Ljubljana, 29. 10. 2010
Spoštovani gospod minister za delo, družino in socialne zadeve!
V sredo, 27. 10. 2010, se je ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v odgovoru na navedbe Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) glede zakona o malem delu in na zbiranje podpisov za razpis referenduma med drugim zapisalo, da »je referendum vsekakor legitimna oblika izražanja, da pa je prav z vidika stroškov in davkoplačevalskega denarja, ki bi ga bilo treba zagotoviti za izvedbo referenduma, vprašanje, ali je upravičen«.
Sprašujemo vas naslednje:
- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da se v Novi Ljubljanski banki, ki je v večinski državni lasti, do konca marca 2009 odobri 1,6 milijarde evrov kreditov za menedžerske odkupe podjetij in prevzeme?
- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da se delodajalcem od leta 1996 dalje zaradi znižanja prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odpusti nekaj več kot osem milijard evrov?
- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da država v letu 2009 naloži v banke 2,6 milijarde evrov v obliki depozitov, hkrati pa poveča državna poroštva za 2,2 milijarde evrov, od česar je šlo za državna poroštva bankam dve milijardi evrov?
- Ali je kdo vprašal davkoplačevalce, da se za 513 kilometrov avtocest, zgrajenih od leta 1994 do leta 2009, plača dve milijardi evrov več zaradi kartelnega dogovarjanja slovenskih gradbenih podjetij?
Dovolite, da odgovorimo namesto vas: ne, ni!
Zato pa, spoštovani minister, vas z veliko zaskrbljenostjo sprašujemo, ali v polni meri in s polno odgovornostjo razumete referendum kot enega izmed temeljev neposredne demokracije, v kateri lahko sodelujejo prav vsi državljani z volilno pravico?
Glede na izjavo vašega ministrstva, ki dvomi o »stroškovni upravičenosti« referenduma, nam namreč ne preostane nič drugega, kot da pridemo do dveh jasnih zaključkov:
Prvič: očitno je, da z dvomi o upravičenosti referenduma o zakonu o malem delu skušate prikriti tesnoben občutek nepredvidljivosti, ki je posledica tega, da se boste morali premakniti izven varnega objema dobro delujočega in predvidljivega parlamentarnega glasovalnega stroja.
Drugič: očitno je, da skušate z dvomi v upravičenost referenduma prikriti pomanjkanje konkretnih argumentov, s katerimi bi prepričali vse nas o dobrih namenih zakona o malem delu.
Če končamo tam, kjer smo začeli. Govorite o ceni referenduma. Ali lahko torej pričakujemo, da boste v svoji (navidezni!) računovodski zaslepljenosti s fiskalno konsolidacijo in ohranitvijo finančne vzdržnosti proračuna preprosto ukinili glas ljudstva – ker pač ni stroškovno upravičljiv?
Referendum je posledica vaše trmoglave zaletavosti, da zakon o malem delu mora biti sprejet, kljub obilici nasprotujočih argumentov!
Ne pozabite: za številkami so ljudje. S svojim glasom. In pred njimi vas ne more obvarovati niti vaš predsednik vlade, ki zase pravi, da je najboljši. Vendar bodo tudi o tem kmalu sodili ljudje.
Milan Utroša,
Sekretar ZSSS
petek, 29. oktober 2010
četrtek, 28. oktober 2010
Vladini kozmetični popravki pokojninske reforme
Predsednik Vlade RS, Borut Pahor, in minister za delo, družino in socialne zadeve, Ivan Svetlik, sta se včeraj, 27. 10. 2010, na razgovoru s socialnimi partnerji zelo slikovito izrazila o pokojninski reformi. Tako sta med drugim dejala, da reforma "prinaša miren spanec vsem, ki smo odgovorni za vzdržnost javnih financ".
