...zbiramo podpise....

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije med 3.1. 2011 in 6.2. 2011 zbira podpise podpore državljank in državljanov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o malem delu, ki v tukajšnji prostor vpeljuje novo obliko negotovega in družbeno škodljivega dela.



V ta namen smo na posebnem delu naše spletne strani, v rubriki Aktualno, pripravili informativno gradivo, plakate in letake, pa tudi vsebinsko bogato gradivo o malem delu, njegovih negativnih učinkih in posledicah, o izkušnjah malega dela v tujini.

Objavili smo tudi argumente, zaradi katerih smo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije prepričani, da je treba uveljavitev malega dela preprečiti na referendumu.

Najdete pa lahko tudi informacije o tem, kje in kako se bodo zbirali podpisi podpore ter navodila za elektronsko izražanje podpore.

Gradivo, pripravljeno za referendum o zakonu o malem delu, si lahko ogledate TU.

SKUPAJ V BOJ ! ....malo delo.....

Kakor je že znano, se začnejo podpisi za razpis referenduma proti Zakonu o malem delu zbirati 3. januarja 2011.

        

(OBRAZEC)

Obrazec »Podpora volivca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma proti Zakonu o malem delu«, je na voljo vsem z namenom, da ga lahko vsi s svojimi osebnimi podatki izpolnite že pred odhodom na upravno enoto (tam ga pred uradno osebo le podpišete), kar bo prispevalo k temu, da se bo postopek podpisa opravil hitreje s ciljem čim manjše gneče pred okenci.

S strani uradne osebe potrjen obrazec se MORATE ODDATI na stojnici pred upravno enoto, če te ni, pa sindikalnemu zaupniku v podjetju oz. zavodu, ta pa ga mora dostaviti na sedež območne organizacije ZSSS Podravje in Koroška. Posebej bodite pozorni na to, da se obrazec mora izpolniti s TISKANIMI ČRKAMI, saj bo v nasprotnem obrazec treba na upravni enoti ponovno izpolniti.

IZJEMNO POMEMBNO JE DEJSTVO, DA bo potrjen obrazec vrnjen volivcu, saj obrazce podpore zbira pobudnik.Potrjene obrazce je potrebno oddati na stojnici pri upravnih enotah, bodisi sindikalnim zaupnikom oziroma jih dostaviti na območno organizacijo !

Glas oz podpis je možno oddati tudi z digitalnim elektronskim potrdilom, (za tiste , ki ga imajo), zato prilagamo navodila za elektronsko oddajo glasu podpore za referendum proti ZMD preko e-uprave.

(datoteka »referendum«)

Ne pozabite,  03.januarja 2011 se začenja naš skupni boj !

Minister za delo zavrnil predlog ZSSS, da se minimalna plača dvigne na znesek praga revščine

Ekonomsko socialni svet je na današnji seji, v skladu z določbami Zakona o minimalni plači obravnaval predlog ministra za delo za korekcijo višine minimalne plače. Minister za delo dr. Ivan Svetlik je predlagal povečanje minimalne plače za 1,8%, torej zgolj na podlagi podatka o rasti življenjskih stroškov. Glede na to, da Zakon o minimalni plači omogoča, da se pri spreminjanju višine minimalne plače upoštevajo tudi drugi dejavniki, smo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije predlagali, da se višina minimalne plače določi v višini s strani države objavljenega zneska meje tveganja revščine za enočlansko družino, ki je 593 EUR neto. Predlog Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je, da se minimalna plača s sedanjih neto 562 EUR dvigne na 593 EUR neto. Žal je minister predlog ZSSS, da delavci v Sloveniji ne bi prejemali plače, ki so pod pragom revščine, zavrnil in pri tem bil deležen podpore delodajalskih organizacij.



Milan UTROŠA

Sekretar ZSSS

Žaljiv minister Svetlik

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo ogorčeni nad ministrom za delo dr. Ivanom Svetlikom, ki je včerajšnjih 22.176 podpisov za razpis referenduma o pokojninski reformi, ki so jih članice in člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije zbrali v rekordnem času, komentiral z besedami, »da je prepričan, da imajo na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije podpise vedno na zalogi.«


Izjava ministra Svetlika kaže na izrazito podcenjujoč odnos do ljudi in žali sindikalne zaupnike ter članice in člane Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki so včeraj dopoldne podpisovali obrazce za razpis referenduma. Vodstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije s svojim komentarjem zlonamerno obdolžuje tudi prevare kljub dejstvu, da so članice in člani ZSSS podpisovali dokument, na katerem je zapisan datum seje Državnega zbora RS, na kateri so poslanci sprejeli pokojninski zakon. Očitno je, da ga je število zbranih podpisov v zelo kratkem času tako presenetilo, da ni zmogel drugačnega komentarja od tega, da gre za prevaro.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zahtevamo, da se minister za delo dr. Ivan Svetlik zaradi svoje žaljive izjave takoj javno opraviči vsem delavkam in delavcem, ki so včeraj dopoldne podpisovali obrazce za razpis referenduma!
 
Mag. Dušan SEMOLIČ


Predsednik ZSSS

VELIK DAN ZA ZSSS - ZAHVALA

Danes je velik dan za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. V nekaj urah smo zbrali 22.176 podpisov za referendumsko pobudo za Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je parlament sprejel včeraj. V nekaj urah smo zbrali skoraj 10 krat več podpisov, kot jih zakon določa za sedem dni. Sloveniji smo spet pokazali kar zmoremo. In zmoremo veliko, če smo enotni in če uresničujemo tisto, kar smo se dogovorili. Smo edina organizacija v Sloveniji, ki je sposobna v tako kratkem času organizirati množice, zato nismo povšeči politikom in delodajalcem. Vendar prav zato obstajamo, zato bomo tudi tokrat naredili vse, da uspemo. Z našim referendumom za pravice naših članic in članov in tistih, ki prihajajo za nami.


Zahvala gre vsem, ki ste sodelovali v današnji akciji, od sindikalnih zaupnikov v podjetjih, do sodelavk in sodelavcev v Domu sindikatov, ki so preštevali glasove, ki smo jih zbrali. Vsekakor pa se je spet pokazalo kako pomembna je naša mreža območnih organizacij ZSSS in naši sodelavci v njej, ki ste odlično izvedli akcijo, ki smo jo dogovorili skupaj. Vam gre še posebna zahvala. Vendar smo šele na začetku in če se po jutru dan pozna, ne dvomim, da bomo uspeli. Ker to znamo in zmoremo.

Hvala vam vsem.

Podpisi zbrani....gremo naprej....

ZSSS je danes zbrala več kot dovolj podpisov. Vodstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je danes, ob 14.30 uri, državnemu zboru predložila več kot 2500 zakonsko zahtevanih podpisov za referendumsko pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je državni zbor sprejel včeraj.

Ko bo razpisan datum za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma, bomo ponovno državljanke in državljani morali stopiti skupaj.  V spodnji razpredelnici pa si poglejte, kdaj boste izpolnili upokojitvene pogoje po novi zakonodaji:

Državni zbor je sprejel nepravično pokojninsko reformo

Državni zbor je na današnji seji sprejel zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kljub nasprotovanju sindikatov so poslanci in poslanke uzakonili 43 let pokojninske dobe za moške in 41 let za ženske oz. 65 let starosti za polno pokojnino, za vsako predhodno upokojevanje bodo pokojnine bistveno nižje. Takšna odločitev poslank in poslancev je bila pričakovana in za ZSSS ne predstavlja presenečenja. Večina poslank in poslancev vladne koalicije je poudarjala pomen sprejema prav te reforme oz. prav teh zakonskih določb, saj je vlada ves čas pogajanj zavračala sindikalne predloge,
ki so vsebovali reformo, ki je veliko bolj prijazna do delavk in delavcev in nekoliko manj do kapitala. Tudi zato bodo delodajalci v bodoče plačevali bistveno nižje prispevke v pokojninsko blagajno od tistih, ki jih plačujejo delavke in delavci. V preteklih letih so si iz tega naslova lastniki kapitala lahko
razdelili preko 8 milijard dobička več, kot pa, če bi v prispevkih bili izenačeni z delavci, in tako bo tudi naprej.

Zato bomo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pričeli z uresničevanjem aktivnosti, ki jih je sprejelo predsedstvo ZSSS. V zakonskem roku bomo najprej zbrali več kot 2.500 podpisov volivcev za vložitev referendumske pobude, na podlagi katere bo predsednik državnega zbora moral določiti rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Med tem bodo naši predstavniki v državnem svetu predlagali sprejem odložilnega veta na ta zakon, kar bo v primeru njegovega sprejetja pomenilo obvezo po ponovnem glasovanju o zakonu v državnem zboru, tam pa bo za sprejem zakona potrebna absolutna večina 46 glasov poslank in poslancev. Vlada je napovedala ustavno presojo našega predloga za razpis referenduma in računa na to, da ji bo na pomoč pred ljudmi, katerim vlada, priskočilo ustavno sodišče, saj se boji ponovnega referendumskega kolapsa, kot ga je pred volivci doživela preteklo nedeljo. Prav danes je največja vladna stranka SD javnosti poslala pobudo za spremembo ustave, s katero bi bistveno omejili možnosti referendumskega odločanja volivk in volivcev, s katerim je mogoče odpraviti velike predvolilne prevare, ko politiki pred volitvami obljubljajo eno, po volitvah pa ravnajo bistveno drugače.

O vseh postopkih priprave in izvedbe referenduma bomo članice in člane sindikatov v ZSSS in širšo javnost obveščali sproti. Pri tem pa ne pozabimo, da bo od 3. januarja 2011 potekalo tudi zbiranje 40.000 podpisov volivk in volivcev za zakonodajni referendum o zakonu o malem delu. V ZSSS bomo storili vse, da ljudem omogočimo, da sami odločijo o teh dveh zakonih, na njih bo obstala ali padla socialna država Slovenija.

Referendum proti uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je potreben...

1. ker je brez soglasja socialnih partnerjev,

2. ker za starostno upokojitev brez malusov/odbitkov zaradi preostrih upokojitvenih pogojev:

a. ne zadošča 40 let pokojninske dobe oziroma 38 let pokojninske dobe - tako za moške kot za ženske pred 65 letom starosti,

b. zadošča za moške šele 43 let pokojninske dobe (brez dokupljene dobe) in najmanj 60 let starosti,

c. zadošča za ženske šele 41 let pokojninske dobe (brez dokupljene dobe) in najmanj 58 let starosti,

d. vsi, ki so se zaposlili pred 17. letom starosti, bodo morali za starostno pokojnino delati od 43 do 45 let, ker se moški sploh ne bo mogel starostno upokojiti pred 60. letom starosti,

e. vse, ki so se zaposlile pred 17. letom starosti, bodo morale za starostno pokojnino delati od 41 do 43 let, ker se ženska sploh ne bo mogla starostno upokojiti pred 58. letom starosti,

f. zaradi prekratkih prehodnih obdobij,

3. ker se bodo na težkih delovnih mestih izčrpani delavci »predčasno« upokojili z do 18% trajnih malusov/odbitkov od pokojnine:

a. kljub 40 pokojninske dobe za moške oziroma 38 let za ženske,

b. kljub starosti 60 let tako za moške in ženske,

c. ker so malusi/odbitki od predčasne pokojnine trajni,

d. ker ni bil sprejet predlog sindikata ZSSS, da se malusi znižajo za pokojninsko dobo pred 20. letom starosti,

4. ker bodo pokojnine prenizke:

a. za povprečno tri leta daljšo pokojninsko dobo bomo dobili enako ali celo nižjo pokojnino,

b. pokojninska osnova bo za desetino nižja zaradi daljšega obdobja za njeno odmero,

c. »predčasne« pokojnine bodo od starostnih trajno nižje do 18 % kljub enako dolgi pokojninski dobi,

d. zaradi neugodne formule za usklajevanje bodo pokojnine v primerjavi s povprečno plačo vsako leto nižje,

e. ker varstveni dodatek k prenizki pokojnini ne bo več pravica iz pokojninskega zavarovanja, ampak socialnovarstveni prejemek, za katerega bo treba svojo nepremičnino prepisati na državo,

f. ker so bonusi/pribitki k pokojnini za prostovoljno podaljšanje pokojninske dobe zgolj začasni.


