Ljubljana,
7. 10. 2013
Za:
Mag.
Alenka Bratušek, predsednica Vlade RS
Poslanke
in poslanci Državnega zbora RS
JAVNO PISMO
VLADI RS TER POSLANKAM IN POSLANCEM OB MEDNARODNEM DNEVU DOSTOJNEGA DELA:
V IMENU KONKURENČNOSTI – ZA KAKŠNO
CENO?
Spoštovane, spoštovani!
Danes
je mednarodni dan dostojnega dela, ki ga Mednarodna konfederacija sindikatov
(ITUC) obeležuje od leta 2008. Letošnji mednarodni dan dostojnega dela poudarja
pravico do sindikalnega organiziranja na vseh ravneh. Zato je še kako pomembno,
da se ta pravica spoštuje in realizira na vseh ravneh. Še posebej danes, ko se
to pravico skuša odriniti v imenu »večje gospodarske konkurenčnosti«, kar je
videti iz spodnjih primerov.
Na
mednarodni ravni smo priče primeru
priprav na svetovno nogometno prvenstvo v Katarju leta 2022, kjer se je
razkrilo da je med 4. junijem in 8. avgustom, ko so temperature dosegle tudi 50
stopinj Celzija in več, umrlo kar 44 delavcev iz Nepala. Če bi se podoben trend nadaljeval, bi po
podatkih ITUC-a še pred uradnim začetkom svetovnega prvenstva bilo ob svoje
življenje najmanj štiri tisoč tujih delavcev, oziroma ducat na teden. Tako
Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) kot mednarodna konfederacija
sindikatov (ITUC) sta pozvali predstavnike mednarodne
nogometne zveze (FIFA), da se mora takoj pristopiti k popolnemu spoštovanju
delavskih pravic, sicer bi se moralo Katarju odvzeti organizacijo svetovnega
prvenstva. Po navedbah ITUC-a tuji delavci na gradbiščih v Katarju delajo brez
pravice, da bi se vključili v sindikat, v bednih razmerah, za svoje delo pa
velikokrat ne dobijo obljubljenega plačila.
Na
evropski ravni smo priče poskusom
Evropske komisije (EK) po deregulaciji izjemno pomembnih zakonskih okvirov.
Evropska komisija je namreč pred nekaj dnevi predstavila program »REFIT – pripravljeni za
rast«, katerega namen je med drugim »poenostavitev obstoječe zakonodaje« in
»zmanjšanje bremen za podjetja«. Eno izmed področjih za zakonsko deregulacijo,
ki jih EK eksplicitno navaja, je recimo obveščanje in posvetovanje z delavci.
Generalna sekretarka ETUC-a Bernadette Ségol je jasna: »notranji trg je sprejemljiv zgolj,
če deluje z močnimi socialnimi pravili. REFIT program Evropske komisije blokira
ves napredek v tej smeri«.
V
Sloveniji pa se je že tako pogostemu
kršenju pravice do poštenega plačila in neplačevanju
prispevkov za različna socialna zavarovanja sedaj pridružil še en delodajalski
»trend«: odpovedovanje kolektivnih
pogodb dejavnosti. Delodajalci so sprva odpovedali kolektivno pogodbo za
kemično in gumarsko industrijo, kmalu zatem pa še kolektivno pogodbo gradbenih
dejavnosti. Smer delodajalcev je jasna: krčenje in celo ukinitev določenih,
skozi desetletja priborjenih delavskih pravic (plačan odmor za malico,
povračilo potnih stroškov, dodatek za delovno dobo, ustrezna minimalna plača,
itd). V zadnjem letnem poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za
leto 2012, katero je bilo v petek, 4. oktobra tudi predstavljeno na seji
Komisije Državnega zbora za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti
pa je med drugim zapisano, da pobudniki poročajo tudi o primerih, ko jih
delodajalci na različne načine »kaznujejo« zaradi članstva v sindikatu.
Splošna
deklaracija o človekovih pravicah (1948). Mednarodni pakt o državljanskih in
političnih pravicah (1966). Konvenciji mednarodne organizacije dela št. 87
(1948) in 98 (1949). Ustava RS (1991).
To
so le nekateri izmed temeljnih pravnih dokumentov, ki zagotavljajo pravico do
svobode sindikalnega združevanja in kolektivnega pogajanja. Ti pravici pod
nobenim pogojem ne smeta biti podrejeni željam po »prosti gospodarski pobudi«
oziroma »razbremenitvi gospodarstva«. V primeru podrejenosti je namreč takoj
konec zgodbe o Evropski socialno tržni ekonomiji, Evropskem socialnem modelu in
državi blaginje. In začetek zgodbe o državah kot podjetjih, ki med seboj
tekmujejo z nižjimi davki in »ustreznejšimi« zakoni.
Vsi
vemo, kam vodi ta pot. V tekstilno tovarno v Daki v Bangladešu, v kateri je
zaradi obupnih razmer pred nekaj meseci umrlo več kot tisoč delavk in delavcev.
V kitajske tovarne Foxconn-a in Pegatron-a, ki pod
izjemno velikimi pritiski izdelujejo popularen iPhone.
V
imenu konkurenčnosti – za kakšno ceno?
Mag.
Dušan Semolič
Predsednik
ZSSS
Objave