V ZSSS izjavo omenjenih razumemo kot dokončno priznanje, da je predlagana pokojninska reforma predvsem in izključno posledica negospodarnega in neučinkovitega vodenja javnih financ. Z drugimi besedami povedano: vlada in ministrstvo za delo sta dokončno priznala, da se reforme pokojninskega sistema ne bi lotili, če v Sloveniji ne bi bilo proračunskega primanjkljaja. To pa pomeni, da ne gre več za modernizacijo (beri reformo) pokojninskega sistema, temveč da gre v konkretnem primeru za reformo računovodskih postavk, reformo številk, ki so posledica nezmožnosti te vlade, da z učinkovitejšim nadzorom in izterjevanjem ter z doslednim kaznovanjem kršiteljev zmanjša gospodarski kriminal in sivo ekonomijo. Gre za nezmožnost te vlade (zlasti pa ministra za delo!), da sprejme in sprovede ukrepe, ki bi odpirali nova delovna mesta in zagotavljali socialno varnost ljudem. Ne gre namreč prezreti, da znaša letos v samo prvih šestih mesecih škoda zaradi gospodarskega kriminala (po podatkih generalne policijske uprave) preko 400 mio evrov, da je delež sive ekonomije v Sloveniji približno 9 mrd evrov ter da imamo blizu 100.000 brezposelnih. Tiste, ki so povzročili to krizo, vlada ne kaznuje, ne terja njihove odgovornosti, jih kazensko ne preganja,…. Še več! Njihove napake nagrajuje z davkoplačevalskim denarjem, z državno dokapitalizacijo finančnih ustanov, bank ter s tem povečuje finančni primanjkljaj v državni blagajni. Prav zanimivo je, da se za njih vedno in ob vsakem trenutku najde denar. Za podjetja, ki zaposlujejo več sto, tisoč ljudi pa tega denarja ni. Tudi za tista podjetja, v katerih je država solastnik, ni denarja. Kot kaže, so za vlado državnega pomena tajkuni, tajkunski prevzemi podjetij, ustvarjanje kapitalistov in finančne ustanove, ne pa ohranitev in odpiranje novih delovnih mest in državljani, ki v državi živijo in pošteno delajo.
Včeraj je vlada socialnim partnerjem ponudila, da bi se v okviru pokojninske reforme obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove iz zdajšnjih 18 let podaljšalo na 28 let in ne na že predlaganih 34 let. Pri bonusu za starševstvo pa bi se upoštevalo vse otroke in ne največ tri, kot je predlagano zdaj. V ZSSS ocenjujemo te predloge kot »lepotne popravke« predloga pokojninske reforme in zavajanje državljanov. Pri podaji takšnega predloga sta predsednik vlade in minister za delo namreč »pozabila« povedati, da se z dvigom obračunskega obdobja za izračun pokojninske osnove za 10 let, v primerjavi s sedanjo ureditvijo, ta bistveno zmanjša, v posledici česar bodo v normativnem znesku nižje tudi pokojnine. Kot kaže samo ZSSS skrbi začetna višina pokojnin, ki bo po predlaganem sistemu takšna, da bomo imeli obubožane, revne upokojence, zlasti tiste, ki se bodo upokojili po predlaganem sistemu. Ta skrb pa ni lastna političnim strankam. Niti stranki DESUS, ki si kot kaže želi revne in od socialne pomoči odvisne upokojence. Glede bonusa za starševstvo pa opozarjamo, da predlog vsebuje varovalko, da ta olajšava ne sme iti pod starost 61 let starosti za ženske in 63 let za moške. Ob upoštevanju, da znaša olajšava za vsakega otroka po predlogu 8 mesecev, pomeni, da bi ženska, če bi se želela upokojiti pri 61 letih, morala imeti šest otrok. Seveda pa glavna akterja pokojninske reforme nista povedala, koliko je v Sloveniji družin s šestimi otroki, še manj pa, kako naj si ljudje sploh zagotovijo ekonomsko in socialno stanje, ki bo omogočalo preživljanje šestih otrok.
Obljube po večjem upoštevanju postopnega zviševanja prehoda na 43 let (moški) oziroma na 41 let (ženske) pokojninske dobe pa ne pomeni nič drugega kot poskus, da se zamegli dejstvo, da bomo morali delati več in dlje, vse do 65. leta starosti, saj je 43 oziroma 41 let dela praktično za večino ljudi popolnoma nedosegljivo. Gre za uvajanje sistema, kjer ni pomembno, kako dolgo si delal, temveč izključno, koliko si star. Prav tako pa takšen predlog pomeni poskus rušenja medgeneracijske solidarnosti, zlasti solidarnosti med starši in otroci, saj je naravnan izključno k tistim, ki so tik pred upokojitvijo. Pomeni torej »kupovanje« njihove naklonjenosti, brez upoštevanja pogojev, v katerih danes dela t. im. srednja generacija, brez upoštevanja zdravstvenega stanja starejših delavcev (tudi tistih tik pred upokojitvijo) in brez upoštevanja dejstva, da se mladi danes zaposlujejo v obdobju med 27. in 30. letom starosti. Pa še to samo za določen čas.