Zato bomo v ZSSS zbrali več kot 2.500 podpisov volivcev, ki jih bomo priložili pobudi, na podlagi katere bo moral predsednik Državnega zbora RS določiti rok za zbiranje 40.000 podpisov volivcev za zakonodajni referendum za Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na katerem lahko preprečimo uveljavitev tega, za delavce in delavke nepravičnega zakona.

Delavski semafor glasovanja poslank in poslancev

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije nadgrajuje dosedanjo črno listo poslank in poslancev, na katero so bili uvrščeni vse tiste poslanke in poslanci, ki so s svojim glasom pripomogli k sprejemu zakonodaje v škodo delavk in delavcev. Delavski semafor glasovanja poslank in poslancev, nadgradnja črne liste poslank in poslancev, vključuje prek glasovanja konkretnih poslank in poslancev informacije o tem, v kolikšni meri poslanka oziroma poslanec sledita delavskim interesom.



V Delavski semafor glasovanja poslank in poslancev so zaenkrat zajete odločitve poslank in poslancev glede zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, zakona o malem delu in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Delavski semafor glasovanja poslank in poslancev

Državni zbor spet premagal ljudi, ki so ga volili

Ljubljana, 3.12.2010


Včeraj je Državni zbor RS sprejel predlog pokojninske reforme v drugem branju. To pomeni, da je zdaj na vrsti dokončno sprejemanje le-te, to pa bi se naj predvidoma zgodilo na redni seji v mesecu decembru (ne bi nas čudilo, če bi bila ponovno sklicana izredna seja). Poslanke in poslanci so včeraj sprejeli 18 amandmajev, med drugim tudi tistega, ki ukinja realno postavitev pogojev za upokojevanje brez malusov (odbitkov), katerega je sprejel matični odbor za delo, družino in socialne zadeve. To je, najmanj 60 let starosti in 40 let (moški) oz. 38 let (ženske) pokojninske dobe, kar je tudi osnovna zahteva ZSSS.

Sprejeli so tudi odločitev, da je za upokojitev brez malusov potrebno imeti 43 let (moški) oziroma 41 let ( ženske) pokojninske dobe in najmanj 60 let starosti. V nasprotnem primeru bo potrebno delati do 65. leta starosti, pri čemer bo pokojnina odmerjena po najnižji možni odmerni stopnji. Vojaščina se bo po novem sicer odštevala od pogojev za upokojitev, vendar samo pod pogojem, da bo odkupljena. Koliko moških v Sloveniji si lahko ob nizkih plačah odkupi vojaščino, pa jih sploh ne zanima. Da o brezposelnih sploh ne govorimo.

Tako je več kot očitno, da bo potrebno delati do 65. leta starosti za pokojnino, ki bo pri večini delavk in delavcev okrog 500 EVR mesečno (ali pa še celo manj!!!!!). Če boš hotel preživeti, pa bo potrebno zaprositi za socialno pomoč in zastaviti svoje premoženje v korist Republike Slovenije. V nasprotnem primeru do socialne pomoči ne boš upravičen.

Prav tako so poslabšali položaj upokojencev, saj se bodo pokojnine po novem usklajevale bistveno slabše kot so se do sedaj. Formula, ki je sprejeta, pa pomeni še nadaljnjo zaostajanje realne vrednosti pokojnin za plačami, v posledici česar se bo tudi kupna moč upokojencev zmanjševala.



Smer, katero so poslanke in poslanci včeraj s potrditvijo pokojninske reforme sprejeli, je tako smer, ki vodi v ukinjanje socialne države in v ustvarjanje revežev. Poslanke in poslanci, ki so včeraj glasovali za odpravo na odboru za delo, družino in socialne zadeve že sprejetih amandmajev, s katerimi so bili postavljeni realni pogoji za upokojitev brez malusov (odbitkov), in hkrati potrdili, da je pokojninska reforma »primerna« za nadaljnjo obravnavo v državnem zboru, so dali ljudem jasno in nedvoumno sporočilo, da jim je več za bonitetno oceno Slovenije, za nadaljevanje politike nepotrebne in nesmotrne porabe javnih sredstev, kot pa za socialno Slovenijo. Enako velja tudi za poslance, ki niso imeli toliko hrabrosti, da bi sprejeli odločitev in so se glasovanja raje vzdržali. Vsi ti so storili korak v smeri, da se v Sloveniji »solidarnost« nadomestiti s »tekmovalnostjo« in »pravičnost za vse« nadomesti s »pravičnostjo za izbrane«. To pa seveda niso delavke in delavci, upokojenci in mladi. Storili so korak k pospešitvi razslojevanja družbe, k delitvi na bogate in revne in k povečevanju medgeneracijskega spora. Ne bi nas čudilo, če bi naslednji korak bila sprememba 2. člena Ustave RS, ki določa, da je Slovenija socialna in pravna država. Verjetna sprememba je namreč »Slovenija je država«. Črtanje besed »pravna in socialna« je namreč v kontekstu vladne politike. Odprava sive ekonomije, zmanjševanja dela na črno in gospodarskega kriminala, odpiranje novih delovnih mest in zaposlovanje mladih pa je nekaj, kar je vladi in mnogim poslancem španska vas.



V ZSSS se bomo temu vsekakor uprli in bomo storili vse, kar je v naši moči, da do uresničitve namer vlade ne pride. Prvi korak je zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma (takoj po dokončnem sprejetju pokojninske reforme) in takoj za tem še za sam referendum. Z odločnim NE pokojninski reformi na referendumu bomo rekli NE tudi vladni politiki, ki zmanjšuje socialne pravice, ukinja socialno državo, privilegira bogati sloj in uvaja amerikanizacijo Slovenije. Amerikanizacijo, kjer je glavno vodilo tekmovalnost, kjer imamo zmagovalce in poražence in kjer se pojem pravičnost in solidarnost uporablja samo v demagoških razpravah. Vedno večja revščina in brezdomstvo pa sta normalna pojava.

________________________________________

Referendumske in druge aktivnosti ZSSS ter naše delovanje lahko odslej spremljate tudi na naši novi spletni strani http://nova.zsss.si/ , ki začasno deluje na tem naslovu. Na njej se bodo kmalu pojavile tudi vsebine, ki bodo zaklenjene in dostopne le našim članom. Stran vsebuje tudi novosti, kot je »delavski semafor poslanskih glasovanj«, ki nam bo dober pripomoček pred naslednjimi volitvami.

Državni zbor tudi v drugo potrdil zakon o malem delu

Državni zbor RS je po sprejetem vetu državnega sveta na svoji 33. seji, dne 16. novembra 2010, ponovno potrdil zakon o malem delu. Poslanke in poslanci so zakon potrdili s 47 glasovi, za sprejem zakona pa je bilo potrebnih 46 glasov. Zakon je bil sprejet kljub našim opozorilom, da prinaša revščino med delavce in delavke, saj gre za uzakonitev najbolj prekerne oblike delovnega razmerja v Sloveniji. Do sedaj namreč nismo imeli uzakonjene oblike delovnega razmerja, za katerega ne veljajo pravice iz zakona o delovnih razmerjih, kjer ni bolniških nadomestil, minulega dela, regresov, povračila stroškov za prihod na delo in za katerega ne veljajo tudi pravice iz kolektivnih pogodb, ni dopusta, odpovednih rokov, odpravnin, itd. Očitno se je v zakulisju parlamenta pred ponovnim glasovanjem o tem zakonu dogajalo marsikaj, česar posledica je tudi to, da so trije poslanci (Franc Žnidaršič –nepovezani poslanec, Franci Kek - Zares in Laszlo Gönc, poslanec madžarske narodnosti), ki zakona pri prvem sprejemanju niso podprli, čeprav so bili na seji, do ponovnega glasovanja ugotovili, da je zakon odličen in tokrat oddali svoj glas za zakon. Vsekakor ima glas v parlamentu svojo ceno, na kar so nas, s svojimi vprašanji, opozorili novinarji na tiskovni konferenci že dan pred glasovanjem v parlamentu. Naše nasprotovanje temu zakonu temelji na strokovnih argumentih in mednarodnih primerjavah o negativnih posledicah njegovega sprejema v redkih državah, kjer poznajo malo delo in ni v ničemer povezano s problematiko študentskega dela, zato kljub ponovnemu sprejetju zakona z aktivnostmi proti njegovi uveljavitvi ne bomo odnehali. K temu nas je še dodatno spodbudil minister za delo, dr. Ivan Svetlik, s svojim uvodnim nastopom v parlamentu pred ponovnim glasovanjem o zakonu, v katerem ni zmogel najti prav nobenega strokovnega argumenta proti našim, ukvarjal se je predvsem s študentskim delom. Zato so sindikalni predstavniki v državnem svetu, ki jih vodi predsednik ZSSS, mag. Dušan Semolič, zahtevali sklic seje državnega sveta, na kateri bo ta odločal o predlogu, da državni svet zahteva razpis referenduma, na katerem bodo ljudje odločili, če podpirajo ta zakon. Ta seja državnega sveta bo v ponedeljek, 22. novembra ob 15. uri. V primeru, če državni svet sprejme predlagani sklep, mora državni zbor razpisati referendum. V primeru, če pa bi državni svet zavrnil predlog za razpis referenduma, pa se bomo priključili akciji zbiranja 40.000 podpisov volivcev za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu. Zanimivo pri političnem dogajanju v zadnjem obdobju je, da se nekateri politiki, med njimi pa tudi minister za delo, sprašujejo o smiselnosti izvajanja referendumov, saj ti povzročajo stroške državni blagajni. Stanje javnih financ jih zaskrbi tisti trenutek, ko želimo v ZSSS ljudem omogočiti uveljavitev njihove ustavne pravice neposrednega odločanja na referendumu, ko gre za pravice, ki vplivajo na njihovo materialno in socialno varnost, prav nič pa jih te iste finance ne skrbijo, ko sami predlagajo referendume o vprašanjih, ki nimajo prav nič opraviti s socialnim položajem ljudi. Tipična primera tega sta referendum o arbitražnem sporazumu in ponavljajoči se referendumi o zakonu o RTV. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije čutimo dolžnost, da takrat, ko ne moremo na drug način preprečiti posegov v temeljne pravice prebivalcev, njim omogočimo, da sami odločajo o njih. Predsednik vlade Borut Pahor dnevno sporoča, da je na volitvah dobil mandat za spremembe, čeprav pred volitvami nikomur ni sporočal, da bodo te spremembe vsebovale uvedbo malega dela, povišanje upokojitvene starosti na 65 let, zmanjšanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in iz delovnega razmerja, je pa takrat obljubil in tudi zapisal v koalicijsko pogodbo, da bo uzakonil pravico zaposlenih, da so deležni pri delitvi dobičkov v podjetjih, kjer so zaposleni. To obljubo je njegova vlada po volitvah gladko zavrnila, kasneje pa tudi parlament, kljub temu, da so predlog vložili poslanci njegove stranke.

Ponovno izglasovan o Zakonu o malem delu

Pred nekaj urami je na mizah v državnem zboru ponovno pristal predlog zakona o malem delu. Zanj je tokrat glasovalo 47 poslancev in poslank, torej absolutna večina, kljub vse bolj naraščajočemu kupu argumentov proti njegovemu sprejemu.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ob tem dogodku ugotavlja, da se je parlament, ki naj bi bil hram demokracije, v polovici vladnega mandata spremenil v zaprto kletko ozko usmerjenih interesov in prostor, kjer je bolj od argumentov in odločanju po svoji vesti pomembno, »da si naš«.

