Odslej le še plačilo preko transakcijskega računa

Danes, 27. 12. 2011, stopijo v veljavo spremembe in dopolnitve Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Navedene spremembe so z vidika varstva pravic delavcev in večje transparentnosti ter kontrole nad prejetimi plačili izredno pomembne. Po omenjenem pravilniku namreč plačilo v gotovini fizični osebi, torej tudi delavcu, ni več mogoče za:

-       vse dohodke iz delovnega razmerja iz 37. člena Zakona o dohodnini-2 (npr. plača, regres, povračilo stroškov v zvezi z delom, itd),

-       dividende in obresti, ki presegajo 50 evrov (doslej 125 evrov),

-       prejemke od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov ter izdelkov domače in umetne obrti, ki presegajo 50 evrov (doslej 125 evrov; izpuščeni pa so dohodki iz naslova industrijskih in drugih odpadov).

Plačilo v gotovini je mogoče opraviti le še za dohodke iz 8. točke 2. odstavka 37. člena Zakona o dohodnini-2 (pokojnine, nadomestila in druge dohodke iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja).

Izplačevalci morajo vsa navedena izplačila od 27. 12. 2011 dalje izplačevati na prejemnikov transakcijski račun. Iz Davčne uprave RS so v zvezi s tem sporočili, da bodo v okviru davčno inšpekcijskih nadzorov intenzivno preverjali, ali izplačevalci-delodajalci spoštujejo omenjene spremembe ter da bodo zoper kršitelje dosledno izrekali globe. V kolikor zavezanec v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačil in prejemkov na transakcijske račune prejemnikov, so tudi določene globe, in sicer:

·         z globo od 800 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,

·         z globo od 1.200 do 15.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba,

·         z globo od 3.200 do 30.000 evrov se kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.

Poleg teh glob so predpisane tudi globe za odgovorne osebe, ki so določene v razponu od 400 do 4.000 evrov.

Navedena sprememba zgoraj omenjenega pravilnika pomeni, da bo dokazovanje (npr. na sodišču) premalo izplačanih oziroma neizplačanih plač, regresa za letni dopust in drugih povračil v zvezi delom (npr. potnih stroškov, regresa za malico,….) bistveno lažje. Dosedanja praksa nekaterih delodajalcev je namreč bila, vsaj pri manjših, da so v primeru spora trdili, da so nekatere prejemke delavcem »plačevali na roke«. Dokazil o tem pa ni bilo. Seveda se v ZSSS zavedamo, da samo sprememba navedenega pravilnika ne bo pripomogla k večji transparentnosti in k takojšnjemu spoštovanju obveznosti s strani delodajalcev. Zato naprošamo člane sindikatov, da nam morebitno drugačno ravnanje delodajalcev tudi sporočijo.

Andrej Zorko,

izvršni sekretar v ZSSS

Ustavno sodišče je ponovno pritrdilo ZSSS

Ljubljana, 21.12.2011

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je letos na ustavno sodišče vložila predlog za ustavno presojo tistih določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so omogočale odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj je razsežnost odpustov in odlaganja plačil ter dovoljevanje obročnega plačila prispevkov presegla vse normalne okvirje, posledice tovrstnih enostranskih dejanj pa so v prvi vrsti nosili delavci. Ustavno sodišče Republike Slovenije je včeraj izdalo odločbo, s katero je odločilo, da se razveljavi določba 1. odst. 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem  zavarovanju v delu, ki se nanaša na odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje, v kolikor se odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov nanaša na zaposlene delavce.  S takšno odločitvijo je ustavno sodišče pritrdilo našim trditvam, da je odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za zavarovanje v nasprotju z določbami Ustave RS in da pomeni nedopusten poseg v pravico delavca. Odločitev ustavnega sodišča pomeni velik korak naprej v priznavanju pomena in vloge prispevkov v sistemu socialne varnosti ter vloge delavca, ki te prispevke od svoje bruto plače tudi plačuje. Nesporno je Ustavno sodišče RS s tem priznalo, da imajo prispevki, ki jih od bruto plače delavca na podlagi zakonske obveze odvede delodajalec, naravo lastninske pravice in da so last delavca. Kakršenkoli enostranski poseg, zlasti pa odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje teh prispevkov, četudi s strani državnega organa, pa je z ustavnopravnega vidika nedopustno.  

Odločitev ustavnega sodišča ima za posledico, da v prihodnje Davčni urad RS delodajalcem ne bo mogel in smel odpisovati, delno odpisovati, odlagati plačilo oziroma dovoljevati obročno plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dvomimo sicer, da bo odločitev Ustavnega sodišča RS imela za posledico takojšnje in sprotno plačevanje prispevkov delodajalcev, vsekakor pa pomeni velik korak naprej v »uživanju« ustavnih in zakonsko priznanih pravic. Da bo temu res tako, pa so dolžne poskrbeti pristojne državne inštitucije. Od Davčnega urada RS do organov pregona in sodstva. Državljani, delavke, delavci namreč potrebujemo tako socialno državno kot tudi pravno učinkovito državo. Ne enega ne drugega pa sedaj ni kaj dosti.

Tako so sedaj »na potezi« ravno ti organi. Upamo, da bodo svojo delo tudi opravili.

Andrej Zorko,

izvršni sekretar v ZSSS

POBUDA ZA IZPLAČILO 13. PLAČE

Ljubljana, 2.11.2011

  

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije poziva delodajalce, da v skladu z določili kolektivnih pogodb dejavnosti in sprejetimi kriteriji za ugotavljanje dela plač iz naslova uspešnosti poslovanja v podjetjih, zagotovijo v novembru in decembru 2011 izplačilo dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja (13. plača, plača iz naslova uspešnosti poslovanja družbe).

ZSSS prav tako poziva delodajalce, da najkasneje v mesecu decembru 2011 zagotovijo izplačilo »božičnice« v vseh primerih, ko je to določeno s kolektivno pogodbo ali s posebnim dogovorom med sindikatom in vodstvom družbe.

 

mag. Dušan Semolič

predsednik ZSSS

RAZLIKA MED 13 PLAČO IN BOŽIČNICO

Obstajata najmanj dve vrsti izplačil, ki jih delodajalci v mesecu novembru in decembru lahko izplačajo delavcem. V večini uglednih slovenskih podjetij je to že dobra praksa in je odraz urejenih razmer med zaposlenimi in vodstvom podjetij. Izplačila se imenujejo različno tako npr. božičnica, trinajsta plača in druga. V vseh teh primerih gre za plačilo iz naslova poslovne uspešnosti podjetja in se izplača, če podjetje uspešno posluje oziroma, če realizira zastavljene poslovne cilje. Dejansko gre za nagrajevanje delavcev, ker so prispevali k dobremu poslovanju podjetja ter s tem dviguje motivacijo in pripadnost zaposlenih podjetju.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa, da je sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo dejavnosti, podjetniško kolektivno pogodbo ali s pogodbo o zaposlitvi. ZDR prav tako določa, da mora biti plača vedno v denarni obliki zaradi česar mora biti tudi del plače za poslovno uspešnost izplačan v denarju!  

Od ukinitve davka na izplačane plače, sta tako božičnica kot 13. plača obremenjeni z dohodnino in prispevki za socialno varnost, ob tem, da se božičnica, če je obračunana kot drug dohodek iz delovnega razmerja, ne všteva v pokojninsko osnovo.

13. PLAČA

13. plača šteje med nagrade, katerih izplačevanje je bilo vnaprej dogovorjeno v podjetniških kolektivnih pogodbah, splošnih aktih oziroma v pogodbi o zaposlitvi in jo je zato mogoče šteti za sestavni del plače. Zato veljajo za 13. plačo enaki pogoji kot za redna izplačila plač. Od prejetega zneska 13. plače se plača dohodnina in prispevki za socialno varnost. S plačilom prispevkov za socialno varnost pa je po 39. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (UL RS, št. 109/2006) izpolnjen pogoj, da se tudi 13. plača šteje v pokojninsko osnovo. 13. plača pa je lahko določena v višini, ki je enaka plači ali pa predstavlja del plače zaposlenega.

13. plača je obdavčena kot dohodek iz delovnega razmerja. Izplačana je lahko kot del plače tekočega meseca (izplačana je lahko hkrati s plačo ali ločeno od plače za tekoči mesec) ali kot poračun plače za več mesecev nazaj.

BOŽIČNICA

Med druge nagrade, ki se lahko izplačajo konec leta se šteje tudi božičnica. Božičnica predstavlja nagrado delavcem in je lahko izplačana kot plača ali kot drugi prejemek iz delovnega razmerja (ne kot plača), če to omogočajo poslovni rezultati, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma kolektivno pogodbo pri delodajalcu, splošnim aktom delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi. Božičnica pa prav tako lahko temelji na odločitvi poslovodstva, da se delavcem ob koncu leta izplača nagrada. Od zneska božičnice kot drugega dohodka iz delovnega razmerja se v skladu z določbami Zakona o prispevkih za socialno varnost obračunajo in plačajo vsi prispevki za socialno varnost. V primeru, da je božičnica obračunana kot drug dohodek iz delovnega razmerja pa se ne všteva v izračun osnov za pravice iz pokojninskega in drugih zavarovanj. V kolikor je božičnica opredeljena v pogodbi o zaposlitvi kot plača iz naslova delovne in poslovne uspešnosti in je izplačana v denarni obliki v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, se všteva v pokojninsko osnovo, če je obračun in plačilo prispevkov izvedeno na enak način kot od izplačane plače za tekoči mesec. Božičnica je lahko izplačana kot del plače tekočega meseca ali kot poračun plač za več mesecev za koledarsko leto.