Predsednik vlade je včeraj tudi zelo slikovito ponazoril, kako razume socialni dialog. Dejal je namreč (vir: http://www.kpv.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/5023/ ): "Odločili smo se za podaljšek finala, za zlati gol, do petka do 12. ure. Do takrat je še čas za predloge, da jih ovrednotimo in z veliko mero naklonjenosti, da pridemo do kompromisne rešitve, oblikujemo v obliki dopolnil."
Kot kaže je socialni dialog na področju pokojninske reforme za predsednika vlade nogometna tekma, kjer imamo zmagovalca in poraženca. Drugače uvodnih besed predsednika vlade namreč ni moč razumeti.
V ZSSS mu sporočamo, da socialni dialog ni nogometna tekma in da pravice delavcev, ljudi ( tudi pravica do dostojnega in mirnega življenja v starosti), niso nogometna žoga.
Nas pa zelo zanima, ali je predsednik vlade tudi tokrat morda komu obljubil, da mu bo na koncu očistil nogometne čevlje! In če je, komu!
V ZSSS izjavo omenjenih razumemo kot dokončno priznanje, da je predlagana pokojninska reforma predvsem in izključno posledica negospodarnega in neučinkovitega vodenja javnih financ. Z drugimi besedami povedano: vlada in ministrstvo za delo sta dokončno priznala, da se reforme pokojninskega sistema ne bi lotili, če v Sloveniji ne bi bilo proračunskega primanjkljaja. To pa pomeni, da ne gre več za modernizacijo (beri reformo) pokojninskega sistema, temveč da gre v konkretnem primeru za reformo računovodskih postavk, reformo številk, ki so posledica nezmožnosti te vlade, da z učinkovitejšim nadzorom in izterjevanjem ter z doslednim kaznovanjem kršiteljev zmanjša gospodarski kriminal in sivo ekonomijo. Gre za nezmožnost te vlade (zlasti pa ministra za delo!), da sprejme in sprovede ukrepe, ki bi odpirali nova delovna mesta in zagotavljali socialno varnost ljudem. Ne gre namreč prezreti, da znaša letos v samo prvih šestih mesecih škoda zaradi gospodarskega kriminala (po podatkih generalne policijske uprave) preko 400 mio evrov, da je delež sive ekonomije v Sloveniji približno 9 mrd evrov ter da imamo blizu 100.000 brezposelnih. Tiste, ki so povzročili to krizo, vlada ne kaznuje, ne terja njihove odgovornosti, jih kazensko ne preganja,…. Še več! Njihove napake nagrajuje z davkoplačevalskim denarjem, z državno dokapitalizacijo finančnih ustanov, bank ter s tem povečuje finančni primanjkljaj v državni blagajni. Prav zanimivo je, da se za njih vedno in ob vsakem trenutku najde denar. Za podjetja, ki zaposlujejo več sto, tisoč ljudi pa tega denarja ni. Tudi za tista podjetja, v katerih je država solastnik, ni denarja. Kot kaže, so za vlado državnega pomena tajkuni, tajkunski prevzemi podjetij, ustvarjanje kapitalistov in finančne ustanove, ne pa ohranitev in odpiranje novih delovnih mest in državljani, ki v državi živijo in pošteno delajo.