Nihče nima pravice spreminjati parlamentarne demokracije v kastni sistem, zato bomo nadaljevali naš boj za dokončno odpravo tega zakona. Zakon o malem delu je preprosto preveč pomemben zakon, z dokazano negativnimi učinki na trg dela, da bi zgolj zamahnili z roko in si rekli »pa saj ne vedo, kaj počenjajo«. Delavke in delavci v Sloveniji, mladi, ki zaključijo šolanje in so brez dela, potrebujejo delo za nedoločen čas, saj jim le to omogoča ekonomsko in socialno varnost in učinkovit prehod v samostojnost!

Bitke še zdaleč ni konec!

Sporočilu dodajamo tudi dopolnjeno Črno listo poslank in poslancev, ki prikazuje glasovanje o predlogu zakona o malem delu prej (26.10. 2010) in potem (16.11. 2010).


Mag. Dušan Semolič

Predsednik ZSSS

Črna lista poslank in poslancev

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije z današnjim dnem začenja z rednim objavljanjem črne liste poslank in poslancev. Ta lista vsebuje seznam vseh poslank in poslancev, ki so sprejeli kakršno koli protidelavsko zakonodajo.



Akcijo pričenjamo z rezultati glasovanja poslank in poslancev o predlogu Zakona o malem delu, ki je bilo 26. oktobra 2010 v državnem zboru.


ČRNA LISTA POSLANCEV IN POSLANK

Glasovalni stroj nad stroko in voljo ljudi

Na torkovi seji je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora RS obravnaval izjemno pomemben predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ 2). Besedno zvezo »izjemno pomemben« posebej poudarjamo, ker je očitno, da se predsedujoča tega odbora dr. Andreja Črnak-Meglič ne zaveda vsebinske pomembnosti tega zakonskega predloga, temveč ji je bolj kot to pomembno hitro in učinkovito, predvsem pa koalicijsko ustrezno preštevanje glasov.


Te besede izhajajo vsaj iz dveh izjav predsednice odbora s torkove seje. Potem ko je Ladislav Rožič, izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje, podvomil o ustreznosti ekonomskih izhodišč za pripravo predloga zakona, ga je Črnak-Megličeva odpravila z besedami, češ da »tukaj ni prostor za strokovno razpravo«?! Ali je potemtakem predlog ZPIZ 2 politični dokument brez kakršne koli strokovne podlage?! Po njenem očitno je, glede na njeno naslednjo izjavo, in sicer, da je »pri glasovanju odbora za delo za dopolnilo k 27. členu pokojninskem reforme, s katerim so podprli možnost starostne upokojitve brez odbitkov pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe za moške in 38 letih pokojninske dobe za ženske, najverjetneje prišlo do napake«?! Ker predsednici število preštetih glasov v dvorani ni bilo po godu, je to takoj označila za napako in poučevala člane odbora o posledicah njihove odločitve!

Takšen odnos dokazuje le eno - da je Črnak-Megličeva prostor parlamentarne demokracije spremenila v zasebni koalicijski vojaški poligon za dosledno izvajanje ukazov za koordinirano pritiskanje na gumb, kjer je prostor za strokovne argumente zaprt pred vrati Odbora.

Ob njenih dejanjih bi lahko po tihem zamrmrali »oprosti jim, saj ne vedo, kaj delajo«, ampak stvar je veliko bolj resna. Sedaj lahko namreč rečemo že kar »»cesar je nag – in zmeden«.

Zato predsednico odbora v imenu ohranjanja časti in veljave parlamentarne demokracije obveščamo, da pri glasovanju članic in članov odbora, ki ga vodi, ni šlo za napako, temveč za posluh do več deset tisoč naših članov, ki so se 17. 11. 2009 javno izrekli za zahtevo, ki je vsebovana v sprejetem amandmaju odbora. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije upamo, da večina poslank in poslancev v državnem zboru ne jemlje za napako glasovanje, ki ga zahtevajo ljudje, ki so jih na te funkcije tudi izvolili.



Več deset tisoč se nas je pred skorajda natanko enim letom skupaj zbralo na Prešernovem trgu v Ljubljani zato, da bi javno povedali zahteve po dvigu minimalne plače na dostojno raven in upoštevanju 40 oziroma 38 let dela kot pogoj za zasluženo in dostojno pokojnino.



Zato smo pripravili preglednico, kjer si lahko pogledate, v kakšnem stanju so v tem trenutku naše skupne zahteve:



ZAHTEVA 1: Na demonstracijah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije 17. 11. 2009, ki se jih je udeležilo več deset tisoč naših članic, članov in podpornic smo zahtevali dvig minimalne plače iz 459 na 600 evrov neto.

KAJ SMO SKUPAJ DOSEGLI? Z marcem 2010 se je znesek neto minimalne plače dvignil na 562 evrov neto, kar je dvig v višini 103 evrov.



ZAHTEVA 2: Na demonstracijah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije 17. 11. 2009, ki se jih je udeležilo več deset tisoč naših članic, članov in podpornic smo zahtevali naslednje: 40 oz. 38 let dela je dovolj za zasluženo pokojnino, 65 let starosti za upokojitev ne pride v poštev, ter dostojna višina pokojnine.

KAJ SMO SKUPAJ DOSEGLI? Odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na svoji seji 10. novembra 2010 potrdil amandma k 27. členu ZPIZ 2, s katerim so podprli možnost starostne upokojitve brez odbitkov pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe za moške in 38 letih pokojninske dobe za ženske. A to je zgolj izbojevana bitka, ki jo bodo izničili poslanci v državnem zboru, naš boj za to zahtevo se nadaljuje in se bo nadaljeval, tudi preko referenduma!

Državni svet ustavil zakon o malem delu

Državni svet je z 20 glasovi za in 14 proti pravkar ustavil veljavnost zakona o malem delu. Zakon bo obveljal le, če ga pri ponovnem glasovanju v državnem zboru potrdi najmanj 46 poslancev. A zaradi referendumske pobude se lahko tudi v tem primeru še zaplete.



Ljubljana - Pobudo za zbiranje 40.000 podpisov za referendum sta v parlamentu vložila Zveza svobodnih sindikatov (ZSSS) in Študentska organizacija (ŠOS). Kot sta povedala Dušan Semolič in Katja Šoba so za pobudo zbrali več kot deset tisoč podpisov, potrebnih je bilo 2.500.



Predsednik ZSSS Semolič je v državnem svetu, kjer je zahteval odločanje o vetu, pojasnil, da smo po številu mladih, ki so le začasno zaposleni, v samem vrhu v Evropi, še posebej to velja za mlade ženske, in ocenil, da malo delo ne bo rešilo tega problema, odgovor bi moral biti delo za nedoločen čas. Malo delo po njegovi oceni celo izriva delo za nedoločen čas in ni pot k pridobitvi kasnejše tovrstne zaposlitve, saj se to v državah, kjer že imajo takšno ureditev, zelo redko zgodi.



Minister za delo Ivan Svetlik je obratno zatrdil, da zakon le postavlja okvir občasnim in priložnostnim zaposlitvam, ki danes potekajo v "sivi coni". Minister pričakuje, da bo zakon o malem delu zmanjšal delo na črno in uredil študentsko delo, ki je preseglo prvotne namene in okvirje. Svetlik je zavrnil, da bi malo delo izpodrivalo zaposlitve za nedoločen čas, saj zakon postavlja omejitve, ki jih danes ni in delodajalci, ki veliko uporabljajo možnost dela s študentskimi napotnicami, bodo del teh zaposlitev morali urediti z delovnimi razmerji.



Ker se je državni svet odločil za veto, bo moral o zakonu o malem delu državni zbor znova glasovati, referendumska pobuda bo do takrat zamrznjena, pobudnikom je ne bo potrebno znova vlagati, če bo državni zbor zakon potrdil se po vetu.

http://www.delo.si/clanek/127506

JAVNO PISMO MINISTRU dr. IVANU SVETLIKU

Ljubljana, 29. 10. 2010



Spoštovani gospod minister za delo, družino in socialne zadeve!



V sredo, 27. 10. 2010, se je ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v odgovoru na navedbe Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) glede zakona o malem delu in na zbiranje podpisov za razpis referenduma med drugim zapisalo, da »je referendum vsekakor legitimna oblika izražanja, da pa je prav z vidika stroškov in davkoplačevalskega denarja, ki bi ga bilo treba zagotoviti za izvedbo referenduma, vprašanje, ali je upravičen«.



Sprašujemo vas naslednje:

- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da se v Novi Ljubljanski banki, ki je v večinski državni lasti, do konca marca 2009 odobri 1,6 milijarde evrov kreditov za menedžerske odkupe podjetij in prevzeme?

- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da se delodajalcem od leta 1996 dalje zaradi znižanja prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odpusti nekaj več kot osem milijard evrov?

- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da država v letu 2009 naloži v banke 2,6 milijarde evrov v obliki depozitov, hkrati pa poveča državna poroštva za 2,2 milijarde evrov, od česar je šlo za državna poroštva bankam dve milijardi evrov?

- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da se za 513 kilometrov avtocest, zgrajenih od leta 1994 do leta 2009, plača dve milijardi evrov več zaradi kartelnega dogovarjanja slovenskih gradbenih podjetij?



Dovolite, da odgovorimo namesto vas: ne, ni!



Zato pa, spoštovani minister, vas z veliko zaskrbljenostjo sprašujemo, ali v polni meri in s polno odgovornostjo razumete referendum kot enega izmed temeljev neposredne demokracije, v kateri lahko sodelujejo prav vsi državljani z volilno pravico?



Glede na izjavo vašega ministrstva, ki dvomi o »stroškovni upravičenosti« referenduma, nam namreč ne preostane nič drugega, kot da pridemo do dveh jasnih zaključkov:



Prvič: očitno je, da z dvomi o upravičenosti referenduma o zakonu o malem delu skušate prikriti tesnoben občutek nepredvidljivosti, ki je posledica tega, da se boste morali premakniti izven varnega objema dobro delujočega in predvidljivega parlamentarnega glasovalnega stroja.



Drugič: očitno je, da skušate z dvomi v upravičenost referenduma prikriti pomanjkanje konkretnih argumentov, s katerimi bi prepričali vse nas o dobrih namenih zakona o malem delu.



Če končamo tam, kjer smo začeli. Govorite o ceni referenduma. Ali lahko torej pričakujemo, da boste v svoji (navidezni!) računovodski zaslepljenosti s fiskalno konsolidacijo in ohranitvijo finančne vzdržnosti proračuna preprosto ukinili glas ljudstva – ker pač ni stroškovno upravičljiv?



Referendum je posledica vaše trmoglave zaletavosti, da zakon o malem delu mora biti sprejet, kljub obilici nasprotujočih argumentov!



Ne pozabite: za številkami so ljudje. S svojim glasom. In pred njimi vas ne more obvarovati niti vaš predsednik vlade, ki zase pravi, da je najboljši. Vendar bodo tudi o tem kmalu sodili ljudje.





Milan Utroša,

Sekretar ZSSS

Vladini kozmetični popravki pokojninske reforme

Predsednik Vlade RS, Borut Pahor, in minister za delo, družino in socialne zadeve, Ivan Svetlik, sta se včeraj, 27. 10. 2010, na razgovoru s socialnimi partnerji zelo slikovito izrazila o pokojninski reformi. Tako sta med drugim dejala, da reforma "prinaša miren spanec vsem, ki smo odgovorni za vzdržnost javnih financ".