V obeh primerih izplačila božičnice se plača dohodnina. In sicer, če se božičnica izplača kot nagrada zaposlenim ob koncu leta, se akontacija dohodnine izračuna z upoštevanjem mesečne dohodninske lestvice in mesečnih davčnih olajšav (oziroma po stopnji 25 % in brez upoštevanja olajšav, če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega). V primeru izplačila božičnice kot nagrade za več mesecev skupaj, se akontacija dohodnine izračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka.

                                                                                          Mag. Andreja Poje,

Samostojna svetovalka za

ekonomsko področje ZSSS

Kaj se dogaja na ministrstvu za zdravje

zaradi vaših vprašanj kaj za boga se dogaja v slovenskem zdravstvu oziroma, kaj počnemo člani organov upravljanja na tem področju vam pošiljam informacijo o trenutnih zapletih z Vlado v odhajanju…

Kaj vse si lahko privošči minister za zdravje V ODHAJANJU g. Marušič  je povsem nesprejemljivo in pomeni dolgoročni udarec za standarde slovenskih zavarovancev. Minister, ki z leporečjem nima težav in je po izobrazbi zdravnik in matematik si je ob dejstvu, da je »Urad za Loterijo Slovenije« torej UMAR objavil v jesenski napovedi v letu 2010 globalne makroekonomske podatke na podlagi katerih je Zavod za zdravstveno zavarovanje pripravil in sprejel finančni načrt za leto 2011, ki ga je potrdila tudi Vlada. Zaradi spremenjenih razmer v gospodarstvu je na podlagi novih dejstev ZZZS pripravil nov rebalans za leto 2011, ki ga pa je minister NERZUMLJIVO ZAVRNIL.

V mesecu aprilu 2011 je Umar makroekonomske napovedi oziroma okvire napovedanega razvoja spremenil. Tako je znižal napovedano stopno rasti BDP iz 3,2% na 1,9%, prav tako pa je zmanjšal napovedano inflacijo iz 2,7 % na 2,2 % ter napovedal zmanjšano rast povprečne bruto plače na zaposlenega v javnem sektorju iz 0,8% na 0,3%. Najhujša pa je bila napoved o zmanjšani rasti prispevne osnove iz 2,8 % na 1 %, saj na njeni podlagi ZZZS prejema več kot 98 % prispevkov. S strani Ministrstva za zdravje so bili tedaj napovedani intervencijski ukrepi Vlade RS za vzdržnost javnih financ, ki bi učinkovali tudi na vzdržnost zdravstvene blagajne. TODA TI UKREPI NISO BILI SPREJETI NITI DO JUNIJA NITI DO DANES. Zato je bil ZZZS prisiljen pripraviti rebalans finančnega načrta.

V mesecu septembru je UMAR v jesenski napovedi gospodarskih gibanj izdal še bolj črnogledo sliko naše prihodnosti. Za leto 2011 še dodatno zmanjšujejo pričakovano stopnjo  rasti BDP iz 1,9 % na 1,4%, zmanjšujejo pa tudi napovedano inflacijo iz 2,2% na 1,6% ter povečujejo napovedano rast plač v javnem sektorju iz 0,3% na 0,5%. Najbolj pa je zaskrbljujoče, da se še močneje napoveduje znižanje napovedane rasti prispevne stopnje iz 1% na 0,2%, KAR POMENI VELIK UDAREC ZA BLAGAJNO ZZZS.

To so osnovni parametri na katerih je moral Zavod pripraviti rebalans finančnega načrta. Torej, ker se ZZZS po sklepu Vlade ne sme zadolževati je bil primoran uskladiti prihodke in odhodke. Tu pa se zgodba začne…..

Minister se gladko malo spreneveda in noče potrditi rebalansa, ker pravi, da bi lahko zavod varčeval drugače.

Toda kako???

Niti en zakon, ki ga je minister pripravil ni šel v parlament. Še več, tam ko bi lahko kaj naredil, kot na primer izdal sklep o skupnih javnih naročilih (to pomeni velik prihranek, saj ne bi bilo potrebno, da vsak zdravnik sam naroča zdravila, proteze itd. ). S tem bi privarčevali krvavo potreben denar. Toda tega ne naredi. Zakaj tega ne naredi sam dobro ve, nenazadnje pa so o njegovih postranskih zaslužkih že zadosti pisali mediji.

DA BO PA MERA POLNA JE V NASPROTJU S POLITIKO ZAVODA IN ZDRAVIM RAZUMOM IZDAL ANEKS 2 (po sprejemu rebalansa proračuna ZZZS), K SPLOŠNEMU DOGOVORU ZA POGODBENO LETO  2011, KI GOVORI O TEM, DA SE VSEM IZVAJALCEM PLAČAJO PLANIRANA POGODBENA SREDSTVA, ČETUDI JIH NI REALIZIRAL IN SE MU NE SMEJO ODVZETI!! NENAZADNJE, JE TO NAREDIL PO POGAJANJIH, TOREJ JE ONEMOGOČIL VZDRŽNOST ZDRAVSTVENE BLAGAJNE OB TEM, DA SO ODHODKI VELIKO VEČJI OD PLANARANIH ODHODKOV (predvsem za zdravstvene storitve in medicinsko tehnično opremo, ter bolniške)NOMINALNO ZA 2,6%.

Ladi Rožič

Izvršni sekretar za ekonomsko področje

OB ROB OKUPACIJI WALL STREET-a: PREKERNOST RAZSAJA PO EU: EU Employment and Social Situation Quarterly Review

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=89&newsId=1080&furtherNews=yes

Evropska komisija (EK) je 30.9. 2011 izdala zadnje četrtletno poročilo o zaposlovanju in socialni situaciji v EU. V poročilu so številke, ki dajejo jasno vedeti na »prekerno zaposlitveno rast«

Kako nevaren ta trend, nam povedo naslednji podatki EK: začasna zaposlitev pomeni v povprečju 16% nižjo plačo in skorajda trikrat večje tveganje revščine od stalne zaposlitve (13%:5%)

 IZSEKI IZ …EU Employment and Social Situation Quarterly Review

Gledano iz dolgoročne perspektive so stopnje zaposlenosti v letu 2010 še vedno padajoče, vendar v manjšem obsegu kot leta 2009. Gledano v prihodnost pa je realni obet rasti brez zaposlovanja v popolnem nasprotju z cilji 75% stopnje zaposlenosti  v starostni skupini 20-64 let v letu 2020 po strategiji EVROPA 2020. V povprečju bi se namreč morala stopnja zaposlenosti povečevati na 0,7 odstotni letni ravni, kar bi pomenilo 14,5 milijona novih zaposlitvah do leta 2020.

Povečevanje stopenj zaposlenosti je bilo povečini posledica povečanega števila začasnih in delnih zaposlitev, medtem ko se je število stalnih zaposlitev povečalo šele v prvem četrtletju 2011 po dvoletnem padajočem trendu. Tri izmed petih novih delovnih mest je začasnih delovnih mest.

Opaža se naraščanje dolgotrajne brezposelnosti, nazadnje na stopnji 4% v prvem četrtletju 2011.

Prav tako se opaža naraščanje števila brezposelnih med starejšimi osebami. To lahko realno v povečevanje dolgotrajne brezposelnosti.  

Zadnji podatki iz evropskega združenja agencij za posredovanje dela EUROCIETT, ki pokrivajo obdobje do maja 2011, kažejo na »manjšo umiritev« povečevanja zaposlovanja preko agencij. Ta industrija je maja 2011 zrasla za 13% v številu ur dela v primerjavi z majem 2010. Aprila 2011 je bila ta rast 18,1%. Sektor je izkusil 14 zaporednih mesecev rasti. Agencijsko delo je poraslo na 33 % na Poljskem glede na drugo četrtletje 2010, in za 25,1% v Italiji glede na 12 prejšnjih mesecev pred majem 2011. V istem času je zraslo za 6,2% v Belgiji in za 10,9% v Nemčiji.

Glede na stanje v prejšnjem letu je v prvem četrtletju 2011 število stalnih zaposlitev večje za 620.000, kar je prva pozitivna rast po dveh letih. V primerjavi z obdobjem med 2006 in 2008 je ta rast štirikrat manjša.

Po drugi strani narašča število zaposlitev za določen čas (+450.000 zaposlitev).

V letu pred prvim četrtletjem 2011 so mladi izgubili 250.000 stalnih zaposlitev. V primerjavi z obdobjem pred dvema letoma je ta padec v višini -11,8% (-1,5 milijona manj stalnih zaposlitev za mlade). Med osebami starimi med 25 in 54 let, se je število stalnih zaposlitev v istem obdobju znižalo za 2.1% (-2,6 milijona manj stalnih zaposlitev).

V letu 2010 je število delovno aktivnih oseb, ki imajo zaposlitev za določen čas zraslo za 1,7 o.t. v primerjavi s prejšnjim letom. Število začasno zaposlenih je naraslo v 20 državah EU v istem času, medtem ko so samo 4 države EU doživele rast zaposlitev za nedoločen čas. V letu 2010 je bil največji delež zaposlitev za določen čas na Poljskem (27,2%), Španiji (25%), Portugalskem (23%) in na Nizozemskem (18,3%).

Poleg tega je bila razširitev zaposlitev za določen čas spremljana z zniževanjem možnosti za vertikalno mobilnost, torej prehod v stalno zaposlitev. Glede na analizo EU SILC (2004 – 2008) je bil delež začasno zaposlenih, ki so prešli v stalno zaposlitev manj kot 30% v Franciji, Nizozemskem in na Portugalskem.

Goran Lukič

ZSSS

Javno pismo podjetju Hella Saturnus

Ljubljana, 29.9. 2011

Za:

Hella Saturnus Slovenija d.o.o.

Letališka c. 17,

1001 Ljubljana

ZADEVA: JAVNO PISMO PODJETJU HELLA SATURNUS SLOVENIJA d.o.o.