Včeraj je vlada socialnim partnerjem ponudila, da bi se v okviru pokojninske reforme obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove iz zdajšnjih 18 let podaljšalo na 28 let in ne na že predlaganih 34 let. Pri bonusu za starševstvo pa bi se upoštevalo vse otroke in ne največ tri, kot je predlagano zdaj. V ZSSS ocenjujemo te predloge kot »lepotne popravke« predloga pokojninske reforme in zavajanje državljanov. Pri podaji takšnega predloga sta predsednik vlade in minister za delo namreč »pozabila« povedati, da se z dvigom obračunskega obdobja za izračun pokojninske osnove za 10 let, v primerjavi s sedanjo ureditvijo, ta bistveno zmanjša, v posledici česar bodo v normativnem znesku nižje tudi pokojnine. Kot kaže samo ZSSS skrbi začetna višina pokojnin, ki bo po predlaganem sistemu takšna, da bomo imeli obubožane, revne upokojence, zlasti tiste, ki se bodo upokojili po predlaganem sistemu. Ta skrb pa ni lastna političnim strankam. Niti stranki DESUS, ki si kot kaže želi revne in od socialne pomoči odvisne upokojence. Glede bonusa za starševstvo pa opozarjamo, da predlog vsebuje varovalko, da ta olajšava ne sme iti pod starost 61 let starosti za ženske in 63 let za moške. Ob upoštevanju, da znaša olajšava za vsakega otroka po predlogu 8 mesecev, pomeni, da bi ženska, če bi se želela upokojiti pri 61 letih, morala imeti šest otrok. Seveda pa glavna akterja pokojninske reforme nista povedala, koliko je v Sloveniji družin s šestimi otroki, še manj pa, kako naj si ljudje sploh zagotovijo ekonomsko in socialno stanje, ki bo omogočalo preživljanje šestih otrok.
Obljube po večjem upoštevanju postopnega zviševanja prehoda na 43 let (moški) oziroma na 41 let (ženske) pokojninske dobe pa ne pomeni nič drugega kot poskus, da se zamegli dejstvo, da bomo morali delati več in dlje, vse do 65. leta starosti, saj je 43 oziroma 41 let dela praktično za večino ljudi popolnoma nedosegljivo. Gre za uvajanje sistema, kjer ni pomembno, kako dolgo si delal, temveč izključno, koliko si star. Prav tako pa takšen predlog pomeni poskus rušenja medgeneracijske solidarnosti, zlasti solidarnosti med starši in otroci, saj je naravnan izključno k tistim, ki so tik pred upokojitvijo. Pomeni torej »kupovanje« njihove naklonjenosti, brez upoštevanja pogojev, v katerih danes dela t. im. srednja generacija, brez upoštevanja zdravstvenega stanja starejših delavcev (tudi tistih tik pred upokojitvijo) in brez upoštevanja dejstva, da se mladi danes zaposlujejo v obdobju med 27. in 30. letom starosti. Pa še to samo za določen čas.
Predsednik vlade je včeraj tudi zelo slikovito ponazoril, kako razume socialni dialog. Dejal je namreč (vir: http://www.kpv.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/5023/ ): "Odločili smo se za podaljšek finala, za zlati gol, do petka do 12. ure. Do takrat je še čas za predloge, da jih ovrednotimo in z veliko mero naklonjenosti, da pridemo do kompromisne rešitve, oblikujemo v obliki dopolnil."
Kot kaže je socialni dialog na področju pokojninske reforme za predsednika vlade nogometna tekma, kjer imamo zmagovalca in poraženca. Drugače uvodnih besed predsednika vlade namreč ni moč razumeti.
V ZSSS mu sporočamo, da socialni dialog ni nogometna tekma in da pravice delavcev, ljudi ( tudi pravica do dostojnega in mirnega življenja v starosti), niso nogometna žoga.
Nas pa zelo zanima, ali je predsednik vlade tudi tokrat morda komu obljubil, da mu bo na koncu očistil nogometne čevlje! In če je, komu!
sreda, 27. oktober 2010
Protidelavski glasovalni stroj vladne koalicije melje dalje
Poslanke in poslanci državnega zbora so prejšnji teden opravili razpravo o predlogu Zakona o malem delu, včeraj pa so o zakonu še glasovali. Zakon je bil sprejet, kar pomeni, da so poslanke in poslanci sprejeli najbolj protidelavski zakon v zgodovini države Slovenije. Uzakonili so oblike delovnega razmerja, kjer ne veljajo pravice iz Zakona o delovnih razmerjih (nadomestilo bolniške, stroški prihoda na delo, malica med delom, minulo delo, itd.), prav tako pa za delavce, ki bodo delali malo delo, ne veljajo kolektivne pogodbe. Tokrat so vse poslanske skupine strank vladne koalicije (SD, ZARES, DESUS in LDS) glasovale ZA sprejem zakona, izjema sta bila le poslanca SD Julijana Bizjak-Mlakar in Andrej Magajna ter poslanca ZARES, Vito Rožej in Tadej Slapnik, ki so glasovali PROTI sprejemu zakona, poslanec ZARES Franci Kek pa svojega glasu ni oddal, čeprav je bil ob glasovanju v dvorani, vendar pa glasu proti ni zmogel.