V ZSSS izjavo omenjenih razumemo kot dokončno priznanje, da je predlagana pokojninska reforma predvsem in izključno posledica negospodarnega in neučinkovitega vodenja javnih financ. Z drugimi besedami povedano: vlada in ministrstvo za delo sta dokončno priznala, da se reforme pokojninskega sistema ne bi lotili, če v Sloveniji ne bi bilo proračunskega primanjkljaja. To pa pomeni, da ne gre več za modernizacijo (beri reformo) pokojninskega sistema, temveč da gre v konkretnem primeru za reformo računovodskih postavk, reformo številk, ki so posledica nezmožnosti te vlade, da z učinkovitejšim nadzorom in izterjevanjem ter z doslednim kaznovanjem kršiteljev zmanjša gospodarski kriminal in sivo ekonomijo. Gre za nezmožnost te vlade (zlasti pa ministra za delo!), da sprejme in sprovede ukrepe, ki bi odpirali nova delovna mesta in zagotavljali socialno varnost ljudem. Ne gre namreč prezreti, da znaša letos v samo prvih šestih mesecih škoda zaradi gospodarskega kriminala (po podatkih generalne policijske uprave) preko 400 mio evrov, da je delež sive ekonomije v Sloveniji približno 9 mrd evrov ter da imamo blizu 100.000 brezposelnih. Tiste, ki so povzročili to krizo, vlada ne kaznuje, ne terja njihove odgovornosti, jih kazensko ne preganja,…. Še več! Njihove napake nagrajuje z davkoplačevalskim denarjem, z državno dokapitalizacijo finančnih ustanov, bank ter s tem povečuje finančni primanjkljaj v državni blagajni. Prav zanimivo je, da se za njih vedno in ob vsakem trenutku najde denar. Za podjetja, ki zaposlujejo več sto, tisoč ljudi pa tega denarja ni. Tudi za tista podjetja, v katerih je država solastnik, ni denarja. Kot kaže, so za vlado državnega pomena tajkuni, tajkunski prevzemi podjetij, ustvarjanje kapitalistov in finančne ustanove, ne pa ohranitev in odpiranje novih delovnih mest in državljani, ki v državi živijo in pošteno delajo.



Včeraj je vlada socialnim partnerjem ponudila, da bi se v okviru pokojninske reforme obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove iz zdajšnjih 18 let podaljšalo na 28 let in ne na že predlaganih 34 let. Pri bonusu za starševstvo pa bi se upoštevalo vse otroke in ne največ tri, kot je predlagano zdaj. V ZSSS ocenjujemo te predloge kot »lepotne popravke« predloga pokojninske reforme in zavajanje državljanov. Pri podaji takšnega predloga sta predsednik vlade in minister za delo namreč »pozabila« povedati, da se z dvigom obračunskega obdobja za izračun pokojninske osnove za 10 let, v primerjavi s sedanjo ureditvijo, ta bistveno zmanjša, v posledici česar bodo v normativnem znesku nižje tudi pokojnine. Kot kaže samo ZSSS skrbi začetna višina pokojnin, ki bo po predlaganem sistemu takšna, da bomo imeli obubožane, revne upokojence, zlasti tiste, ki se bodo upokojili po predlaganem sistemu. Ta skrb pa ni lastna političnim strankam. Niti stranki DESUS, ki si kot kaže želi revne in od socialne pomoči odvisne upokojence. Glede bonusa za starševstvo pa opozarjamo, da predlog vsebuje varovalko, da ta olajšava ne sme iti pod starost 61 let starosti za ženske in 63 let za moške. Ob upoštevanju, da znaša olajšava za vsakega otroka po predlogu 8 mesecev, pomeni, da bi ženska, če bi se želela upokojiti pri 61 letih, morala imeti šest otrok. Seveda pa glavna akterja pokojninske reforme nista povedala, koliko je v Sloveniji družin s šestimi otroki, še manj pa, kako naj si ljudje sploh zagotovijo ekonomsko in socialno stanje, ki bo omogočalo preživljanje šestih otrok.



Obljube po večjem upoštevanju postopnega zviševanja prehoda na 43 let (moški) oziroma na 41 let (ženske) pokojninske dobe pa ne pomeni nič drugega kot poskus, da se zamegli dejstvo, da bomo morali delati več in dlje, vse do 65. leta starosti, saj je 43 oziroma 41 let dela praktično za večino ljudi popolnoma nedosegljivo. Gre za uvajanje sistema, kjer ni pomembno, kako dolgo si delal, temveč izključno, koliko si star. Prav tako pa takšen predlog pomeni poskus rušenja medgeneracijske solidarnosti, zlasti solidarnosti med starši in otroci, saj je naravnan izključno k tistim, ki so tik pred upokojitvijo. Pomeni torej »kupovanje« njihove naklonjenosti, brez upoštevanja pogojev, v katerih danes dela t. im. srednja generacija, brez upoštevanja zdravstvenega stanja starejših delavcev (tudi tistih tik pred upokojitvijo) in brez upoštevanja dejstva, da se mladi danes zaposlujejo v obdobju med 27. in 30. letom starosti. Pa še to samo za določen čas.



Predsednik vlade je včeraj tudi zelo slikovito ponazoril, kako razume socialni dialog. Dejal je namreč (vir: http://www.kpv.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/5023/ ): "Odločili smo se za podaljšek finala, za zlati gol, do petka do 12. ure. Do takrat je še čas za predloge, da jih ovrednotimo in z veliko mero naklonjenosti, da pridemo do kompromisne rešitve, oblikujemo v obliki dopolnil."

Kot kaže je socialni dialog na področju pokojninske reforme za predsednika vlade nogometna tekma, kjer imamo zmagovalca in poraženca. Drugače uvodnih besed predsednika vlade namreč ni moč razumeti.

V ZSSS mu sporočamo, da socialni dialog ni nogometna tekma in da pravice delavcev, ljudi ( tudi pravica do dostojnega in mirnega življenja v starosti), niso nogometna žoga.

Nas pa zelo zanima, ali je predsednik vlade tudi tokrat morda komu obljubil, da mu bo na koncu očistil nogometne čevlje! In če je, komu!

Protidelavski glasovalni stroj vladne koalicije melje dalje

Poslanke in poslanci državnega zbora so prejšnji teden opravili razpravo o predlogu Zakona o malem delu, včeraj pa so o zakonu še glasovali. Zakon je bil sprejet, kar pomeni, da so poslanke in poslanci sprejeli najbolj protidelavski zakon v zgodovini države Slovenije. Uzakonili so oblike delovnega razmerja, kjer ne veljajo pravice iz Zakona o delovnih razmerjih (nadomestilo bolniške, stroški prihoda na delo, malica med delom, minulo delo, itd.), prav tako pa za delavce, ki bodo delali malo delo, ne veljajo kolektivne pogodbe. Tokrat so vse poslanske skupine strank vladne koalicije (SD, ZARES, DESUS in LDS) glasovale ZA sprejem zakona, izjema sta bila le poslanca SD Julijana Bizjak-Mlakar in Andrej Magajna ter poslanca ZARES, Vito Rožej in Tadej Slapnik, ki so glasovali PROTI sprejemu zakona, poslanec ZARES Franci Kek pa svojega glasu ni oddal, čeprav je bil ob glasovanju v dvorani, vendar pa glasu proti ni zmogel.


Na seji prisotne poslanke in poslanci opozicijskih SDS in SNS so vsi glasovali PROTI sprejemu zakona, med tem pa so tiho podporo zakonu z neoddanimi glasovi, kljub prisotnosti na seji, izrekli nekateri poslanci SLS.

Predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič bo na seji državnega sveta predlagal sprejem odložilnega veta, kar bi pomenilo obvezo ponovnega glasovanja o zakonu v državnem zboru in potrebno absolutno večino za njegov ponovni sprejem. To pa ne bo prav lahko, saj je ZA sprejem zakona včeraj glasovalo 39 poslank in poslancev, pri ponovnem glasovanju pa je za sprejem zakona potrebnih 46 glasov.

Sicer pa študentske organizacije že danes pričenjajo z zbiranjem podpisov za pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu. Ker gre za skupen interes tako mladih, kakor tudi zaposlene generacije, se bomo akciji pridružili tudi v ZSSS. Na vse območne organizacije smo včeraj že dostavili obrazce za zbiranje podpisov, ki jih naši člani lahko podpisujete v podjetjih in zavodih. Tisti, ki se v svojih sredinah želite pridružiti akciji in zbirati podpise za razpis referenduma, lahko obrazce dobite na sedežih svojih območnih organizacij ZSSS, lahko pa vam jih tudi pošljemo, če nam boste to sporočili. Natančno izpolnjeni in podpisani obrazci morajo biti dostavljeni na naslov: ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, najkasneje do torka, 2. 11. 2010, do 9. ure dopoldan, kar pomeni, da jih bomo prejeli pravočasno, če jih boste v kuverti oddali na pošto v petek do 15. ure.

S študentskimi organizacijami smo dogovorjeni, da nam bodo oni pristopili na pomoč, ko bomo v ZSSS zbirali podpise za referendum o pokojninski reformi.



Poimenski rezultat glasovanja:

LDS:

- ZA so glasovali: Ljubo Germič, Milan Gumzar, Miran Jerič, Borut Sajovic



ZARES:

- ZA so glasovali: Cvetka Zalokar Oražem, Pavel Gantar, Alojzij Potočnik, Lojze Posedel, Vili Trofenik

- PROTI sta glasovala: Vito Rožej in Tadej Slapnik

- prisoten na seji, vendar ni glasoval: Franci Kek

- odsoten s seje: Franko Juri



SLS:

- ZA so glasovali: nihče

- PROTI sta glasovala: Gvido Kres in Franc Pukšič

- prisotni na seji, vendar niso glasovali: Radovan Žerjav, Franc Bogovič, Janez Ribič

- odsoten s seje: Jakob Presečnik



SDS:

- ZA so glasovali: nihče

- PROTI so glasovali: Jože Tanko, Rado Likar, Miro Petek, Aleksander Zorn, Alenka Jeraj, Marjan Bezjak, France Cukjati, Vinko Gorenak, Eva Irgl, Iztok Podkrižnik, Darko Menih, Rudolf Petan, Zvonko Černač, Ivan Grill, Branko Grims, Daniel Krivec, Zvonko Lah, Branko Marinič, , Marjan Pojbič, Peter Verlič, Andrej Vizjak

- odsotni s seje: Milan Čadež, Robert Hrovat, Janez Janša, Štefan Tisel, Jožef Jerovšek, Milenko Ziherl



SD:

- ZA so glasovali:, Mirko Brulc, Renata Brunskole, Alan Bukovnik, Anton Colarič, Bogdan Čepič, Andreja Črnak-Meglič, Silva Črnugelj, Matevž Frangež, Matjaž Han , Luka Juri, Anton Kampuš, Janja Klasinc, Miroslav Klun, Bojan Kontič, Marijan Križman, Dušan Kumer, Dejan Levanič, Tomaž Mencinger, Breda Pečan, Majda Potrata, Miran Potrč, Melita Župevc, Andreja Rihter, Janez Kikelj, Janko Veber

- PROTI sta glasovala: Julijana Bizjak-Mlakar, Andrej Magajna

- odsotni s seje: Samo Bevk, Darja Lavtižar-Bebler



SNS:

- ZA so glasovali: nihče

- PROTI so glasovali: Zmago Jelinčič, Miran Györek, Bogdan Barovič, Silven Majhenič

- odsoten s seje: Srečko Prijatelj



DESUS:

- ZA so glasovali: Anton Urh, Vasja Klavora, Matjaž Zanoškar, Franc Jurša

- PROTI so glasovali: nihče

- odsoten s seje: Joško Godec



POSLANCA NARODNOSTI:

- ZA so glasovali: nihče

- PROTI so glasovali: nihče

- prisotna na seji, vendar nista glasovala: Laszlo Göncz, Roberto Battelli



NEPOVEZANA POSLANCA:

- ZA je glasoval: Vili Rezman

- PROTI je glasoval: Franc Žnidaršič

BOJ ZA DELAVSKE PRAVICE NI NIKOLI KONČAN

ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE NAPOVEDUJE NADALJNJE AKTIVNOSTI PROTI KONČNI UVELJAVITVI ZAKONA O MALEM DELU

Državni zbor je včeraj z 39 glasovi za in 32 glasovi proti sprejel zakon o malem delu. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) odločno obsoja to dejanje Državnega zbora, saj je predlog Zakona o malem delu nič drugega kot trojanski konj razbijanja delavskih pravic pod pretvezo urejanja študentskega dela. Prav zato je ZSSS odločena uporabiti prav vsa razpoložljiva legalna in legitimna sredstva, da se ta protidelavski zakon ne bo uveljavljen.