OB IMENOVANJU NJENEGA GENERALNEGA DIREKTORJA G. CRISTOFA DROSTEJA

ZA MANAGERJA LETA 2011

Vljudnost nam v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) narekuje, da generalnemu direktorju podjetja Hella Saturnus Slovenija gospodu Cristofu Drosteju čestitamo ob imenovanju za Managerja leta 2011. Kolikor lahko razberemo iz sporočila za javnost Združenja Manager ob Managerskem kongresu, ki se danes odvija v Portorožu, bo gospod Droste to priznanje prejel zaradi »finančnih rezultatov, vlaganja v prihodnost družbe, izkazanega odnosa do zaposlenih in okolja ter odličnih vodstvenih kompetenc«. Izkazani poslovni rezultati podjetja Hella Saturnus Slovenija so zares pozitivni - prihodki družbe so se v kratkem obdobju skoraj podvojili: od  134,6 milijona evrov v poslovnem letu 2008 so se povzpeli na 253,5 milijona evrov v koledarskem letu 2010.  Dobiček lanskega leta je znašal 16,8 milijona evrov in bil tako za polovico višji od dobička poslovnega leta 2009. Dodana vrednost na zaposlenega se je s 50.937 evrov v poslovnem letu 2009 dvignila na 61.210 evrov v 2010.

Kaj pa odnos do zaposlenih, za katere je gospod Droste že večkrat izjavil, da so lojalni do podjetja? V Helli Saturnus Slovenija lahko zagotovo pritrdite mnenju, da so prav delavci v veliki meri prispevali k uspešnosti podjetja. Vendar pa se prav tukaj stvar zalomi. Omenjeno sporočilo za javnost Združenja Manager resda zapiše, da ima »kolektiv podjetja v sredini leta 2011 že 2.000 sodelavcev.« Nikjer pa se ne omenja, da je po zadnjih podatkih v tem podjetju agencijskih delavcev kar 962, redno zaposlenih pa le 948. Ali je to ustrezen »odnos do zaposlenih«? Kako vodstvo Helle Saturnusa Slovenija razume ta »odnos do zaposlenih«, je generalni direktor gospod Droste natančneje razložil v nedavnem intervjuju z novinarko Delavske enotnosti, kjer je povedal naslednje:

»Zelo pomembno se mi zdi, da imamo določen delež agencijskih delavcev, saj je po slovenski zakonodaji to najboljša možna prožna delovna sila. V današnjem poslovanju je potrebno biti prožen. Če te prožnosti ne bi ustvarjali z agencijskimi delavci, sploh ne bi bili prožni in bi bili prisiljeni preseliti proizvodnjo v druge dežele, kjer je delovno pravo drugačno in je lažje zagotoviti to prožnost. Smatram, da je zato teh tisoč delovnih mest agencijskih delavcev bistveno bolj varnih, kot da sploh ne bi imeli te možnosti. Prožnost je po mojem zelo pomembna za varnost delovnih mest.«

Ali je sicer vse bolj uspešno podjetje Hella Saturnus Slovenija kdaj vprašalo »prožno« agencijsko delavko, ki je v zadnjih 27-ih mesecih podpisala 27 pogodb o zaposlitvi za delo v Helli Saturnus Slovenija, kaj si misli o bleščečih poslovnih številkah in naraščajoči dodani vrednosti na zaposlenega?

Da ne bi ostali pri moraliziranju, pa podjetje Hella Saturnus Slovenija in njenega generalnega direktorja gospoda Drosteja javno pozivamo, da v skladu z držo družbeno odgovornega in uspešnega podjetja, ki se zaveda pomembnosti odnosa do delavcev, za začetek tretjini (tj. nekaj več kot 300-im) agencijskih delavcev v podjetju ponudite pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. V treh letih so se prihodki družbe povzpeli za 118,9 milijonov evrov. Čas je, da se v skladu s tem izboljša tudi socialna varnost delavcev, ki za vas in skupaj in z vami ustvarjajo uspešno zgodbo Helle Saturnus Slovenija.

Naj vas ob koncu spomnimo na pozitivno prakso vašega poslovnega partnerja, podjetja Audi, na tem področju, s katerim je podjetje Hella Saturnus Slovenija po poročanju medijev pred kratkim podpisalo pogodbo o izdelavi nove koncernske meglenke. Po poročanju druge letošnje številke publikacije ERM (European Restructuring Monitor, EUROFOUND) bo v zelo kratkem času prav to podjetje spremenilo pogodbe 300 agencijskih delavcev v standardno pogodbo o zaposlitvi.

V pričakovanju vašega pozitivnega odziva družbeno odgovornega podjetja,

Mag. Dušan Semolič

Predsednik ZSSS

  

V vednost:

-        Združenju Manager

-        medijem

JAVNI POZIV

Maribor, 25. 8. 2011


Dr. Danilo Türk

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE

URAD PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE

Erjavčeva 17

SI-1000 Ljubljana



Dr. Zdenka Čebašek Travnik

VARUHINJA ČLOVEKOVIH PRAVIC

Dunajska 56,

1109 Ljubljana



Spoštovani, spoštovana!


Pišemo vam iz podravskega dela Slovenije. Iz tistega dela Slovenije, ki je nekoč bil industrijski steber celotne Slovenije, sedaj pa je zatočišče pogorelih podjetij in spominov, od katerih se ne more plačevati tekočih računov.

Pišemo vam v imenu 292 delavk in delavcev podjetja KONSTRUKTOR, ki so nazadnje dobili aprilsko plačo, od takrat dalje pa prejeli zgolj miloščino v vrednosti 100 evrov, skrito v kuverto. Kaj naj povemo tem delavkam in delavcem, ko poslušajo zgodbe politikov, ki razpredajo o fiskalni konsolidaciji, ne upajo pa pogledati v obraz tihega vsakodnevnega boja za preživetje več sto, oziroma več tisoč podravskih posameznikov, posameznic in družin? Zakaj se vedno znova postavlja delavke in delavce v prisilni položaj žrtev nesposobnih menedžerjev? Zakaj morajo ti delavci po nekaj mesecev čakati na kakršen koli prejemek, vmes pa so ujeti v pravno nikogaršnjo zemljo med Zavodom RS za zaposlovanje ter Jamstvenim in preživninskim skladom RS?


Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije že nekaj let opozarjamo, da je naša insolvenčna zakonodaja neustrezna, in da prepušča delavce propadajočega podjetja samim sebi. 3. junija 2009 je podjetje LTH iz Škofje Loke šlo v stečaj. Pred tem so delavci tega podjetja nazadnje dobili plače za mesec januar. Konec novembra 2010 je eden izmed zaposlenih v podjetju TOM Mokronog podal vlogo za stečaj podjetja. Pred tem je del delavk in delavcev zadnjo plačo dobil konec septembra, drugi del pa sredi oktobra (podjetje jim je poleg regresa in kasnejših plač še vedno dolgovalo tudi del julijskih plač). Prispevki za socialno varnost niso bili plačani od februarja 2010 naprej. 15. junija 2011 je Ljubljansko okrožno sodišče začelo stečajni postopek za enega izmed največjih gradbenih podjetij v Sloveniji SCT. Delavci tega podjetja so nazadnje dobili plače za mesec januar.

In sedaj 292 delavk in delavcev na lastni koži živi primer KONSTRUKTOR.


Spoštovani predsednik države, spoštovana varuhinja človekovih pravic, pozivamo vas, da uporabite vso vašo avtoriteto in se takoj dejavno vključite v reševanje ekonomskih problemov vseh teh delavcev in delavk podjetij KONSTRUKTOR, SCT, TOM MOKRONOG,LTH, itd., ki so se in se še vedno se po nekaj mesecev prebijajo iz meseca iz mesec brez plač, brez upanja na bolje. Kako je mogoče, da se za delodajalce vedno najdejo subvencije ali / in davčne olajšave, medtem ko se delavcem, ki v zameno za osnovno pomoč pogoltnejo svoje dostojanstvo, pokaže vrata?

V pričakovanju vašega ukrepanja, in v imenu več sto delavcev in delavk podjetja KONSTRUKTOR,



Mag. Dušan Semolič,
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije


Gregor Cerar, univ.dipl.prav.
Sekretar območne organizacije

ZSSS Podravje in Koroška

Ali ste vedeli .... ?

Ali ste vedeli…




Da je podjetje Konstruktor VGR med januarjem 2003 in avgustom 2011 prejelo več kot 61 milijonov evrov sredstev s strani javnih inštitucij!



Ta podatek si lahko preberete v najnovejši spletni aplikaciji komisije za preprečevanje korupcije SUPERVIZOR, in sicer na naslednji povezavi:

http://supervizor.kpk-rs.si/podj/80088988/?page=2

Avstrija, raj za Slovence

20.8.11 10:15



V ŠTIRIH MESECIH 969 SLOVENCEV S SLUŽBO V AVSTRIJI; LIBERALIZACIJA TRGA DELA JE BOLJ KORISTILA SLOVENSKIM DELAVCEM KOT SLOVENSKIM PODJETNIKOM


S 1. majem je Avstrija ob Nemčiji formalno odprla trg dela oziroma odpravila delovna dovoljenja in omejitve opravljanja zaščitenih storitev tudi za slovenske državljane. Kaj se dogaja po štirih mesecih? Službo v Avstriji je od maja do avgusta po podatkih avstrijskega urada za zaposlovanje dobilo 969 Slovencev. Skupaj tam dela več kot osem tisoč Slovencev. Imajo tudi slovenski obrtniki več dela v Avstriji?