Na seji prisotne poslanke in poslanci opozicijskih SDS in SNS so vsi glasovali PROTI sprejemu zakona, med tem pa so tiho podporo zakonu z neoddanimi glasovi, kljub prisotnosti na seji, izrekli nekateri poslanci SLS.
Predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič bo na seji državnega sveta predlagal sprejem odložilnega veta, kar bi pomenilo obvezo ponovnega glasovanja o zakonu v državnem zboru in potrebno absolutno večino za njegov ponovni sprejem. To pa ne bo prav lahko, saj je ZA sprejem zakona včeraj glasovalo 39 poslank in poslancev, pri ponovnem glasovanju pa je za sprejem zakona potrebnih 46 glasov.
Sicer pa študentske organizacije že danes pričenjajo z zbiranjem podpisov za pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu. Ker gre za skupen interes tako mladih, kakor tudi zaposlene generacije, se bomo akciji pridružili tudi v ZSSS. Na vse območne organizacije smo včeraj že dostavili obrazce za zbiranje podpisov, ki jih naši člani lahko podpisujete v podjetjih in zavodih. Tisti, ki se v svojih sredinah želite pridružiti akciji in zbirati podpise za razpis referenduma, lahko obrazce dobite na sedežih svojih območnih organizacij ZSSS, lahko pa vam jih tudi pošljemo, če nam boste to sporočili. Natančno izpolnjeni in podpisani obrazci morajo biti dostavljeni na naslov: ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, najkasneje do torka, 2. 11. 2010, do 9. ure dopoldan, kar pomeni, da jih bomo prejeli pravočasno, če jih boste v kuverti oddali na pošto v petek do 15. ure.
S študentskimi organizacijami smo dogovorjeni, da nam bodo oni pristopili na pomoč, ko bomo v ZSSS zbirali podpise za referendum o pokojninski reformi.
Poimenski rezultat glasovanja:
LDS:
- ZA so glasovali: Ljubo Germič, Milan Gumzar, Miran Jerič, Borut Sajovic
ZARES:
- ZA so glasovali: Cvetka Zalokar Oražem, Pavel Gantar, Alojzij Potočnik, Lojze Posedel, Vili Trofenik
- PROTI sta glasovala: Vito Rožej in Tadej Slapnik
- prisoten na seji, vendar ni glasoval: Franci Kek
- odsoten s seje: Franko Juri
SLS:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI sta glasovala: Gvido Kres in Franc Pukšič
- prisotni na seji, vendar niso glasovali: Radovan Žerjav, Franc Bogovič, Janez Ribič
- odsoten s seje: Jakob Presečnik
SDS:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI so glasovali: Jože Tanko, Rado Likar, Miro Petek, Aleksander Zorn, Alenka Jeraj, Marjan Bezjak, France Cukjati, Vinko Gorenak, Eva Irgl, Iztok Podkrižnik, Darko Menih, Rudolf Petan, Zvonko Černač, Ivan Grill, Branko Grims, Daniel Krivec, Zvonko Lah, Branko Marinič, , Marjan Pojbič, Peter Verlič, Andrej Vizjak
- odsotni s seje: Milan Čadež, Robert Hrovat, Janez Janša, Štefan Tisel, Jožef Jerovšek, Milenko Ziherl
SD:
- ZA so glasovali:, Mirko Brulc, Renata Brunskole, Alan Bukovnik, Anton Colarič, Bogdan Čepič, Andreja Črnak-Meglič, Silva Črnugelj, Matevž Frangež, Matjaž Han , Luka Juri, Anton Kampuš, Janja Klasinc, Miroslav Klun, Bojan Kontič, Marijan Križman, Dušan Kumer, Dejan Levanič, Tomaž Mencinger, Breda Pečan, Majda Potrata, Miran Potrč, Melita Župevc, Andreja Rihter, Janez Kikelj, Janko Veber
- PROTI sta glasovala: Julijana Bizjak-Mlakar, Andrej Magajna
- odsotni s seje: Samo Bevk, Darja Lavtižar-Bebler
SNS:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI so glasovali: Zmago Jelinčič, Miran Györek, Bogdan Barovič, Silven Majhenič
- odsoten s seje: Srečko Prijatelj
DESUS:
- ZA so glasovali: Anton Urh, Vasja Klavora, Matjaž Zanoškar, Franc Jurša
- PROTI so glasovali: nihče
- odsoten s seje: Joško Godec
POSLANCA NARODNOSTI:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI so glasovali: nihče
- prisotna na seji, vendar nista glasovala: Laszlo Göncz, Roberto Battelli
NEPOVEZANA POSLANCA:
- ZA je glasoval: Vili Rezman
- PROTI je glasoval: Franc Žnidaršič
Na seji prisotne poslanke in poslanci opozicijskih SDS in SNS so vsi glasovali PROTI sprejemu zakona, med tem pa so tiho podporo zakonu z neoddanimi glasovi, kljub prisotnosti na seji, izrekli nekateri poslanci SLS.
Predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič bo na seji državnega sveta predlagal sprejem odložilnega veta, kar bi pomenilo obvezo ponovnega glasovanja o zakonu v državnem zboru in potrebno absolutno večino za njegov ponovni sprejem. To pa ne bo prav lahko, saj je ZA sprejem zakona včeraj glasovalo 39 poslank in poslancev, pri ponovnem glasovanju pa je za sprejem zakona potrebnih 46 glasov.
Sicer pa študentske organizacije že danes pričenjajo z zbiranjem podpisov za pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu. Ker gre za skupen interes tako mladih, kakor tudi zaposlene generacije, se bomo akciji pridružili tudi v ZSSS. Na vse območne organizacije smo včeraj že dostavili obrazce za zbiranje podpisov, ki jih naši člani lahko podpisujete v podjetjih in zavodih. Tisti, ki se v svojih sredinah želite pridružiti akciji in zbirati podpise za razpis referenduma, lahko obrazce dobite na sedežih svojih območnih organizacij ZSSS, lahko pa vam jih tudi pošljemo, če nam boste to sporočili. Natančno izpolnjeni in podpisani obrazci morajo biti dostavljeni na naslov: ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, najkasneje do torka, 2. 11. 2010, do 9. ure dopoldan, kar pomeni, da jih bomo prejeli pravočasno, če jih boste v kuverti oddali na pošto v petek do 15. ure.
S študentskimi organizacijami smo dogovorjeni, da nam bodo oni pristopili na pomoč, ko bomo v ZSSS zbirali podpise za referendum o pokojninski reformi.
Poimenski rezultat glasovanja:
LDS:
- ZA so glasovali: Ljubo Germič, Milan Gumzar, Miran Jerič, Borut Sajovic
ZARES:
- ZA so glasovali: Cvetka Zalokar Oražem, Pavel Gantar, Alojzij Potočnik, Lojze Posedel, Vili Trofenik
- PROTI sta glasovala: Vito Rožej in Tadej Slapnik
- prisoten na seji, vendar ni glasoval: Franci Kek
- odsoten s seje: Franko Juri
SLS:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI sta glasovala: Gvido Kres in Franc Pukšič
- prisotni na seji, vendar niso glasovali: Radovan Žerjav, Franc Bogovič, Janez Ribič
- odsoten s seje: Jakob Presečnik
SDS:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI so glasovali: Jože Tanko, Rado Likar, Miro Petek, Aleksander Zorn, Alenka Jeraj, Marjan Bezjak, France Cukjati, Vinko Gorenak, Eva Irgl, Iztok Podkrižnik, Darko Menih, Rudolf Petan, Zvonko Černač, Ivan Grill, Branko Grims, Daniel Krivec, Zvonko Lah, Branko Marinič, , Marjan Pojbič, Peter Verlič, Andrej Vizjak
- odsotni s seje: Milan Čadež, Robert Hrovat, Janez Janša, Štefan Tisel, Jožef Jerovšek, Milenko Ziherl
SD:
- ZA so glasovali:, Mirko Brulc, Renata Brunskole, Alan Bukovnik, Anton Colarič, Bogdan Čepič, Andreja Črnak-Meglič, Silva Črnugelj, Matevž Frangež, Matjaž Han , Luka Juri, Anton Kampuš, Janja Klasinc, Miroslav Klun, Bojan Kontič, Marijan Križman, Dušan Kumer, Dejan Levanič, Tomaž Mencinger, Breda Pečan, Majda Potrata, Miran Potrč, Melita Župevc, Andreja Rihter, Janez Kikelj, Janko Veber
- PROTI sta glasovala: Julijana Bizjak-Mlakar, Andrej Magajna
- odsotni s seje: Samo Bevk, Darja Lavtižar-Bebler
SNS:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI so glasovali: Zmago Jelinčič, Miran Györek, Bogdan Barovič, Silven Majhenič
- odsoten s seje: Srečko Prijatelj
DESUS:
- ZA so glasovali: Anton Urh, Vasja Klavora, Matjaž Zanoškar, Franc Jurša
- PROTI so glasovali: nihče
- odsoten s seje: Joško Godec
POSLANCA NARODNOSTI:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI so glasovali: nihče
- prisotna na seji, vendar nista glasovala: Laszlo Göncz, Roberto Battelli
NEPOVEZANA POSLANCA:
- ZA je glasoval: Vili Rezman
- PROTI je glasoval: Franc Žnidaršič
BOJ ZA DELAVSKE PRAVICE NI NIKOLI KONČAN
ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE NAPOVEDUJE NADALJNJE AKTIVNOSTI PROTI KONČNI UVELJAVITVI ZAKONA O MALEM DELU
Državni zbor je včeraj z 39 glasovi za in 32 glasovi proti sprejel zakon o malem delu. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) odločno obsoja to dejanje Državnega zbora, saj je predlog Zakona o malem delu nič drugega kot trojanski konj razbijanja delavskih pravic pod pretvezo urejanja študentskega dela. Prav zato je ZSSS odločena uporabiti prav vsa razpoložljiva legalna in legitimna sredstva, da se ta protidelavski zakon ne bo uveljavljen.
ZSSS že kar nekaj časa intenzivno javno opozarja na izjemno negativne posledice, ki jih s seboj prinaša institut malega dela.
Malo delo prinaša zelo okrnjene pravice iz dela. Ali kakor je napisano v samem predlogu zakona: »Malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ipd.« Nadalje - primerjava zavarovalnih dob, med delavcem, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas (za 1 leto) s skrajšanim delovnim časom (t.j. 60 ur na mesec) in delavcem, ki v enakem obdobju opravi enako število ur v skladu z zakonom o malem delu pokaže da se prvemu - delavcu (s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi) v zavarovalno dobo všteje 4,14 meseca v enem letu, delavcu, ki opravi enako delo po malem delu pa le 2,8 meseca v enem letu. Nadalje – malo delo bo zelo podvrženo zlorabam, recimo v obliki veriženja, tj. posojanja napotnic drugim. Nadalje - malo delo ni odskočna deska za redno zaposlitev, temveč »zgolj« element razbijanja rednih delovnih razmerij, kar nam kažejo primeri iz tujine. Nadalje - malo delo je bazen »zaposlenih revnih«. Še več; »zaposlenih revnih« dodatno osiromašenih za večji del pravic iz rednega delovnega razmerja.
Zaradi vseh teh razlogov bomo predstavniki delojemalcev v Državnem svetu vložili predlog za odložilni veto na Zakon o malem delu.
ZSSS se prav tako pridružuje aktivnosti zbiranja 2.500 podpisov potrebnih za razpis za naknadni zakonodajni referendum, ki se je pričela z današnjim dnem v organizaciji Študentske organizacije Slovenije.
Zahtevamo več rednih in kakovostnih zaposlitev in ne več prekernih in nekakovostnih zaposlitev!
S spoštovanjem,
Mag. Dušan Semolič
Predsednik ZSSS
Državni zbor je včeraj z 39 glasovi za in 32 glasovi proti sprejel zakon o malem delu. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) odločno obsoja to dejanje Državnega zbora, saj je predlog Zakona o malem delu nič drugega kot trojanski konj razbijanja delavskih pravic pod pretvezo urejanja študentskega dela. Prav zato je ZSSS odločena uporabiti prav vsa razpoložljiva legalna in legitimna sredstva, da se ta protidelavski zakon ne bo uveljavljen.
ZSSS že kar nekaj časa intenzivno javno opozarja na izjemno negativne posledice, ki jih s seboj prinaša institut malega dela.