ZSSS že kar nekaj časa intenzivno javno opozarja na izjemno negativne posledice, ki jih s seboj prinaša institut malega dela.

Malo delo prinaša zelo okrnjene pravice iz dela. Ali kakor je napisano v samem predlogu zakona: »Malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ipd.« Nadalje - primerjava zavarovalnih dob, med delavcem, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas (za 1 leto) s skrajšanim delovnim časom (t.j. 60 ur na mesec) in delavcem, ki v enakem obdobju opravi enako število ur v skladu z zakonom o malem delu pokaže da se prvemu - delavcu (s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi) v zavarovalno dobo všteje 4,14 meseca v enem letu, delavcu, ki opravi enako delo po malem delu pa le 2,8 meseca v enem letu. Nadalje – malo delo bo zelo podvrženo zlorabam, recimo v obliki veriženja, tj. posojanja napotnic drugim. Nadalje - malo delo ni odskočna deska za redno zaposlitev, temveč »zgolj« element razbijanja rednih delovnih razmerij, kar nam kažejo primeri iz tujine. Nadalje - malo delo je bazen »zaposlenih revnih«. Še več; »zaposlenih revnih« dodatno osiromašenih za večji del pravic iz rednega delovnega razmerja.



Zaradi vseh teh razlogov bomo predstavniki delojemalcev v Državnem svetu vložili predlog za odložilni veto na Zakon o malem delu.

ZSSS se prav tako pridružuje aktivnosti zbiranja 2.500 podpisov potrebnih za razpis za naknadni zakonodajni referendum, ki se je pričela z današnjim dnem v organizaciji Študentske organizacije Slovenije.



Zahtevamo več rednih in kakovostnih zaposlitev in ne več prekernih in nekakovostnih zaposlitev!

S spoštovanjem,

Mag. Dušan Semolič

Predsednik ZSSS

POKOJNINSKA REFORMA DOBILA PODPORO V PARLAMENTU

Kakor je bilo pričakovati, je Državni zbor prižgal zeleno luč nepravični pokojninski reformi, ki mu jo je v odločanje poslala Pahorjeva vlada. Z večino glasov so poslanke in poslanci odločili, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, da ga je pa treba še dopolniti. To pomeni, da so za njih sprejemljive temeljne predlagane rešitve, kot sta starostni pogoj 65 let in 43 oz. 41 pokojninske dobe, zavrnili pa so sindikalne predloge, na katere so nekateri poslanci opozarjali v razpravi. S tem tudi naši izvoljeni predstavniki račun za finančno krizo izstavljajo ljudem, ki smo jih izvolili.


V ZSSS smo se odločili, da bomo naše člane in širšo javnost obveščali o tem, kako poslanke in poslanci glasujejo o zadevah, ki vplivajo na delavske pravice in ekonomski in socialni položaj prebivalcev Slovenije. O tem smo obvestili tudi poslanke in poslance državnega zbora. V primeru pokojninske reforme je bila enotna zahteva vseh reprezentativnih sindikalnih central, da ta ni primerna za nadaljnjo obravnavo v parlamentu, zato smo poslanke in poslance pozvali, da jo zavrnejo, vendar so se odločili drugače. Državni odbor je odločal o tem, če je predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju primeren za nadaljnjo obravnavo. In kako so glasovali poslanke in poslanci? Na seji prisotne poslanke in poslanci koalicijskih strank SD, ZARES in LDS so glasovali ZA, častni izjemi sta bila poslanka Julijana Bizjak-Mlakar in poslanec Andrej Magajna, ki prihajata iz vrst SD. Proti so glasovali vsi poslanci stranke DESUS. Bolj zanimivo je bilo glasovanje oz. neglasovanje poslank in poslancev opozicije. Od 23 poslank in poslancev stranke SDS so le štirje glasovali PROTI, ostali prisotni poslanci pa niso bili PROTI predlaganemu sklepu, saj svojega glasu niso oddali, 14 pa jih ni bilo prisotnih, ko je potekalo glasovanje. Enako velja za celotno poslansko skupino stranke SLS, ki prav tako ni nasprotovala predlagani pokojninski reformi. Predlagano pokojninsko reformo so v celoti zavrnili z glasovi PROTI vsi prisotni poslanci stranke SNS. Od poslancev narodnosti je reformo podprl poslanec madžarske narodnosti Laszlo Gönc, poslanca Roberta Battellija ni bilo na seji. Od dveh nepovezanih poslancev je Franc Žnidaršič glasoval PROTI predlagani reformi, medtem ko jo je Vili Rezman podprl. Pri tem je treba reči, da poslanke in poslanci, ki so v času glasovanja odsotni ali pa prisostvujejo seji, vendar o predlogu sklepa ne glasujejo, omogočijo tistim, ki glasujejo, da sami sprejmejo odločitev. Rezultat glasovanja pokaže, da je velik del opozicijskih poslank in poslancev omogočil poslankam in poslancem vladnih strank, da so brez težav odločili, da je reforma primerna za nadaljnjo obravnavo, čeprav niso glasovali zanjo.

Poimenski rezultat glasovanja:

LDS:

- ZA so glasovali: Anton Anderlič, Ljubo Germič, Milan Gumzar, Miran Jerič, Borut Sajovic



ZARES:

- ZA so glasovali: Cvetka Zalokar Oražem, Franci Kek, Pavel Gantar, Alojzij Potočnik, Vito Rožej, Tadej Slapnik

- prisoten na seji, vendar ni glasoval: Vili Trofenik

- odsotna s seje: Franko Juri, Lojze Posedel



SLS:

- ZA so glasovali: nihče

- prisotni na seji, vendar niso glasovali: Jakob Presečnik, Radovan Žerjav, Franc Bogovič, Gvido Kres, Franc Pukšič, Janez Ribič



SDS:

- ZA so glasovali: nihče

- PROTI so glasovali: Jože Tanko, Jožef Jerovšek, Rado Likar, Miro Petek, Milenko Ziherl, Aleksander Zorn

- prisotni na seji, vendar niso glasovali: Alenka Jeraj, Marjan Bezjak, France Cukjati, Vinko Gorenak, Eva Irgl, Iztok Podkrižnik, Darko Menih

- odsotni s seje: Rudolf Petan, Milan Čadež, Zvonko Černač, Ivan Grill, Branko Grims, Robert Hrovat, Janez Janša, Daniel Krivec, Zvonko Lah, Branko Marinič, Marjan Pojbič, Štefan Tisel, Peter Verlič, Andrej Vizjak



SD:

- ZA so glasovali: Samo Bevk, Mirko Brulc, Renata Brunskole, Alan Bukovnik, Anton Colarič, Bogdan Čepič, Andreja Črnak-Meglič, Silva Črnugelj, Matevž Frangež, Matjaž Uhan, Luka Juri, Anton Kampuš, Miroslav Klun, Bojan Kontič, Marijan Križman, Dušan Kumer, Darja Lavtižar-Bebler, Dejan Levanič, Tomaž Mencinger, Breda Pečan, Majda Potrata, Miran Potrč, Melita Župevc, Andreja Rihter, Janez Kikelj

- PROTI so glasovali: Julijana Bizjak-Mlakar, Andrej Magajna

- odsotni s seje: Janja Klasinc, Janko Veber



SNS:

- ZA so glasovali: nihče

- PROTI so glasovali: Zmago Jelinčič, Miran Györek, Bogdan Barovič, Silven Majhenič

- odsoten s seje: Srečko Prijatelj



DESUS:

- ZA so glasovali: nihče

- PROTI so glasovali: Joško Godec, Anton Urh, Vasja Klavora, Matjaž Zanoškar

- odsoten s seje: Franc Jurša



POSLANCA NARODNOSTI:

- ZA je glasoval: Laszlo Göncz

- odsoten s seje: Roberto Battelli



NEPOVEZANA POSLANCA:

- ZA je glasoval: Vili Rezman

- PROTI je glasoval: Franc Žnidaršič

TRI ZGODBE

Bolj kot smo zabredli v krizo, bolj se zdi da kapitalizem ne samo da živi, temveč se celo krepi. Vedno znova se prisesa na vedno nove finančne vire, pa naj si bodo to tudi javni, četudi v svoji neoliberalni obliki tako prezira javni aparat. Pri tem pa račun za svojo rešitev popolnoma brez sramu izstavi tako javnim financam kot delavcem. V Sloveniji je tako država izvajala prikrito zamenjavo bančnega dolga z javnim dolgom, ko je leta 2008 2,6 milijarde evrov naložila v banke v obliki depozitov.



Račun ki ga plačuje delavstvo, pa ni zgolj zniževanje življenjskega standarda in izgube zaposlitev. Račun je delavstvu izstavljen tudi preko »nujnih« strukturnih reform. V nadaljevanju bomo pogledali tri konkretne primere le-teh v Sloveniji.



PRVIČ. O FLEKSIBILNOSTI TRGA DELA

Konec avgusta smo socialni partnerji dobili na mizo nov predlog Zakona o delovnih razmerjih. Skrajšujejo se odpovedni roki za delavce z več kot 15 in več kot 25 leti delovne dobe s 75 na 60 oziroma s 150 na 90 dni. Odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi naj bi enotno znašala eno petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.

Ti ukrepi delavcu s 15 let delovne dobe in zadnjimi tremi plačami v znesku bruto minimalne plače (734,15€) znižaajo odpravnino za 1.432€, torej za dve minimalni plači. Pri čemer bi z naraščanjem delovne dobe ta izguba naraščala. Vse več mladih pa lahko o odpravnini le sanja, saj je skoraj 80 odstotkov prostih delovnih mest zgolj za določen čas, katera pa ne poznajo odpravnin.



A čas krize je jasno pokazal naslednje – v državah z bolj liberalnimi trgi dela (beri: cenejšim in hitrejšim odpuščanjem) so delovna mesta izginjala neprimerno hitreje kot v državah z bolj reguliranim trgom dela. Tako imamo podatek iz EUROSTAT-a, da se je med aprilom 2008 in 2009 stopnja brezposelnosti v ZDA, meki fleksibilizacije trga dela, zvišala za skoraj 5 odstotkov, medtem ko se je le-ta v Nemčiji, ki ima veliko bolj reguliran trg dela, v istem času znižala za 0,3 odstotka. Richard B. Freeman iz Univerze v Harvardu je jasen: dvajset let reform po večji fleksibilnosti trga dela ni v bistvu pripomoglo ničesar k varovanju delavcev pred ekonomskimi krizami, ki jih je povzročilo sledenje »laissez- faire« kapitalskim trgom – in katere del so pravzaprav reforme po večji fleksibilnosti trga dela. Po njegovem je »laissez- faire« eksperiment pogorel na dveh črtah. Deregulacija finančnega sektorja je povzročila povišanje nestabilnosti kapitalskega trga, brez kakršnega koli učinka v zvišani rasti. Ko pa je finančni sektor zapadel v globoko krizo, pa so ukrepi višje fleksibilnosti trga dela naredili bore malo za varovanje delavcev pred negativnimi učinki napačnega menedžeriranja finančnega sektorja – negativni učinki ki so po vseh merilih ogromni.