»Živim tik ob avstrijski meji in vsako jutro vidim, koliko domačinov s slovenjgraškimi tablicami se od maja vozi na delo čez mejo. Zdaj jih je že zelo veliko, predvsem mladih. Gre zlasti za varilce, kovinarje, izolaterje, mizarje, pa tudi inženirje strojništva in elektroinženirje,« opaža podjetnik Marjan Vergles z Viča v občini Dravograd. Povpraševanje po vseh naštetih poklicih je tudi v Sloveniji, pravi Vergles, a so plače pri avstrijskih delodajalcih boljše: »Varilci v Avstriji dobijo 30, tudi 40 odstotkov neto več kot tukaj, kar nekaj čez tisoč evrov.«

Po Verglesu, ki je sam delodajalec (ima podjetje za proizvodnjo merilnih instrumentov Arko ), bo Avstrija plačno bolj vabljiva, dokler bosta pri nas tako visoka davčna obremenitev plač in tako toga delovna zakonodaja. »Poznam razmere čez mejo. Avstrijske občine se dobro bojujejo za nova delovna mesta. Pri nas smo sedem let čakali na spremembo prostorskega načrta, da bi lahko nekaj dogradili. Zato smo povsem nekonkurenčni. Tudi delovna zakonodaja je v Avstriji normalnejša, saj jim je - drugače od naših - jasno, da noben delodajalec ne bo odpustil dobrega delavca, saj je dober prav zaradi tega.« Pa razmišlja, da bi podjetje tudi sam preselil čez mejo? »Ker podjetje prevzemajo sinovi, bo odločitev njihova. Takoj čez mejo so območja, kjer ponujajo že zgrajene objekte za zelo nizke cene,« odgovarja Vergles.



Čepelnik: Nadzirajo delo na črno

»Pred 1. majem se je, povedano odkrito, v Avstriji dalo precej delati na črno. V zadnjih mesecih pa so nadzor močno poostrili, še zlasti so pozorni na recimo slovenske kombije z orodjem, ter spremljajo, kaj in kako se dela,« pravi prevaljski podjetnik Herman Čepelnik, čigar podjetje se ukvarja s suho montažo v gradnji.

O tem, da slovenski podjetniki in obrtniki po formalnem odprtju avstrijskega trga dela v splošnem laže dobijo posle v Avstriji, Čepelnik meni: »Vsaj za podjetja iz gradbene dejavnosti so postavili vrsto birokratskih zahtev in stroški so visoki. Denimo pred začetkom dela v Avstriji moram njihovim organom predložiti poimenski seznam delavcev in vse njihove podatke, od številke socialnega zavarovanja do potrdila o državljanstvu, obrazca, da ima urejeno socialno zavarovanje, in kopijo pogodbe o zaposlitvi, ki mora potrjevati, da delavec zasluži vsaj 1.100 evrov neto, kolikor plačujejo Avstrijci in kar je za nas visoko.

Hkrati moramo gradbinci za vsakega delavca vsak dan vplačati 31 evrov v posebni sklad. Vsi ti dokumenti morajo biti prevedeni v nemščino, seveda pa ob vsem tem Avstrijci pričakujejo, da bodo delali po pol nižjih cenah kot njihovi obrtniki.«

Čepelnik še doda: »Na uro nam ponujajo od 12 do 15 evrov, domači ponudniki pa zaračunavajo za isto delo 30 evrov ali več.« Pravi, da so se v zadnjem času na avstrijski strani začeli pojavljati odvetniki, ki obljubljajo, da ti uredijo vse papirje za posel, a za to računajo 500 evrov: »Torej nekega računa na koncu ni. Če že imaš posel v Avstriji, se najbolj splača odpreti podjetje in kolega pleskar je to tudi pred nedavnim storil.«

Čepelnik še spomni, da je zdaj že nekdanja gospodarska ministrica Darja Radić Korošcem obljubila, da bo pri Avstrijcih poskušala doseči omilitev birokratskih zahtev in stroškov za slovenske gradbince: »A iz tega ni bilo nič, hkrati pa avstrijske gradbene družbe brez vseh ovir delajo tukaj pri nas.«

 

Po Čepelniku je veliko bolj kot obrtnikom in podjetjem liberalizacija avstrijskega trga dela pozitivna za posameznike: »Ogromno ljudi z našega obmejnega območja se zadnje mesece vozi v Pliberk v tovarno, ki izdeluje avtomobilske filtre in ima okoli tri tisoč zaposlenih. Recimo znanka, strojna tehnica, je še pred nekaj meseci v Sloveniji delala kot natakarica, drugega dela ni našla. Mesečno je dobila 600 ali 700 evrov, zdaj v tovarni v Pliberku dobi okoli 1.300 evrov, saj je sezona na vrhu.«

Ob tem kot zanimivost pove, da letos drugače od prejšnjih let ni povpraševanja po sezonskih delih v turističnih krajih na avstrijskem Koroškem: »Potrebovali so sobarice, čistilke, natakarice, a tega zdaj ni.«




V Avstriji vam ne bodo plačali prevoza in malice



Ekonomist David Pivk se je v Avstriji zaposlil že pred liberalizacijo trga. »Prvo zaposlitev v Avstriji sem si poiskal sam. Na BMW Group pa sem zaposlitev dobil prek ponudbe. Takrat nisem imel težav, saj sem bil zaposlen neposredno pri podjetju, in ne prek kadrovske agencije kot denimo veliko zaposlenih v Avstriji,« pravi.

 
Z birokracijo - zahvaljujoč dobro delujočemu avstrijskemu državnemu aparatu - že takrat ni imel težav, po 1. maju pa je še laže. »Multinacionalka mi namreč ponuja delo, ki mi ga v Sloveniji lahko ponudi le redka družba. Dodaten razlog je seveda višja plača.« Kaj pa slabosti dela v Avstriji? »Treba je upoštevati, da ne dobiš nadomestila za malico niti za prevoz na delo, ne glede na to, kje živiš.«

Pavlinjek: Množičnega odliva ni bilo

Štefan Pavlinjek, prvi človek obrtno-podjetniške zbornice in podjetnik v obmejnem Prekmurju, pravi, da se slovenski obrtniki in podjetniki pri poslih v Avstriji srečujejo zlasti z velikimi birokratskimi ovirami: »Stvari morajo imeti urejene po avstrijski zakonodaji, kar zahteva znanje, čas in denar. Avstrijci so formalno trg odprli, a z mehkimi zahtevami - denimo s svojimi potrdili v zvezi z varstvom pri delu - skrbijo, da jim Slovenci ne bi prevzeli preveč posla. Tudi izdajanje računov so močno poostrili.« Pozna pa več obrtnikov iz Prekmurja, ki so v obmejni Avstriji dobili dobre posle, zlasti izvajalci ključavničarskih in mizarskih del. »Tu delajo zlasti kot podizvajalci pri opremljanju salonov, motelov - in posli so dobri.«




Pavlinjek pozna tudi nekaj posameznikov, ki so se v zadnjih mesecih zaposlili v avstrijskih tovarnah, a so se že vrnili v Slovenijo: »Množičnega odliva ljudi na delo v Avstrijo, kar so napovedovali nekateri, od maja ni bilo. Resda so plače v Avstriji morda na prvi pogled precej višje, a če k našim dodate še vračila prevoza na delo in malico, se razlika zmanjša. Hkrati so naši ljudje preprosto radi doma; radi so doma ob treh, da si nato urejajo druge stvari.« Pavlinjek navede še primer tovarne usnja na avstrijski strani, kjer za »zelo grdo delo« ponujajo 1.200 evrov plače

Ali vas je delodajalec obvezno zdravstveno zavaroval?

Obveščamo vas o novi storitvi ZZZS, da lahko vsakdo sam zase takoj preveri, če je zdravstveno zavarovan, tako da napiše SMS, v katerega napiše ZZ in devetmestno številko svoje zdravstvene kartice (na primer: ZZ033108467) ter jo pošlje na številko 031 771 009. Že čez nekaj sekund bo prejel odgovor.



To storitev omogoča on-line kartica zdravstvenega zavarovanja. Dobro je to, da posamezni zavarovanec lahko informacijo pridobi po SMS kar preko svojega mobilnega telefona in torej ne potrebuje pristopa do interneta.

Ta storitev je pomembna za vse, ki želijo preveriti, ali ga je njegov delodajalec obvezno zdravstveno zavaroval (in torej prijavil delovno razmerje).



Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS

Tajkunizacija se seli tudi na medijsko področje!

V naši državi se še naprej nekaznovano širijo tajkunski prevzemi, katerih posledice so uničevanje podjetij in s tem izguba delovnih mest. Poleg podjetij, kot so na primer Velana, Pivovarna Laško, Merkur, Tosama, MIP, smo priče takšnim dogajanjem tudi v podjetju Delo Revije. Podjetnik Matej Raščan si je po poročanju medijev več kot 20 milijonov evrov za prevzem največje slovenske revijalne družbe izposodil kar pri Delu Revijah, kjer je tudi predsednik uprave. S tem je Raščan še pred kratkim nezadolženo družbo pripeljal do večdesetmilijonskih dolgov. Posledice tega dejanja še kako čutijo delavci Dela Revije, med katerimi je tudi kar nekaj honorarnih delavcev. Že tako prekerni delavci namreč že kar nekaj mesecev nimajo plačanih socialnih prispevkov, poleg tega se zelo zamuja s plačili zanje. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ostro obsojamo takšen način prevzema in smo solidarni delavkami in delavci podjetja Delo Revije, kljub temu, da niso člani naše sindikalne organizacije.




V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo že večkrat javno opozorili na problematiko izjemno slabo reguliranega področja menedžerskih prevzemov. Med drugim smo 31. januarja 2011 na Vlado RS in Državni zbor RS naslovili zahtevo, da naj ta dva organa nemudoma sprejmeta vse potrebne pravne podlage za izvedbo revizije vseh postopkov prevzemov podjetij, ki so bila po prevzemni zakonodaji izvršena do 31. decembra 2010, da se rezultati revizije javno objavijo ter da se v primeru ugotovljenih kršitev prevzemne zakonodaje, netransparentnega in nesmotrnega kreditiranja prevzemov podjetij in pomanjkljivega nadzora nad tovrstnim kreditiranjem (tudi Banke Slovenije) zoper odgovorne osebe s strani države sproži ustrezen postopek. Prav tako smo zahtevali takojšnjo spremembo in sprejem ustrezne zakonodaje, ki bo tovrstne prevzeme podjetij v prihodnje onemogočala in ki bo jasno določala odgovorne osebe ter jih tudi, v primeru ugotovljenih kršitev, ustrezno sankcionirala.



