljanje ustrezne ravni socialne države, kar izhaja tudi iz predloga proračuna za leto 2013. Za primerjavo so v tabeli zbrani podatki o posameznih postavkah s področja sociale iz leta 2002 ter iz predloga proračuna za leto 2013, ki je trenutno v parlamentarni proceduri. Iz podatkov je razvidno, da se je ob 46 odstotnem povečanju davčnih prihodkov glede na leto 2002 višina socialnih postavk iz proračuna povečala nadproporcionalno. Tako bodo prispevki za brezposelne ob slabi desetini višji brezposelnosti v letu 2013 znašali kar dva in polkrat več oziroma za 143 odstotkov več kot so znašali leta 2002. Sredstva za socialno varnost so se v zadnjem desetletju podvojila in znašajo skoraj 300 mio EUR, za 55 odstotkov pa bodo višja tudi sredstva za izvajanje družinske politike.

Podrobnejši podatki so priloženi v tabeli:

Iz navedenega izhaja, da Vlada RS s predlaganim proračunom 2013 še naprej posveča poseben poudarek vprašanju socialne države. Da bi v Sloveniji ta cilj lahko zasledovali tudi v prihodnje, je treba sprejeti nujne reforme. Reformni paket poleg pokojninske reforme in reforme trga dela zajema tudi zakon o slovenskem državnem holdingu, zakon o stabilizaciji bančnega sistema ter posamezne pakete za spodbujanje ugodnejšega poslovnega okolja z manj administrativnimi bremeni. Le s pravočasno uveljavitvijo vseh naštetih ukrepov bo mogoče spodbuditi gospodarski razvoj ter posledično porast zaposlenosti, zaustaviti trend padanja pokojnin ter mladim omogočiti nova ter varnejša delovna mesta.


Prijazen pozdrav,
_____________________________________

Urad Vlade RS za komuniciranje
Gregorčičeva ul. 25
SI - Ljubljana

T: +386 1 478 26 30
F: +386 1 251 23 12
E: info.ukom@gov.si