DRUGIČ. O MALEM DELU



Prav nič ne bomo pretiravali, če bomo zapisali, da se za malim delom pod krinko reševanja problemov študentskega dela skuša mladim ponuditi le še drugo obliko fleksibilnega dela, ki bo konkurenčno za delodajalce in oskubljeno pravic iz rednega delovnega razmerja za male delavce. To navsezadnje prizna sam predlagatelj zakona, saj v gradivu ob tem zakonu zapiše da je »prednost malega dela v primerjavi z delovnim razmerjem še vedno v nižji obremenitvi (8,7% manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja) in v večji fleksibilnosti (sistem napotnic), prav tako pa malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. prevoz na delo, letni dopust.« Da bi si res konkretno predstavljali kaj to pomeni, si poglejmo trgovca Borisa. Redno zaposleni Boris dobi po kolektivni pogodbi za dejavnost trgovine 10 odstotni dodatek za popoldansko delo in 100 odstotni dodatek za nedeljsko delo. Prav tako je upravičen do povračila stroškov za malico v višini 3,78 evra za osem ur dela in tako naprej. Medtem pa Boris, mali delavec nima prav nič od teh pravic. Dodatek za popoldansko delo? Nedeljsko delo? Pozabi. Povračilo stroškov za malico in potnih stroškov? Pozabi! Regres? Pozabi!

Predlagatelj zakona o malem delu pa ponuja korenček v obliki vštevanja malega dela v pokojninsko dobo, in sicer »sorazmerno z višino plačanih prispevkov«. No, postavimo trgovca Borisa še enkrat v dvojno vlogo. Prvič naj bo delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta s skrajšanim delovnim časom 60 ur dela na mesec. V drugem primeru pa naj bo Boris mali delavec, ki prav tako dela 60 ur na mesec. In kaj so ugotovili naši ekonomisti? Borisu, ki dela po pogodbi za določen čas, se v zavarovalno dobo šteje 4,14 meseca v enem letu. Borisu, malemu delavcu, ki opravi enako količino dela (!) pa le 2,8 meseca v enem letu.

Kar se tiče malega dela, moramo v najmanjši meri omeniti še tri probleme. Malo delo širi segment zaposlenih revnih. Po podatkih dr. Weinkopfove iz univerze Duisburg Essen kar 86 odstotkov malih delavcev v Nemčiji sodi med zaposlene revne, torej kljub delu pade pod mejo revšcine. Malo delo segregira ženske na trgu dela. Po podatkih nemške sindikalne centrale DGB iz Nemcije je delež žensk med malimi delavci od 65 odstotkov do celo 93 odstotkov. In pa navsezadnje – malo delo ima zaradi vseh svojih »konkurenčnih« značilnosti veliko možnost izpodrivanja »velikega« dela, torej redne zaposlitve. Od leta 2000 se je število zaposlitev s polnim delovnim časom in obveznim socialnim zavarovanjem v Nemčiji znižalo za 1,4 milijona. Delež malih del pri celotni zaposlitvi pa se je od leta 1995 skoraj potrojil.



TRETJIČ. POKOJNINSKA REFORMA

Če poskusimo zelo na kratko strniti glavne predloge vladne pokojninske reforme, lahko uporabimo številke 65, 34, 41 in 43; dvig polne upokojitvene starosti na 65 let; podaljšanje obdobja za odmero predčasne in starostne pokojnine niz sedanjih 18 najugodnejših zaporednih let zavarovanja na 34 let; dvig upokojitvene dobe za moške na 43 let in za ženske na 41 let.



Kot razlog za te spremembe Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) navaja negativne demografske trende ter finančno nevzdržnost trenutnega pokojninskega sistema. Po navedbah MDDSZ se bo pokojninski sistem v Sloveniji po letu 2020 znašel v hudih težavah. Odhodki pokojninske blagajne bodo tako leta 2020 znašali 12,2 % BDP, leta 2050 pa že 20,5 % BDP. Kakor koli se lahko strinjamo s prvim razlogom, pa se je pri drugem potrebno ustaviti in nanj realno pogledati. Kajti v isti sapi ko vlada govori o »požrešnem« pokojninskem sistemu, sa mora zavedati da so delodajalci od leta 1996, ko se jim je prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prepolovila, pokojninski blagajni do danes odtegnili več kot osem milijard evrov. Prav tako moramo v isti sapi reči, da država vsako leto izgubi okoli deset milijard evrov prihodkov zaradi sive ekonomije – več kakor je predviden prihodek proračuna za leto 2011 (8.822.066.428 €)!



Povejmo po pravici – pokojninski sistem se je večji del znašel v finančni krizi, ker država ne zmore opravljati svoje nadzorstvene funkcije oziroma ker se celo prostovoljno odreče delu prihodkom delodajalcev zaradi baje višje konkurenčnosti gospodarstva. In kaj nam v zameno ponuja? Vsem skupaj tri leta dlje za enake oziroma nižje pokojnine. Zaradi podaljšanja obdobja za odmero pokojnine iz 18 na 34 let pa se nam v posameznih primerih obetajo celo do 150 evrov nižje pokojnine.

Kako nerealni so vladni predlogi sprememb pokojninskega sistema, nam pove primer mlade osebe, ki po študiju vstopa na trg dela. Delavec Rok, star 31 let, ki je do sedaj zbral 2 leti pokojninske dobe bo v najboljšem primeru zbral 43 let pokojninske dobe, ko bo star 72 let. Besede »v najboljšem primeru« pišem zato, ker se vsi še kako prekleto zavedamo, da se vse več mladim obetajo nestabilne in kratkoročne zaposlitve!



Kaj torej država preko strukturnih reform pravi mladim v Sloveniji? Pozabite na pravice iz rednega delovnega razmerja, za vas imamo malo delo s še manjšo priznano pokojninsko dobo, vendar se zavedajte, da boste morali delati tudi preko 70 leta starosti, če boste želeli uveljaviti polno pokojnino.

Ta formula preprosto ni pravična. Ker pa »nujne« strukturne reforme segajo preko vseh generacij, je očitno in nujno potreben usklajen medgeneracijski odgovor. Kajti vse to je naša zgodba, so naša življenja.



Goran Lukič

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

GLEDAMO VAM POD PRSTE

Spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora RS!


Včeraj ste pričeli 21. sejo Državnega zbora, na kateri boste odločali o dveh zakonih, ki bosta drastično posegla v pravice in socialni položaj prebivalcev Slovenije. Naš predlog, da z dnevnega reda umaknete Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in predlog zakona o malem delu ste zavrnili. Zato vas obveščamo, da bomo volivke in volivce v vaših volilnih enotah in okrajih obvestili o tem, kako bo ali ne bo glasovala sleherna poslanka in poslanec. Prav in pošteno je, da ljudje vedo, katere poslanke in poslanci jih bodo pahnili v še večjo revščino od te, v kateri so že danes.

Želimo vam uspešno glasovanje.

OBRAZI SLOVENIJE

Sto najbolje plačanih menedžerjev slovenskih podjetij si je leta 2009 razdelilo 28,1 milijona evrov, vsak od njih pa je v povprečju tako prejel slabih 281.000 € bruto prejemkov.


Čeprav se je večina slovenskih družb lani soočala s strmim padcem poslovanja, številne so leto končale celo v rdečih številkah, to dejansko ni imelo tako velikega vpliva na menedžerske plače, kot bi pričakovali. Velik del slovenskih menedžerjev si je lani sicer res znižal fiksni del plače, tudi za več kot tretjino, vendar pa je bilo znižanje variabilnega dela plač in nagrad mnogo manj izrazito. (Dnevnik, 16. 10. 2010)



Po podatkih AJPES-a so družbe v Sloveniji izkazale:

2.665.413 evrov čistega dobička, 18 % manj kot v letu 2008.

2.115.987 evrov čiste izgube, 37 % več kot v letu 2008. Čisto izgubo je ugotovilo 19.125 družb, 35,5 % vseh, ki so zaposlovale 27,4 % vseh delavcev.

549.426 evrov neto čistega dobička, 68 % manj kot v letu 2008.

V letu 2009 je bilo 377 začetkov stečajnega postopka, prisilnih poravnav in likvidacij podjetij, kar je 45 primerov več kot leta 2008 (AJPES).

V letu 2009 je močno porasel priliv oseb, ki so izgubile zaposlitev zaradi stečajev ali kot trajno presežni delavci. S tem razlogom se je v letu 2009 na zavodu za zaposlovanje prijavilo 31.620 oseb – medtem ko jih je bilo v letu 2008 10.737 (ZRSZ).

V juliju 2010 je 39.379 oseb prejemalo minimalno plačo. Prepolovitev prejemkov stotih najbogatejših menedžerjev v Sloveniji v letu 2009 na skupno maso 14,05 milijona evrov bi omogočila 1568-im izmed teh oseb dvig na povprečno plačo v višini 1.480,69 evrov v naslednjih 12 mesecih.

Po podatkih Skupnosti centrov za socialno delo je bilo v letu 2009 izplačanih 61.439 izrednih denarnih socialnih pomoči, kar je za 14.147 več kot leto prej.

V Mariboru je lani pomoč Rdečega križa prejelo 24.800 ljudi, letos pa so potrebe še za 40 % višje, je v pogovoru za STA povedal sekretar območnega združenja Alojz Kovačič.

________________________________________



Povprečna višina letnega prejemka v višini 281.000 evrov je enaka 769,86 evrom dnevnega prejemka, kar pomeni, da je v povprečju sto največjih zaslužkarjev med menedžerji v enem dnevu za 35 evrov preseglo višino trenutne mesečne minimalne plače v višini 734,15 evrov; za 172,46 evrov preseglo znesek mesečne minimalne plače decembra 2009 v višini 597,43 evrov; za 224,86 evrov preseglo znesek praga tveganja revščine za leto 2008 v višini 545 evrov.



Leta 2008 je bila povprečna letna poraba gospodinjstev za hrano 2.590,11 evrov. 28,1 milijona evrov, kolikor je leta 2009 zaslužilo 100 najbogatejših menedžerjev, torej pomeni, da bi s tem zneskom nahranili 10.849 gospodinjstev v Sloveniji.

Povprečni mesečni znesek 100 najbogatejših menedžerjev v Sloveniji v višini 281.000 evrov bruto pomeni, da lahko v eno mesečno plačo te elite vržemo 382,75 mesečnih bruto minimalnih plač oziroma 470,43 mesečnih bruto minimalnih plač v višini minimalne plače iz decembra 2009 (597,43 evrov).

________________________________________

Najbolje plačani slovenski menedžer leta 2009 je bil predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar, ki je imel lani kar 793.743 evrov bruto prejemkov oziroma 2.170 evrov bruto dnevno. Njegova osnovna/fiksna plače je bila 521.060 evrov oziroma 43.422 evrov mesečno.



Medtem ko menedžer bogati, pa bogatijo tudi slabe prakse podjetja. 120 sedaj že nekdanjih SCT-jevih delavcev je ugotovilo, da so bili brez njihove vednosti prezaposleni v družbo Konstrukcija VG in Centralgrad. Direktor Boris Tancar je na začetku meseca razglasil stečaj, delavcem pa dolguje še tri plače in regres. V večini primerov gre za starejše in bolne delavce, ki so bili prepričani, da delajo za SCT Konstrukcijo, saj imajo vse - invalidsko odločbo, pogodbo o zaposlitvi, plačilno listo SCT Konstruktorja. Hčerinska družba je bila ustanovljena namerno, da se odpravi ljudi, ki imajo več kot 30 let delovne dobe, odpravnin pa najverjetneje ne bodo prejeli. Ali kot je povedal eden izmed stavkajočih delavcev maja 2010: " Že 35 let delamo za SCT. Lani so nam za tretjino znižali plačo, zadnjo plačo smo dobili v začetku maja za marec, zdaj pa bomo dobili brco v zadnjico." (Finance, 30. 5. 2010).

________________________________________

Znesek 43.2422 evrov je skorajda identičen znesku gotovinskega nakupa popolnoma novega velikega Renaultovega enoprostorca GRAND ESPACE.