18. aprila 2011 smo prejeli odgovor Ministrstva za pravosodje, v katerem sploh ni odgovora na našo zahtevo za revizijo vseh postopkov prevzemov podjetij, temveč le razlaga da »zgolj navedbe o obsegu bančnih garancij za prevzeme ter zatrjevana škoda pri prevzemih Merkurja in Pivovarne Laško sama zase ne more predstavljati dovolj trdne osnove za trditev, da so bila storjena kazniva dejanja«.



Zato v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zahtevamo, da Vlada RS takoj predlaga Državnemu zboru RS spremembe prevzemne zakonodaje, ki bo dosledno onemogočela prevzemanje podjetij na takšen način. Banko Slovenije in druge pristojne institucije pozivamo, da dosledno vršijo nadzor nad načinom kreditiranja in onemogočijo pridobivanje kreditov za tajkunske prevzeme. Vlado prav tako še enkrat pozivamo, da sprejme vse pravne podlage za izvedbo revizije vseh postopkov prevzemov podjetij, ki so bili izvršeni do konca letošnjega junija in v primeru ugotovljenih kršitev sproži ustrezne postopke proti kršiteljem.



Mag. Dušan SEMOLIČ

Predsednik ZSSS

So politiki razumeli sporočilo ljudi?

Več kot 492.000 volivk in volivcev je na tako imenovano superreferendumsko nedeljo glasovalo proti potrditvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Rezultat, ki bi moral vladi, ministrom, poslancem in politikom dati jasno in nedvoumno vedeti, da ljudje zavračajo njihovo reformo. Gre za rezultat, ki odraža nestrinjanje tako z načinom sprejemanja pokojninske reforme kot tudi z njeno vsebino, ki ne upošteva življenja izven vladnih palač, pogojev dela pri delodajalcih, zdravja delavk in delavcev, njihove iztrošenosti, položaja mladih na trgu dela, števila brezposelnih in še bi lahko naštevali. Vsekakor pa dejstvo, da je več kot 70 % udeležencev referenduma glasovalo proti potrditvi pokojninske reforme, pomeni, da politika »zategovanju pasu« pri socialnih pravicah, pravicah delavk in delavcev ter slabšanju položaja upokojencev ni pot, po kateri bi državljani želeli hoditi. Oziroma bolje rečeno: ni vlak, na katerega bi hoteli vstopiti.


V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Tako je navedeno v Ustavi RS! To pa pomeni, da katerakoli oblast z izvolitvijo ni dobila mandata za absolutistično vladanje. Dobila pa je mandat, zaupanje ljudi, da vlada v njihovo dobro. In prav bi bilo, da se tega zaveda! Prav bi tudi bilo, da spregleda in spozna, da volivke in volivci nismo neumni, ker se ne strinjamo z njihovo politiko, da znamo razmišljati sami, s svojo glavo in da vidimo tudi druge poti iz te krize.

Prvi odzivi po referendumu tako predsednika vlade kot tudi ministra za delo pa žal kažejo, da se iz referendumskega izida niso naučili ničesar. Še vedno iščejo izgovore za referendumski izid, krivijo sindikat, ljudi. Še vedno ne vidijo, da je napaka v politiki, katero vodijo. Iščejo nove izgovore za uvedbo antisocialnih in neoliberalnih idej. Namesto, da bi stopili korak nazaj, priznali svojo napako in pričeli končno delati v dobro ljudi. Predvsem pa, da bi pričeli ljudi poslušati.



Zveza svobodnih sindikatov Slovenije se iskreno zahvaljuje vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije, ki so odšli na volišča in oddali svoj glas protizakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Več kot 70 odstotkov nas je bilo takšnih. Več kot 70 odstotkov takšnih, ki smo z glasom proti odprli vrata možnosti, da se oblikuje pokojninska zakonodaja, ki bo pravična in ki bo dejansko odražala medgeneracijsko solidarnost. Ali bo vlada vstopila skozi ta vrata, pa še ne vemo. O tem se še ni izjasnila.



Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS

USPELI SMO

Včeraj smo z referendumskim rezultatom zaključili boj proti nepravični pokojninski reformi, ki smo ga pričeli na demonstracijah 28. novembra 2009. Skupaj smo opravili uspešno delo, vsak od nas je k temu rezultatu prispeval svoj delež. Zanj se vam iskreno zahvaljujem. Upajmo, da bodo politiki razumeli sporočilo ljudi. Dokazali smo, da zmoremo veliko, ko smo enotni. To je kapital, ki ga kaže negovati.

Skupaj zmoremo veliko!

Kolegice in kolegi!




5. junij je dan, ko ne odločamo samo o prihodnosti novega pokojninskega zakona.

To je dan, ko skupaj odločamo o tem, ali se bomo predali diktatu finančnih institucij, ki skušajo svoje zgrešene odločitve prenesti na pleča nas, delavk in delavcev. Ali pa bomo dokončno rekli odločen NE izkoriščevalskemu kapitalu in njegovim promotorjem, ki nočejo videti, v kakšne delovne pogoje so spravili delavke in delavce.



Odločitev je tukaj. Pojdimo skupaj na volišča. Glasujmo proti novemu pokojninskemu zakonu. S tem dejanjem bomo odločno in skupaj glasovali za prihodnost socialne države.



Skupaj zmoremo veliko.



mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS

ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE POZIVA K USTANOVITVI NEODVISNE EVROPSKE BONITETNE USTANOVE

Ministrstvo za finance je v torek, 31. maja 2011. opozorilo, da je Slovenija že konec lanskega leta zaradi neizpeljanih strukturnih reform dobila od bonitetne hiše Standard & Poor's (S&P)"oceno z negativnim pogledom". Zato je prepričano, da bo naslednja bonitetna ocena "v celoti odvisna od uveljavitve oziroma neuveljavitve pokojninske reforme.«




Ob teh besedah je treba opozoriti na pet dejstev:



1. Predlagatelji novega pokojninskega zakona (ZPIZ 2)se bolj kot v pozitivno prepričevanje o morebitnih prednostih novega pokojninskega zakona zatekajo v negativno zastraševanje v primeru zavrnitve novega zakona.

Predlagatelji ga dodatno začinijo s sloganom »Nimamo izbire«. Zanimivo je, da je ta slogan izjemno podoben sloganu »There is no alternative« (»ni druge možnosti«), ki ga je uporabljala Margaret Thatcher, dolgoletna konzervativna predsednica vlade Velike Britanije.



2. Predlagatelji ZPIZ 2 pri zastraševalni promociji uporabljajo bonitetne agencije, katerih vloga je bila v globalni finančni krizi izrazito negativna.

V končnem poročilu o vzrokih finančne krize Preiskovalne komisije za finančno krizo v ZDA, izdano 27.1. 2011 je med drugim zapisano, da so bile napake prav teh institucij glavni vzvod za finančno krizo.



3. Promotorji ZPIZ 2, vključno s finančnim ministrstvom, na precej »zanimiv« način berejo poročila teh istih agencij.

Medtem, ko finančno ministrstvo govori, da nam v primeru nesprejetja ZPIZ 2 avtomatsko sledi nižanje bonitetne ocene, pri čemer se sklicuje na S&P, pa je agencija S&P v svojem zadnjem poročilu za Slovenijo konec novembra 2010 zapisala, da sedanja ocena AA, ki pomeni izjemno finančno stabilnost, v prihodnjih treh do petih letih še ne bo ogrožena, pod povečani pritisk pa naj bi prišla do leta 2020.



4. Promotorji ZPIZ 2 se očitno ne zavedajo, da iščejo zaveznike v institucijah, proti katerim so uradni organi v nekaterih državah EU sprožili preiskave.

Pred tremi tedni je portugalsko tožilstvo odprlo kriminalistično preiskavo proti trem bonitetnim agencijam (S&P, Moody's, Fitch). Preiskava je posledica uradne pritožbe, ki je bila prejšnji mesec vložena s strani štirih portugalskih akademikov s področja ekonomije. Ti štirje ekonomisti navajajo da so zgoraj omenjene agencije povzročile resne finančne izgube za Portugalsko in zahtevajo, da se razišče ali so te iste agencije iz teh ocen povlekle dobičke. Prav tako so se pritožili, da te tri agencije dominirajo nad celotnim bonitetnim trgom in hočejo vedeti, ali so s tem kršila pravila konkurenčnosti.



5. Promotorji ZPIZ 2 si zatiskajo oči pred dejstvom, da celo njihovi mednarodni zavezniki kritizirajo vlogo bonitetnih agencij.

Včeraj je predsednik Vlade RS dobil pismo podpore za pokojninsko reformo s strani predsednika Evroskupine Jean-Clauda Junckerja. Ta isti gospod je 14. marca 2011 sporočil javnosti, da je več finančnih ministrov držav v območju evra v Bruslju izrazilo »veliko začudenje« nad obnašanjem bonitetnih agencij, ki so teden pred tem znižale bonitetno oceno Španiji in Grčiji.


Vlado Republike Slovenije zato pozivamo, da namesto zastraševanja ljudi s padanjem bonitetnih ocen v primeru zavrnitve novega pokojninskega zakona, raje vse sile usmeri v podporo in realizacijo predloga evropskih sindikatov in evropskih socialistov za takojšnjo ustanovitev neodvisne Evropske bonitetne ustanove, ki ne bo služila zasebnim kapitalskim interesom ampak javnemu interesu.



Pavle VRHOVEC

Izvršni sekretar ZSSS

Predčasno referendumsko glasovanje

Bliža se referendumski dan, 5. 6. 2011, ko se bo glasovalo tudi o pokojninski reformi. Volivci, ki tega dne ne bodo doma ali na ta dan iz drugih razlogov ne morejo glasovati, imajo možnost predčasnega glasovanja, ki bo na sedežih vseh upravnih enot (okrajnih volilnih komisij) 31. maja, 1. junija in 2. junija 2011 med 9.00 in 17.00 uro. Na območju Upravne enote Ljubljana bo glasovanje tudi na izpostavah Center, Vič, Bežigrad, Šiška in Moste Polje za tiste okrajne volilne komisije, ki imajo sedež na teh izpostavah. Volivci lahko glasujejo samo na tistem volišču (na tisti upravni enoti), kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Ker gre za pomembno vprašanje in ker vsak glas šteje, predlagamo vsem, ki na referendumsko nedeljo ne boste mogli oddati svojega glasu, da to storite v dneh, ko je mogoče predčasno glasovati.


Vsak glas proti pokojninski reformi na referendumu bo pomemben.



Milan Utroša, sekretar ZSSS

Vroča referendumska kampanja

Ljubljana, 26.5.2011


Referendumska kampanja o ZPIZ-2 je v polnem teku. Vlada in podporniki pokojninske reforme se poslužujejo različnih metod, najnovejša je ta, da je za pokojninsko reformo kriva kontracepcijska tabletka.



NA TEJ POVEZAVI si lahko preberete protest proti degradaciji in kriminalizaciji žensk v vladni kampanji za pokojninsko reformo, ki je bila danes s strani uglednih posameznic, posameznikov in nevladnih organizacij poslana na naslov predsednika Vlade RS.

Spodaj si lahko preberete izsek iz pisma:



Vladni spot v okviru kampanje za podporo pokojninski reformi gradi svoje sporočilo na stereotipni predstavi o neinteligentni in pomanjkljivo oblečeni ženski. Ta temelji na zakoreninjenih predsodkih o manjvrednosti žensk, kar je seksizem brez primere. Vladni letak pa nas celo uči, da je temeljni problem manjše rodnosti v Sloveniji uporaba kontracepcijske tabletke. V začetni verziji se je namreč besedilo letaka začelo z ugotovitvijo, da je kontracepcijska tabletka povzročila upad rojstev, zato je pokojninska reforma nujna. Takšna trditev pomeni neposreden napad na spolne in reproduktivne pravice žensk, celotno odgovornost za stanje, ki je pripeljalo do potrebe po pokojninski reformi, prelaga na ženske in spominja na čase, ko so ženske zaradi vedenja o kontracepciji ter boja za nadzor nad lastnim telesom in življenjem preganjali in sežigali kot čarovnice. V času demokratične Slovenije je izjava primerljiva edino še s strategijo za dvig rodnosti ministra Drobniča.


Zato opozarjamo, da so sporočila, ki jih vlada ponuja v okviru kampanje za pokojninsko reformo, povsem nedopustna. Dosedanji propagandni materiali temeljijo na degradaciji in ženske postavljajo v položaj dežurnih krivcev za slabo stanje države. Z vsakim propagandnim materialom, ki ga vlada pošlje v javnost, je to sporočilo bolj očitno. Država in vlada sta dolžni dajati zgled o tem, kako ščititi človekove pravice žensk, ne pa zlorabljati predsodkov o ženskah v namene kampanje.


Na isti povezavi boste našli tudi originalni vladni letak za pokojninsko reformo, kjer je na vprašanje, ZAKAJ POTREBUJEMO NOV POKOJNINSKI ZAKON, dan naslednji odgovor: »VSEGA JE KRIVA KONTRACEPCIJSKA TABLETKA«.


Vlada RS in njeni podporniki govorijo, da se je proti demagogiji težko boriti. Popolnoma jo razumemo.



Protestu se lahko aktivno pridružite in s svojim podpisom podprete zahteve na: http://www.ipetitions.com/petition/protest_proti_degradaciji_in_kriminalizaciji_zensk/

KAKŠNE BODO VAŠE POKOJNINE?

ZSSS


predstavlja kratek animirani film:

KAKŠNE BODO VAŠE POKOJNINE?

OPOZORILO:

film je sicer zastonj, a številke, ki so notri,

predstavljajo (pre) visoko ceno za delavke in delavce v Sloveniji.

ŠTAFETNO PALICO ZASTRAŠEVANJA LJUDI PREVZEL MINISTER GASPARI

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ugotavljamo, da je vladino štafetno palico zastraševanja ljudi pred referendumom o pokojninski reformi od ministra Svetlika prevzel minister Gaspari, na pomoč pa mu je priskočilo še dvanajst ekonomistov, v večini bivših ministrov in dobro plačanih svetovalcev sedanje in bivših vlad.


Minister Gaspari tudi tokrat problema reševanja javnih financ ne vidi pri vzrokih, temveč na koncu, pri ljudeh. Minister za razvoj vidi razvoj naše države v klestenju pravic njenih državljanov, kar je zaskrbljujoče. Žal ministra Gasparija ni bilo na dan njegovih ustrahovalnih sporočil javnosti na posvetu, ki je potekal v Državnem svetu, na katerem so strokovnjaki ugotovili, da je temeljni problem razvoja gospodarstva in naše države nasploh korupcija. Na tem posvetu so tudi ekonomisti, vendar nobeden od dvanajstih, ki so podpisali izjavo o pokojninski reformi, jasno povedali, da je boj proti korupciji ključen za gospodarski razvoj, predsednik komisije za preprečevanje korupcije pa, da je Slovenija sistemsko skorumpirana država. Zato ministru Gaspariju in njegovim dvanajstim podpornikom iz vrst znanih ekonomistov predlagamo, da njihovih manjkajočih 300 milijonov evrov ne iščejo pri ljudeh, temveč tam, kjer jih bistveno več ponikne in zato nihče ne odgovarja. Če bi recimo vprašali Generalno policijsko upravo o škodi gospodarskega kriminala v letu 2010, bi dobili številko večjo od pol milijarde evrov.



Minister Gaspari predlaga tudi uvedbo t. i. socialne kapice, ki bo najbogatejšim v tej državi zmanjšala njihove obveznosti plačevanja prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno, kar bo v teh blagajnah povzročilo izpad v višini 250 milijonov evrov letno. Takšen predlog kaže na veliko razumevanje nekaterih politikov do interesov bogatih in ignoranco do problemov delavcev, mladih in upokojencev v tej državi.



Milan Utroša,

sekretar ZSSS

RESNICA O BONITETNIH AGENCIJAH

V debati glede pokojninske reforme je s strani drţave zadnje čase vse bolj opazna argumentacija katastrofičnega scenarija v primeru nesprejetja pokojninske reforme, ki bi imelo za posledico zvišanje javnega dolga in tudi zniţanje bonitetne ocene pri mednarodnih bonitetnih agencijah.

Po zadnjih ocenah bonitetne hiše Standard&Poor's (S&P) (24.12.2010) pa Sloveniji zaradi prelaganja proračunske konsolidacije v prihodnosti grozi zniţanje bonitetne ocene od obstoječe stabilne k negativni. Po poročanju Dnevnika, ki povzema analitike bonitetne agencije S&P, se bo pritisk na znižanje bonitetne ocene še povečal, če bo vlada odlašala s strukturnimi reformami. Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve, je za Finance (24.12.2010) povedal, da bi "zniţanje bonitetne ocene Sloveniji za točko po grobi oceni pomenilo zvišanje stroškov zadolžitve države za sto milijonov evrov na leto, če upoštevamo še banke, podjetja in prebivalstvo, pa bi bili stroški višji za 500 milijonov evrov".

Ko država uporablja katastrofične scenarije z argumenti in pojmi, ki so za mnoge marsikdaj nerazumljivi (in mogoče celo prepričljivi), je prav, da z uporabo kredibilnih mednarodnih virov pojasnimo, o kom in čem govori drţava, ko nas prepričuje o nujnosti strukturnih reform.

Nouriel Roubini je v svoji zadnji knjigi Gospodarska kriza - Napoved prihodnjih finančnih zlomov o bonitetnih agencijah zapisal naslednje: "Igra se je imenovala produkcija obveznic, pri kateri so banke in druge firme na Wall Streetu neobveščenim kupcem zaračunavale težke provizije. Različne bonitetne agencije: Fitch, Moody's, Standard&Poor's bi lahko in morale to preprečiti. Vendar so tudi one od poplave novih vrednostnih papirjev precej zaslužile in bile več kot zadovoljne, ko so pomagale toksične kredite prekvalificirati v varne obveznice, ki ustvarjajo nerizične donose."

Iz tega izhaja, da bonitetne agencije niso nič drugega kot - interesne organizacije, katerih cilj je kopičenje dobička za zasebne lastnike.

Jacques Attali je v svoji knjigi Kriza - In kaj potem o bonitetnih agencijah zapisal naslednje: "Skupni prihodki treh največjih bonitetnih agencij (S&P, Moody's in Fitch) so se med letoma 2000 in 2007 (torej v času ekspanzivnega napihovanja kreditno-nepremičninskega balona) podvojili s 3 na 6 milijard ameriških dolarjev. Prihodki agencije Moody's so se celo početverili."

Iz tega izhaja, da so bonitetne agencije nič drugega kot krizni dobičkarji, katerih cilj je ustvarjati občutek vsesplošne panike in nujnosti sprememb, ki jih zbeganim politikom servirajo ravno te agencije.