Ta mesečni znesek je enak gotovinskemu nakupu 14 kvadratnih metrov velike garsonjere v Ljubljani s povprečno ceno kvadratnega metra v višini 3.110 evrov (vir: Slonep). Ali če dodamo še en podatek – 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Ljubljani, ki je glede na povprečno ceno kvadratnega metra ocenjeno na 201.040 evrov, je enako slabim petim Zidarjevim bruto plačam.



Povprečna mesečna plača decembra leta 2009 je bila 1.488,19 evrov. Ta znesek je skorajda enak znesku gotovinskega nakupa 11 let starega Renaulta 206 s 190.000 prevoženimi kilometri. Ivan Zidar bi si seveda raje privoščil Renaulta GRAND ESPACE.

Mesečna minimalna plača decembra 2009 je bila 597,43 evrov. S tem zneskom si oseba lahko kupi kvečjemu povprečno kvalitetno kolo, s čimer doprinese k zmanjševanju onesnaževanja okolja, a v več deset kilometrov oddaljene kraje se je bolj težko dnevno voziti s kolesom.

Z zneskom povprečne mesečne plače si oseba lahko privošči nakup slabega pol kvadratnega metra garsonjere v Ljubljani s povprečno ceno kvadratnega metra v višini 3.110 evrov. Če pa si ta oseba želi privoščiti trisobno stanovanje v Ljubljani, katerega si je že nagledal Zidar, pa bo to enako njegovim/njenim 135 mesečnim bruto plačam.

Oseba, ki je decembra 2009 prejemala že zgoraj omenjen znesek minimalne plače, lahko s tem zneskom kupi petino kvadratnega metra zgoraj omenjene garsonjere v Ljubljani. Če pa ponovno govorimo o trisobnem stanovanju v Ljubljani, pa je to enako 336,5 mesečnim plačam (= 28 let).



________________________________________

Joachim Reitmeier, del leta predsednik uprave Bawag banke, je leta 2009 dobil odpravnino v višini 225.000 evrov.



1532 let – toliko let bo delal delavec z minimalno plačo na osnovi predloga sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki znižuje odpravnine, zato, da dobi odpravnino v višini odpravnine gospoda Reitmeierja (izračun je osnovi številke 5.873 evrov za 40 let delovne dobe, ki izhaja iz predloga sprememb ZDR).

________________________________________

Kakšne spremembe ZDR bo vlada poslala v parlament?

V torek, 12.10.2010, se je sestal Ekonomsko-socialni svet in med drugim obravnaval spremembe in dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih. Kot je znano, so spremembe tega zakona bile pripravljene že ob sprejetju Zakona o minimalni plači, saj je takrat Pahorjeva vlada delodajalcem obljubila, da bodo dobili zakonsko znižanje odpravnin in skrajšanje odpovednih rokov za delavce, ki jih bodo odpuščali, v zameno za to, ker so sindikati izsilili višje minimalne plače. Kasneje so na zahtevo sindikatov v spremembe zakona bile vnesene še določbe o t. i. »slamnatih podjetjih«, s katerimi se bolje zaščitijo delavci, ki jih delodajalci prezaposlujejo v druga podjetja z namenom, da se izognejo odplačevanju odpravnin. V ZSSS smo od samega začetka ostro nasprotovali zniževanju odpravnin in od vlade zahtevali umik teh določb iz predloga zakona, vendar je vlada pri njih vztrajala, enako tudi delodajalci. Na seji Ekonomsko-socialnega sveta so delodajalci odrekli podporo določbam o slamnatih podjetjih, enako pa tudi tistim določbam predloga zakona, ki znižujejo odpravnine in skrajšujejo odpovedne roke. Tako je vlada ostala brez podpore obeh socialnih partnerjev (sindikatov in delodajalcev) pri zniževanju pravic delavcev, ki jih delodajalci odpuščajo. Na potezi je torej vlada, ki želi z znižanimi odpravninami prihraniti gospodarstvu 50 milijonov EVR, čeprav je po podatkih Generalne policijske uprave to isto gospodarstvo samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta utrpelo preko 400 milijonov škode zaradi gospodarskega kriminala, ki je za 23 % višji od enakega obdobja lani. V ZSSS sicer težko verjamemo, da bo vlada vztrajala na znižanju odpravnin in odpovednih rokov delavcem v Zakonu o delovnih razmerjih, če tega ne podpirajo niti delodajalske organizacije, vendar nas izkušnje učijo, da je kljub temu treba počakati na vladine odločitve. Minister za delo je namreč takoj po seji Ekonomsko-socialnega sveta izjavil, da bo vlada sicer zakon še enkrat proučila, vendar pa za sedaj ostane nespremenjen, kar kaže na to, da ministrov namen pri nižanju odpravnin in skrajševanju odpovednih rokov ni bil razbremeniti gospodarstvo, temveč znižati delavske pravice.




Milan Utroša

PREDLOG ZA UVEDBO INSTITUTA NADOMESTILA NEIZPLAČANIH PLAČ

PROBLEM

V zadnjem času smo v Sloveniji doživeli kar nekaj primerov podjetij, v katerih so delavci bili dobesedno ujetniki njihove plačilne nesposobnosti. Delavci LTH in v zadnjem primeru Vegrada so po nekaj mesecev čakali na izplačilo zaostalih plač. Hkrati pa ti isti delavci kot zaposlene osebe nimajo pravic do uveljavljanja socialnih transferjev, kot recimo denarnega nadomestila ali denarne socialne pomoči, saj je pogoj za pridobitev le-teh vpis v evidence registrirano brezposelnih oseb. Do denarnega nadomestila ne bi bili upravičeni niti v primeru, če bi se sami prijavili v evidence brezposelnih oseb, saj se denarno nadomestilo ne izplačuje v primeru sporazumne odpovedi delovnega razmerja. Podaja izredne odpovedi po določbi 112. člena Zakona o delovnih razmerjih pa pomeni, da jim v primerjavi z delavci, katerim preneha delovno razmerje v stečajnem postopku, iz naslova odpravnine in neizplačanih plač po določbah Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS ne pripada ničesar. In to kljub enakemu dejanskemu stanju (npr. neizplačane plače).

Vsa ta dejstva vodijo v tragično situacijo, kjer delavci sami oziroma njihov sindikat zahteva stečaj, saj so v sedanjem pravnem sistemu delavci le s sprožitvijo stečajnega postopka upravičeni do finančnih sredstev, bodisi iz naslova Jamstvenega in preživninskega sklada bodisi iz naslova denarnega nadomestila.

Glavno vprašanje je torej – kako rešiti ekonomski položaj delavcev, ki so se neprostovoljno znašli v nekajmesečnem primežu neizplačanih ali premalo izplačanih plač, plačilno nesposobnega, a še vedno obratujočega podjetja?





PREDLOG REŠITVE:

Vlogo garanta ekonomskega položaja v tem času bi moral prevzeti »institut nadomestila neizplačanih plač«. To obliko pomoči ima večina evropskih držav, če med njimi omenimo zgolj Avstrijo, Nemčijo in Dansko.

Do takojšnjega izplačila iz naslova nadomestila neizplačanih plač bi bili upravičeni delavci, katerim delodajalec za opravljeno delo dva ali več mesecev zaporedoma ni izplačal plače oziroma jo je izplačeval pod zakonsko določeno mejo minimalne plače. Z zakonom bi se postavila zgornja meja denarnega zneska iz naslova nadomestila plače, seveda pa bi v razmerju do delodajalca imel jamstveni sklad vlogo upnika, in sicer do višine sredstev, ki jih je ta izplačal delavcu. Predpogoj za prejem nadomestila plače pa bi bila s strani delavca vložena tožba.





UČINKI PREDLOGA

Delavcu se zagotovi ekonomska varnost v času, ko jim tega podjetje ne more zagotoviti. S prevzemom terjatve iz naslova tekočih neizplačanih plač oziroma premalo izplačanih plač se zagotovi varstvo šibkejše stranke, t. j. delavca, hkrati pa se omogoči močnejši pritisk na podjetje k izplačilu plač, saj bi se javno objavil seznam vseh podjetij, kjer se uporablja ta institut.

POKOJNINSKA REFORMA V PARLAMENTU

Kakor je bilo pričakovati, je Vlada RS sprejela pokojninsko reformo in jo poslala v obravnavo in odločanje Državnemu zboru RS. Seveda je pri tem zavrnila vse ključne predloge Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Vendar naša obveza je, da poskušamo tudi v nadaljevanju uveljaviti naša ključna stališča in predloge, ki pomenijo pokojninsko reformo prijazno vsem generacijam. O naših nadaljnjih aktivnostih bomo v ponedeljek odločali na predsedstvu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Na tej seji se bo predsedstvo poleg vsebine končnega besedila zakona, ki ga je sprejela Vlada, opredelilo tudi o naši kampanji, vključno z morebitno izvedbo referenduma, če Državni zbor ne bo spremenil bistvenih določb predloga zakona. Le ta je prav v zadnji fazi na Vladi doživel nekaj sprememb, o katerih v prejšnji obravnavi ni bilo slišati. Med ostalim je Vlada v svojem zadnjem besedilu zakona v poglavju provizije in stroški pokojninskih skladov za 6 krat povečala vstopne stroške upravljavcem pokojninskih skladov, izstopne stroške pa za 2 krat. Vsekakor so nekateri najbogatejši Slovenci lahko navdušeni, saj bo to le še povečalo njihove dobičke. To, da je glavni pisec pokojninske reforme, direktor direktorata za delovna razmerja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in invalide, bil v svoji prejšnji zaposlitvi vodja oddelka za pokojninska zavarovanja v Kapitalski družbi, je verjetno zgolj »naključje«.

Sicer pa je v teh dneh po spletu zaokrožila karikatura neznanega avtorja, ki o Vladini pokojninski reforme pove vse:

SKUPAJ V BOJ ! KAMPANJA ZSSS

V Sloveniji se z veliko hitrostjo odvijajo dogodki, ki gredo v smeri rušenja socialne in pravne države, socialna država razpada pred našimi očmi. Model neoliberalnega kapitalizma, povezan s tranzicijskim tajkunstvom, je pokazal vse negativne posledice, čeprav smo prebivalci ves čas mislili, da gremo lepši prihodnosti na proti. In prišla sta streznitev in razočaranje. Sedanji vladni paket spreminjanja zakonodaje prinaša najbolj drastičen poseg v delavske, socialne in ekonomske pravice večine prebivalcev Slovenije, izvzete so le elite. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo se temu procesu odločno uprli in zastavili skupen boj, da ga zaustavimo, vključno z nepravično pokojninsko reformo. To lahko naredimo le skupaj, člani in nečlani sindikatov. Več nas bo, več možnosti imamo za uspeh.

Svoje aktivnosti za ohranitev pravne in socialne države, za ohranitev dostojanstva in pravic delavcev, odpravo brezizhodnega položaja mlade generacije in životarjenja starejših bomo predstavili 14. oktobra ob 15 uri pred v dvorani ŠTUK, Gosposvetska 83, 2000 Maribor. Vse, ki se strinjate z nami, da je treba preprečiti te procese vabimo, da se nam pridružite. Deležni boste tudi individualnih strokovnih nasvetov, če mislite, da so kršene vaše pravice iz dela.

Vaša Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

POKOJNINSKA REFORMA 2.DEL

POKOJNINE PO NOVEM ALI UMIRANJE NA OBROKE


Pri pregledu nove pokojninske zakonodaje ugotavljamo, da vlada pristopa k spremembam z izključno enim samim ciljem in ta je zmanjšati stroške proračuna. Upokojenci in bodoči upokojenci zaradi negospodarnih ukrepov vlade postajajo breme. Kaj reforma pomeni za posameznika vlade niti najmanj ne zanima!!!!

Na kakšen način bodo prizadeti zaposleni, bodoči upokojenci?

POKOJNINSKA OSNOVA

Pokojninska osnova je ključna pri odmeri starostne pokojnine. Po novem zakonu se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo mesečna povprečja osnov za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki. Bistvena sprememba pri določitvi pokojninske osnove glede na sedanji zakon je v tem, da sedanji zakon v primeru bolniške odsotnosti ne znižuje pokojninske osnove, saj se le-ta odmerja od mesečnega povprečja plač, novi predlog zakona pa jo v teh primerih znižuje.