Martin D. Weiss je 21. aprila 2009 na svojem blogu http://blogs.moneyandmarkets.com/  objavil prispevek, v katerem na zelo jasen način prikazuje popolno zgrešenost ocen bonitetnih agencij pri ocenjevanju finančnih institucij. Poda namreč štiri zelo znane in izjemno zaskrbljujoče primere, ko bonitetne agencije ob očitnem kolapsu finančnega sistema preprosto niso odreagirale - Enron, Fannie Mae, Bear Stearns in Lehman Brothers. Če omenimo zgolj odnos bonitetnih agencij do zadnjega primera, tj. Lehman Brothers: 15. septembra 2008 je Lehman Brothers objavil namero o stečaju. To je bil dogodek, ki je na globalni ravni dal dodaten pospešek ekonomski krizi. Vendar pa je zjutraj tega dne bonitetna hiša Moody's imela za Lehman Brothers rezervirano visoko bonitetno oceno A2; S&P mu je podelil oceno A; Fitch celo A+.

Tako kot v primeru Bear Stearns so se bonitetne agencije izgovarjale na element presenečenja. Vendar pa so 182 dni pred tem v javnost prišle novice o tem, da je Lehman Brothers prav tako ranljiv kot Bear Stearns, saj je imel še višji znesek "mrtvih" sredstev v višini 34,7 milijarde ameriških dolarjev ali 160 odstotkov vrednosti podjetja.


Weiss je ob teh podjetjih naštel še kar nekaj dodatnih padcev finančnih institucij, ob katerih se bonitetne agencije niso odzvale - New Century Financial (stečaj leta 2007); Countrywide Financial (kupljena s strani Bank of America leta 2008); Washington Mutual (stečaj septembra 2008). Ali pa že omenjeni primer Bear Stearns - bonitetna agencija Fitch je za to podjetje celih 18 let vse do zadnjega dne imela rezervirano oceno A+.

Iz tega izhaja, da niso bonitetne agencije nič drugega kot odkriti zavezniki finančnih institucij.

Če torej povzamemo. Bonitetne agencije so interesno pogojeni krizni dobičkarji, ki so izrazito na strani kapitala. Nič več in nič manj. Kako si drugače razložiti toliko primerov očitne zaslepljenosti in neodzivnosti v primerih kolapsa finančnih institucij na eni strani in zaslepljeno takojšnje reagiranje, ko gre za ukrepe finančne konsolidacije javnih financ - četudi gredo ti v smeri nevarnosti še globlje ekonomske krize, kot ţe dlje časa opozarja priznani ekonomist in dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo iz leta 2008 Paul Krugman (priporočam v branje njegovo kolumno v New York Timesu z 21. oktobra 2010, kjer je zapisal, da je "ocena, da bo Združeno kraljestvo leta 2011 videti kot Združeno Kraljestvo leta 1931 ali Združene države Amerike leta 1937 ali Japonska leta 1997. Prezgodnja fiskalna konsolidacija bo vodila v obnovljeni ekonomski padec. Kot vedno, so tisti, ki zavračajo učenje iz preteklosti, obsojeni na to, da ponavljajo napake iz nje.").

Preprosto: finančne institucije si lahko kupijo oceno AAA. Ljudje pač ne.

Sedaj si pa predstavljajte, da tovrstne "objektivne" bonitetne agencije, ki so stale ob strani finančnim institucijam ob njihovem padcu, vehementno navijajo za dodaten zagon strukturnih reform v Sloveniji. In kar je morebiti še bolj grozljivo: da jih ob tem citira sam premier Borut Pahor, ki je prejšnji teden povedal naslednje: "Bonitetne hiše ob ocenjevanju dolgoročne stabilnosti Slovenije opozarjajo na težave, če bi se strošek delovne sile povečeval. To pomeni, da imamo plače glede na našo produktivnost previsoke, in to znižuje konkurenčnost Slovenije."


Šokantno je, da premier Pahor po sprejemu pokojninske reforme citira bonitetno agencijo, ki je še na dan zloma banke Lehman Brothers le-to ocenilo z oceno A, po drugi strani pa skuša ta isti premier preprečiti prosto voljo svojih volilcev z grožnjami z ustavno presojo referenduma o novem pokojninskem zakonu. Imamo torej socialdemokratskega premierja, ki ga slepo vodijo krizni dobičkarji - bonitetne agencije, lastno ljudstvo pa je zanj le nepotrebna ovira na poti k sprejemu "nujnih" strukturnih reform.
 
Prav tako je šokantno, da nas z bonitetnimi ocenami S&P straši minister za razvoj Mitja Gaspari. Isti Mitja Gaspari, ki je bil med letoma 2001 in 2007 guverner Banke Slovenije, za katero je Damijan Žugelj, direktor agencije za trg vrednostnih papirjev, na predzadnji seji parlamentarne komisije, ki se ukvarja z menedžerskimi prevzemi, izjavil, da je "njeno neukrepanje izvirni greh menedţerskih prevzemov". Vsi pa vemo, kaj je v Sloveniji sinonim za menedžerske prevzeme - izčrpavanje podjetij v prid lastninskega kapitalizma.
 
Premierju Slovenije in ostalim finančnim jastrebom zato iskreno priporočamo v branje Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah COM(2010) 289 konč. - 2010/0160 (COD). Mnenje je EESO sprejel na 467. plenarnem zasedanju 8. in 9. decembra 2010 s 172 glasovi za, 12 glasovi proti in 9 vzdržanimi glasovi. Na tem mestu podajamo štiri citate iz tega mnenja:
 
"Bonitetne agencije so zelo omejene, zlasti pri kompleksnih izvedenih finančnih instrumentih, kar zadeva metode ocenjevanja, ki jih uporabljajo, pomanjkanje informacij in transparentnosti ter očitne konflikte interesov."
 
 "Še več, opraviti imamo s pravim oligopolom, saj samo tri agencije nadzorujejo pribliţno 90 odstotkov trga bonitetnih ocen: Moody's, Standard&Poor's in Fitch (in skoraj vse so ameriške). Te agencije so imele odločilno vlogo pri nastanku svetovne finančne in gospodarske krize."
 
"Vendar pa te agencije - kot da se ni nič zgodilo - še naprej izdajajo ocene, ki niso nujno objektivne. Tako je 26. aprila 2010 Standard&Poor's kljub dejstvu, da je Evropska unija Grčiji namenila 110 milijard evrov pomoči, znižal kreditno oceno Grčije na raven Azerbajdžana."
 
 "Določiti bi bilo treba tudi kazni za vodje in odgovorne osebe evropskih in mednarodnih nadzornih organov, če ne opravljajo svojih dolţnosti, zaradi škode, ki jo imajo zaradi njihove nedejavnosti banke in zdrave finančne institucije ter gospodarstvo, podjetja in državljani. S tem dajejo samo veliko podporo špekulacijam in vsem, ki za tem stojijo. Plačajo naj vsaj osebno za svoje neizpolnjevanje obveznosti. Etičnost, ki jo mnogi omenjajo v teh turbulentnih časih, bo težko doseči brez odgovornosti in s tem kazni."
 
 
Na čigavi strani ste, spoštovani premier?
 
 
Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

ZASTRAŠEVANJE- ALI JE TO VSE KAR JE ŠE OSTALO PREDLAGATELJEM NOVEGA POKOJNINSKEGA ZAKONA?

Z današnjim dnem se tudi uradno pričenja kampanja v okviru referenduma o ZPIZ-2. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ob tem poudarja, da nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ 2) še zdaleč ni usklajen z realnimi potrebami in stanjem delavcev in delavk v Sloveniji, torej prav tistih, ki so nosilci pokojninskega sistema. Po drugi strani pa se bodo kakor kaže predlagatelji ZPIZ-2 v referendumski kampanji v izogib temu dejstvu agresivno poslužili orkestriranega zastraševanja lastnega volilnega telesa. Kar je očiten dokaz njihove politične nemoči, sprenevedanja in bega pred odgovornostjo.


V Sloveniji smo konec aprila letos imeli 111.561 registrirano brezposelnih oseb, kar je skorajda enako številki iz leta 1992. Ali bo ZPIZ-2 ustvarjal nova delovna mesta? Ne.

V Sloveniji je znesek, ki ga je država od leta 1996 podarila delodajalcem zaradi razpolovljene prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje do danes narasel na več kot osem milijard €. Ali bo ZPIZ-2 povrnil ta denar? Ne.

Imamo pa v Sloveniji oblast, ki v imenu »demokratičnosti« zastrašuje lastne volivce pred posledicami padca pokojnin s frontalnim napadom na socialno državo, kar je še zadnji in najbolj brutalen dokaz paničnega prenašanja odgovornosti za neuspešno reševanje ekonomske in socialne krizo na lastne volivce. Pri tem pa je priročen vsak izgovor, vladini izračuni stroškov padca pokojninske reforme pa se v enem mesecu navijaško povečajo tudi za 100 milijonov evrov. Predlagatelji ZPIZ-2 so se najprej skrivali za »preveč liberalno« referendumsko zakonodajo. Nato so strah pred volivci hoteli skriti na ustavnem sodišču, kateremu so neuspešno predlagali, da prepove referendum. Potem so se skrivali za potencialno negativnimi ocenami mednarodnih bonitetnih agencij. Sedaj pa jim je ostal še zadnji beg pred odgovornostjo - to je zastraševanje. Na začetku mandata so govorili o »odgovornosti za spremembe«. Ljudstvo je pripravljeno za spremembe. Ampak le če ima odgovorno oblast. In če gre za spremembe na bolje!

ZSSS resnično upa, da bodo predlagatelji ZPIZ-2 v kampanji o tem zakonu prenehali bežati pred odgovornostjo. Kajti če temu ni tako, se lahko vprašamo le naslednje:

kdo nam vlada – demokratično izvoljena oblast ali finančni trgi? Glede na to, da je Vladi RS bližje pojem »fiskalna konsolidacija«, kot pa »pogoji dela in zdravje delavcev«, je vprašanje na žalost retorično.



Milan UTROŠA

Sekretar ZSSS

V IMENU KOGA ?

ZAKAJ JE TREBA ZPIZ-2 NA REFERENDUMU ZAVRNITI?

ZSSS je bila pobudnica za zbiranje podpisov volivcev za zakonodajni referendum o ZPIZ-2, da bi lahko volivci sami odločili, če je neustrezen zaradi naslednjih razlogov, na katere smo vse sindikalne centrale med pogajanji v letu 2010 zaman opozarjale:


1. o pokojninski reformi ni bilo sklenjenega socialnega dogovora o pokojninski reformi med vlado in socialnimi partnerji,

2. za starostno pokojnino brez trajnih malusov/odbitkov ne zadošča 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske) zavarovalne/delovne dobe,

3. delavci in delavke, ki so se zaposlili pred 20. rojstnim dnevom na fizično najtežjih delovnih mestih in imajo zato številna mišično-kostna obolenja, se bodo prisiljeni »predčasno« upokojiti pred 65. letom starosti in bodo zato po upokojitvi pahnjeni v revščino zaradi do 18 % trajnih malusov/odbitkov od pokojnine,

4. ni določenega ciljnega nadomestitvenega razmerja med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino za 40/38 let zavarovalne/delovne dobe in zato prenizka višina pokojnin ne bo preprečevala revščine na stara leta oziroma upokojencem ne bo omogočala ohranjanje standarda, ki so si ga ustvarili v svoji aktivni delovni dobi,

5. ni določenega ciljnega nadomestitvenega razmerja med plačo in pokojninsko rento na podlagi dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja, zaradi česar bo nezadostno varčevanje za ta vir dodatne socialne varnosti delavcev po upokojitvi,

6. zavarovanci obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je leta 2001 nadomestilo beneficirano delovno dobo, se kljub težkim delovnim razmeram ne morejo predčasno upokojiti, ker privarčevana sredstva ne zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine,

7. formule za usklajevanje pokojnin bodo v naslednjem desetletju še poslabšale razmerje med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino ter dodatno povzročile zaostajanje ravni prej odmerjenih pokojnin za pokojninami, odmerjenimi v tekočem letu,

8. varstveni dodatek k prenizki pokojnini ni več pravica iz obveznega pokojninskega zavarovanja ampak socialno-varstven prejemek, ki ga bo treba državi vrniti s prepisom nepremičnine,

9. ni prehodnega obdobja za izenačitev prispevnih stopenj zavarovancev in delodajalcev za obvezno pokojninsko-invalidsko zavarovanje,

10. ni diferencirane prispevne stopnje za invalidsko zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki bi zagotavljala ekonomsko spodbudo delodajalcem za vlaganje v višjo varnost in zdravje pri delu, kar edino lahko omogoči dvig dejanske upokojitvene starosti,

11. v pokojninski osnovi se upošteva zgolj plačane namesto celotnih od plače obračunanih prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje,

12. Socialna varnost delovnih invalidov je slaba, ker so denarna nadomestila delovnih invalidov prenizko odmerjena in ni zagotovljenega sodelovanja stroke za zaposlitveno rehabilitacijo v postopku ugotavljanja delovne invalidnosti,

13. vrsta, velikost in sestava organov upravljanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so neustrezne in večini socialnih partnerjev kot legitimnim in reprezentativnim predstavnikom plačnikov prispevkov onemogočajo sodelovanje pri upravljanju sredstev, zbranih s prispevki.

Volilvci prižgali rdečo luč vladi

Včerajšnji neuradni izid referenduma, s katerim smo volivke in volivci z veliko večino zavrnili potrditev zakona o malem delu, je nesporno dokaz, da je čut za socialno in pravično državo prevladal nad interesi kapitala, politike, raznih interesnih skupin in tajkunov. Je dokaz, ki pa hkrati pomeni tudi opozorilo, da se politika v prihodnje naj ne ukvarja sama s seboj, ampak, da naj že končno prične opravljati svojo delo tako kot se mora. Če bi delavke in delavci v proizvodnji, v storitvenih dejavnostih tako opravljali delo kot to počnejo politiki, bi po vsej verjetnosti že zdavnaj prejeli odpoved delovnega razmerja.


Kupovanje raznih vstopnic, postavljanje semaforjev vsekakor ni tisto, kar potrebujemo. Potrebujemo učinkovito in pravično državo, ki ne bo delala razlik glede na ekonomski ter socialni položaj posameznika in ki bo ob pripravljanju sprememb upoštevala predloge, ki jih podajajo socialni partnerji in druge zainteresirane skupine. Upamo lahko, da sta se tako Vlada RS kot tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve iz referendumskega izida kaj naučila. Dobila sta namreč lekcijo. Lekcijo volivk in volivcev, državljanov te države!


Star pregovor pravi: »Če želiš komu naliti čistega vina, moraš najprej umiti kozarec.«. Vsekakor pa moraš najprej ugotoviti, kaj delaš narobe. Ta politika tega ni storila in kot vse kaže, tudi ne namerava. Včerajšnje izjave nekaterih akterjev na vladni strani namreč kažejo, da vzrok za referendumski izid pripisujejo dejstvu, da se ljudje še ne zavedajo, kaj reforme v svojem bistvu pomenijo in da so nujne. Kot da bi bili neumni. Pa nismo!

Na tem mestu jim sporočamo, da se še kako zavedamo pomena reform, zavedamo se, da so spremembe potrebne, vendar pa nikakor ne pristajamo na kakršnekoli spremembe. Sploh pa ne na tiste, ki peljejo v večjo revščino, povečevanje socialne izključenosti, izkoriščanje ljudi in v rušenje vrednot in standardov socialne države. Čas je, da tudi glavni akterji na vladni strani to spoznajo! Zlasti pri pripravljanju sprememb delovnopravne zakonodaje in zdravstvene reforme. Z udeležbo na tim. pokojninskem referendumu in z glasovanjem proti uveljavitvi pokojninskega zakona (ZPIZ-2) jim bomo to še enkrat pokazali.



Zveza svobodnih sindikatov Slovenije se iskreno zahvaljuje vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije, ki ste odšli na volišča in oddali svoj glas proti zakonu o malem delu. Več kot 80 odstotkov nas je bilo. Več kot 80 odstotkov tistih, ki nam je v interesu ohranitev vrednot socialne države in ohranitev pravic delavk in delavcev. Več kot 80 odstotkov tistih, ki smo Vladi RS na semaforju prižgali rdečo luč na poti, po kateri stopa.



Andrej Zorko, izvršni sekretar

USPELO NAM JE

Včerajšnji dan je bil spet eden od mejnikov v zgodovini Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Po uspešno izvedeni kampanji so ljudje na referendumu potrdili naš prav, da je Zakon o malem delu slaba rešitev. V tej bitki smo bili skupaj z mladimi, brez sodelovanja ostalih sindikatov, vendar smo uspeli. Naredili smo velik korak k ohranitvi socialne države. V imenu tima ZSSS, ki je pripravil in vodil referendumsko kampanjo, se zahvaljujem vsem posameznikom, ki ste prispevali svoj del k včerajšnjemu rezultatu. Vsem, ki ste sodelovali že v kampanji lansko leto, ko smo na javnih mestih pričeli opozarjati ljudi na nevarnosti, ki jih prinaša Zakon o malem delu, vsem, ki ste bili na stojnicah, ko smo nekega mrzlega januarskega ponedeljka pričeli zbirati podpise podpore za razpis referenduma, vsem, ki ste bili na številnih posvetih s sindikalnimi zaupniki in člani na terenu, tistim, ki ste sodelovali na številnih predreferendumskih soočenjih na javnih mestih in v medijih, skratka, zahvala gre vsem v naši organizaciji, ki ste zaznali, da gre za aktivnost, ki bo vsekakor zaznamovala prihodnost ZSSS. Zahvala gre tistim sindikatom v ZSSS, ki so prispevali finančna sredstva v skupen sklad za izvajanje naše kampanje, brez njih kampanje in včerajšnjega rezultata ne bi bilo.


Vendar je pred nami nov referendum in z njim povezana kampanja. Čeprav je predsednikov pogled nad številkami spodaj na videz zaskrbljen, je takoj po tem že napovedal novo bitko. Enako njegov minister Svetlik. Šla bosta v še močnejšo kampanjo. Vendar bomo tudi mi branili socialno državo naprej. Skupaj, tako kot smo to uspešno počeli do včeraj. Morda pa bo tokrat predsednik Pahor le ugotovil, na nima nasproti le ZSSS, morda bo ugotovil, da so spodnje številke pomembnejše od vlakov in paktov, ki jih mimo ljudi sklepa v Bruslju. In naša prednost je prav v tem, da za razliko od njega, delamo z ljudmi in za ljudi. Ne dvomim, da bomo tudi na referendumu proti nepravični pokojninski reformi uspešni, enotni zmoremo veliko. To dokazujejo spodnje številke.

Sporočilo za javnost - referendum o malem delu

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) smo zadovoljni, da so se državljanke in državljani na referendumu o uveljavitvi zakona o malem delu 10. aprila 2011 po začasnih in neuradnih podatkih odločili, da malo delo zavrnejo.


Veseli smo, da so državljanke in državljani spoznali, da bo malo delo kot negotova in nedostojna oblika dela izredno negativno učinkovala na delavske pravice, socialno-ekonomski položaj ljudi in stabilnost državnih socialnih sistemov ter, da ga je treba zato preprečiti.

Hkrati se bo v času prihajajočega referenduma o pokojninski reformi, ki je podobno kot zakon o malem delu sprejeta brez ustreznega socialnega dialoga in bo povzročila nadaljnje siromašenje prebivalcev Slovenije, naše dosledno zavzemanje za socialno pravičnost in demokratično uveljavljanje interesov delavk in delavcev odločno nadaljevalo.



Zveza svobodnih sindikatov Slovenije se iskreno zahvaljuje vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije, ki so odšli na volišča in oddali svoj glas proti temu škodljivemu zakonu.





Pavle VRHOVEC

Izvršni sekretar ZSSS