Za izračun pokojnine je potrebno pokojninsko osnovo pomnožiti z odmerno stopnjo. Ta se, po sedanjem zakonu, od leta 1999 stalno znižuje, in sicer iz 85 % na 72,5 %. Novi predlog zakona predvideva fiksno odmerno stopnjo v višini 80 %, za vsako nadaljnje leto dela pa dodatno še 2,0 %. Predlog novega zakona prinaša tudi nova prehodna obdobja, ki pa so kot je očitno le pesek v oči delavcem, ki se bodo upokojevali do leta 2024. Kljub novemu predlogu zakona se še naprej znižuje pokojninska osnova in s tem tudi pokojnine. Sicer ne zaradi odmernega odstotka temveč zaradi podaljševanja obdobja za izračun pokojninske osnove. Vlada nam zaradi višje odmerne stopnje 80 % razlaga da bomo na boljšem. Pa bomo res? NE, NE BOMO! Od pokojninske osnove iz kateri koli zaporednih najbolj ugodnih 34 let se nam pokojninska osnova zmanjšuje do 20 %. Torej delali bomo tri leta dlje, izračuni pokojnin pa kažejo, da se bodo v povprečju le-te zmanjšale.

IZRAZI KOT SO ODMERNA STOPNJA, POKOJNINSKA OSNOVA ITD. BEGAJO LJUDI IN PRIDEJO ŠE KAKO PRAV POLITIKOM. NIHČE PA ODKRITO NE POVE, DA BOMO 43 LET DELALI ZA ISTE OZIROMA NIŽJE POKOJNINE KOT ČE BI DELALI 40 LET. TAKO NAM JE PAHORJEVA VLADA V SVOJEM PREDLOGU ZAGOTOVILA TRI BREZPLAČNA LETA DELA VEČ.

Kje nam vlada jemlje pri izračunu pokojninske osnove

1. Pri izračunu pokojninske osnove se mesečna povprečja osnov zmanjšajo za davke in prispevke. Že tukaj vlada škoduje večini zaposlenih, saj večina delavcev prejema do 70 % povprečne bruto plače v RS. Pri izračunu se namreč upošteva povprečna stopnja davkov in prispevkov v RS.


Primer: zaposleni, ki prejema minimalno plačo (z vsemi olajšavami) plača davke in prispevke po stopnji 23,5 %, tisti z 20.000 € bruto plače pa po stopnji 52,3 %. Pri izračunu pokojninske osnove se upošteva za vse enako povprečje, ki velja za dano leto v RS, npr. za leto 2009 v višini 35,37 %. Tako se pokojninska osnova in s tem tudi pokojnina delavcev z nižjimi plačami zmanjša za več, tistimi z višjimi plačami pa za manj, kar posledično pomeni, da delavec z nižjimi plačami financira višjo pokojnino direktorja kot bi mu pripadala, če bi se upoštevala njegova realna stopnja davkov in prispevkov (52,3 %).


2. Zaradi podaljšanja števila let, ki se upoštevajo za izračun pokojnine iz najboljših 18 na 34 let, se bodo zelo zmanjšale pokojninske osnove - celo do 20 %, zaradi tega pa tudi starostne pokojnine. Prav tako je dejstvo, da zaposleni ne prejemamo enakih plač v vsem obdobju zaposlenosti – samo v tem primeru se nam pokojninska osnova ne bi zmanjševala.


Primer 1: Če bi po koncu prehodnih obdobij imel moški za najboljših 18 let 595 € pokojninske osnove (cca. 789 € neto plače) oziroma odmerjeno pokojnino v višini 431 €, bi se zaradi podaljšanja števila let uporabljenih pri izračunu pokojninske osnove na 34 let njegova pokojninska osnova zmanjšala. Pokojninska osnova bi znašala le še 451 €, starostna pokojnina pa 388 €. Tako bi za podaljšanje delovne dobe za tri leta prejel za 43 € manj starostne pokojnine!!!

 

 

S podaljšanjem števila let za izračun pokojninske osnove njena pokojninska osnova znašala le še 452 € njena starostna pokojnina pa 389 €. Za več dela in pozno upokojitev bi tako ta ženska prejela 148 € manjšo pokojnino.

KAZEN ZA PREDČASNO UPOKOJITEV

V novem predlogu zakona vlada uveljavlja tudi znižanje pokojnin za vse, ki bi se predčasno upokojili. Teh bo po novem zakonu veliko, saj večina ljudi ne bo zmogla delati toliko časa, kot to zahteva predlog novega zakona. In zato bodo kaznovani z nižjimi pokojninami in pahnjeni v revščino.

Primer 1: moški star 58 let, ki je delal 40 let (ima 40 let pokojninske dobe) – brez prehodnih obdobij. Ta moški se ne more upokojiti pred 61-tim letom. Tudi če bi se upokojil ob dopolnitvi 60 leta in bi imel 42 let pokojninske dobe bi šel v predčasno upokojitev, zaradi česar bi se njegova pokojnina znižala.

Primer 2: moški star 62 let, ki je delal 40 let (40 let pokojninske dobe) in ima 560 € pokojninske osnove (cca. 740 € neto plače). Ta moški se lahko predčasno upokoji z znižano pokojnino pri 62 letih, 63 letih ali 64 letih. In koliko izgubi zaradi predčasne upokojitve?

Kot kažejo primeri se nikomur ne bo splačalo predčasno v pokojnino, saj se nam bodo zaradi tega drastično znižale pokojnine, ki so že tako ali tako absolutno prenizke!!!

USKLAJEVANJE POKOJNIN

Rast pokojnin že nekaj časa zaostaja za rastjo plač. Vlada je v novem predlogu predvidela spremembo usklajevanja pokojnin. Po novem se bodo pokojnine usklajevale z 60 % rasti plač v RS in z 40 % rasti inflacije, kar bo ponovno negativno vplivalo na pokojnine, ki bodo še naprej zaostajale za rastjo plač. V obdobju 2000-2009 so se namreč plače v RS povečale za 71,6 %, pokojnine so se v istem obdobju povečale za 54,9 %, po sedanjem predlogu vlade in novem načinu usklajevanja pa naj bi se povečale za 68,4 %. Zaradi takega načina usklajevanja se bodo pokojnine povečevale počasneje kot plače in razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo se bo še naprej zniževalo.

Vse te spremembe bodo po vladnih izračunih prinesle velike prihranke; vendar proračunu in ne delavcem, ki bodo za nižje pokojnine delali dlje in prav tako ne upokojencem, katerih 62 % prejema pokojnino do 600 €, kar seveda ne omogoča lepe in varne starosti!!!

ZAČASNO ZNIŽANJE PRISPEVNE STOPNJE ZA DELODAJALCE IN PARODIJA SOCIALNE DRŽAVE

V Sloveniji smo nekoč, tako kot povsod v Evropi, delodajalci in delojemalci plačevali prispevke za socialno varnost po enaki stopnji. Vendar pri nas od leta 1996 temu ni več tako. Vlada je »začasno znižala« prispevne stopnje delodajalcem za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz 15,5 % v letu 1995 najprej na 11,07 % v letu 1996 ter nato v letu 1997 na 8,85 %. Da je to znižanje prineslo delodajalcem ogromne prihranke prikazuje sledeči graf.

 
Vendar pa to znižanje niso edini »odpustki« vlade našim delodajalcem. Tudi zaradi nepobranih in odpisanih prispevkov za socialno varnost s strani države naši delodajalci »varčujejo«. Tako je bil izpad prihodkov v blagajno pokojninskega zavoda v obdobju 2004-2009 iz tega naslova kar 270,3 mio EUR.


In kje so končale te milijarde EUR, ki naj bi razbremenile gospodarstvo in ustvarile razvojno inovativno in visoko tehnološko družbo. Ozremo se lahko samo okoli sebe in vidimo popolno razslojevanje. Nekateri delavci se prehranjujejo preko rdečega križa, drugi pa se igrajo kapitaliste v brutalnem pomenu iz začetka 19. Stoletja. Predlog nove pokojninske zakonodaje pa bo še poglobil prepad. Ali hočemo tako socialno državo. Naš odgovor je odločen NE, zato se uprimo nadaljnjemu socialnemu razslojevanju in na referendumu pokažimo, da smo proti takšni pokojninski reformi in proti izkoriščanju večine s strani manjšine.

SKUPAJ V BOJ !

Snemite si zapis namenske številke Delavske enotnosti, ki jo je ZSSS izdala v pri izvajanju sedanje kampanje ZSSS proti spremembam delovno pravne in socialne zakonodaje.

SKUPAJ V BOJ !

POKOJNINE PO PAHORJU - 3.del

USKLAJEVANJE POKOJNIN


Rast pokojnin že nekaj časa zaostaja za rastjo plač. Vlada je v novem predlogu predvidela spremembo usklajevanja pokojnin. Po novem se bodo pokojnine usklajevale s 60 % rasti plač v RS in s 40 % rasti inflacije, kar bo ponovno negativno vplivalo na pokojnine, ki bodo še naprej zaostajale za rastjo plač. V obdobju 2000-2009 so se namreč plače v RS povečale za 71,6 %, pokojnine so se v istem obdobju povečale za 54,9 %, po sedanjem predlogu vlade in novem načinu usklajevanja pa naj bi se povečale za 68,4 %. Zaradi takega načina usklajevanja se bodo pokojnine povečevale počasneje kot plače in razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo se bo še naprej zniževalo.

Vse te spremembe bodo po vladnih izračunih prinesle velike prihranke, vendar proračunu in ne delavcem, ki bodo za nižje pokojnine delali dlje, prav tako ne upokojencem, katerih 62 % prejema pokojnino do 600 €, kar seveda ne omogoča lepe in varne starosti!!!

________________________________________

ZAČASNO ZNIŽANJE PRISPEVNE STOPNJE ZA DELODAJALCE IN PARODIJA SOCIALNE DRŽAVE

V Sloveniji smo nekoč, tako kot povsod v Evropi, delodajalci in delojemalci plačevali prispevke za socialno varnost po enaki stopnji. Vendar pri nas od leta 1996 temu ni več tako. Vlada je »začasno znižala« prispevne stopnje delodajalcem za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz 15,5 % v letu 1995 najprej na 11,07 % v letu 1996 ter nato na 8,85 % v letu 1997. To znižanje je delodajalcem prineslo ogromne prihranke, do danes že več kot 8,1 milijarde EUR. Vendar pa to znižanje niso edini »odpustki« vlade našim delodajalcem. Tudi zaradi nepobranih in odpisanih prispevkov za socialno varnost s strani države naši delodajalci »varčujejo«. Tako je znašal izpad prihodkov v blagajno pokojninskega zavoda v obdobju 2004-2009 zaradi nepobranih in odpisanih prispevkov kar 270,3 mio EUR.

In kje so končale te milijarde evrov, ki naj bi razbremenile gospodarstvo in ustvarile razvojno inovativno in visoko tehnološko družbo? Ozremo se lahko samo okoli sebe in vidimo popolno razslojevanje. Nekateri delavci se prehranjujejo preko rdečega križa, drugi pa se igrajo kapitaliste v brutalnem pomenu iz začetka 19. stoletja. Predlog nove pokojninske zakonodaje pa bo prepad med bogatimi in revnimi le še poglobil. Ali hočemo tako socialno državo? Naš odgovor je odločen NE, zato se uprimo nadaljnjemu socialnemu razslojevanju in na referendumu pokažimo, da smo proti taki pokojninski reformi in proti izkoriščanju večine s strani manjšine!!!!


Do ljudem prijaznejše pokojninske reforme lahko pridemo le skupaj, najprej z oddajo podpisa za razpis referenduma, nato z glasom PROTI na referendumu!