Malo delo prinaša zelo okrnjene pravice iz dela. Ali kakor je napisano v samem predlogu zakona: »Malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ipd.« Nadalje - primerjava zavarovalnih dob, med delavcem, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas (za 1 leto) s skrajšanim delovnim časom (t.j. 60 ur na mesec) in delavcem, ki v enakem obdobju opravi enako število ur v skladu z zakonom o malem delu pokaže da se prvemu - delavcu (s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi) v zavarovalno dobo všteje 4,14 meseca v enem letu, delavcu, ki opravi enako delo po malem delu pa le 2,8 meseca v enem letu. Nadalje – malo delo bo zelo podvrženo zlorabam, recimo v obliki veriženja, tj. posojanja napotnic drugim. Nadalje - malo delo ni odskočna deska za redno zaposlitev, temveč »zgolj« element razbijanja rednih delovnih razmerij, kar nam kažejo primeri iz tujine. Nadalje - malo delo je bazen »zaposlenih revnih«. Še več; »zaposlenih revnih« dodatno osiromašenih za večji del pravic iz rednega delovnega razmerja.
Zaradi vseh teh razlogov bomo predstavniki delojemalcev v Državnem svetu vložili predlog za odložilni veto na Zakon o malem delu.
ZSSS se prav tako pridružuje aktivnosti zbiranja 2.500 podpisov potrebnih za razpis za naknadni zakonodajni referendum, ki se je pričela z današnjim dnem v organizaciji Študentske organizacije Slovenije.
Zahtevamo več rednih in kakovostnih zaposlitev in ne več prekernih in nekakovostnih zaposlitev!
S spoštovanjem,
Mag. Dušan Semolič
Predsednik ZSSS
četrtek, 21. oktober 2010
POKOJNINSKA REFORMA DOBILA PODPORO V PARLAMENTU
Kakor je bilo pričakovati, je Državni zbor prižgal zeleno luč nepravični pokojninski reformi, ki mu jo je v odločanje poslala Pahorjeva vlada. Z večino glasov so poslanke in poslanci odločili, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, da ga je pa treba še dopolniti. To pomeni, da so za njih sprejemljive temeljne predlagane rešitve, kot sta starostni pogoj 65 let in 43 oz. 41 pokojninske dobe, zavrnili pa so sindikalne predloge, na katere so nekateri poslanci opozarjali v razpravi. S tem tudi naši izvoljeni predstavniki račun za finančno krizo izstavljajo ljudem, ki smo jih izvolili.
V ZSSS smo se odločili, da bomo naše člane in širšo javnost obveščali o tem, kako poslanke in poslanci glasujejo o zadevah, ki vplivajo na delavske pravice in ekonomski in socialni položaj prebivalcev Slovenije. O tem smo obvestili tudi poslanke in poslance državnega zbora. V primeru pokojninske reforme je bila enotna zahteva vseh reprezentativnih sindikalnih central, da ta ni primerna za nadaljnjo obravnavo v parlamentu, zato smo poslanke in poslance pozvali, da jo zavrnejo, vendar so se odločili drugače. Državni odbor je odločal o tem, če je predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju primeren za nadaljnjo obravnavo. In kako so glasovali poslanke in poslanci? Na seji prisotne poslanke in poslanci koalicijskih strank SD, ZARES in LDS so glasovali ZA, častni izjemi sta bila poslanka Julijana Bizjak-Mlakar in poslanec Andrej Magajna, ki prihajata iz vrst SD. Proti so glasovali vsi poslanci stranke DESUS. Bolj zanimivo je bilo glasovanje oz. neglasovanje poslank in poslancev opozicije. Od 23 poslank in poslancev stranke SDS so le štirje glasovali PROTI, ostali prisotni poslanci pa niso bili PROTI predlaganemu sklepu, saj svojega glasu niso oddali, 14 pa jih ni bilo prisotnih, ko je potekalo glasovanje. Enako velja za celotno poslansko skupino stranke SLS, ki prav tako ni nasprotovala predlagani pokojninski reformi. Predlagano pokojninsko reformo so v celoti zavrnili z glasovi PROTI vsi prisotni poslanci stranke SNS. Od poslancev narodnosti je reformo podprl poslanec madžarske narodnosti Laszlo Gönc, poslanca Roberta Battellija ni bilo na seji. Od dveh nepovezanih poslancev je Franc Žnidaršič glasoval PROTI predlagani reformi, medtem ko jo je Vili Rezman podprl. Pri tem je treba reči, da poslanke in poslanci, ki so v času glasovanja odsotni ali pa prisostvujejo seji, vendar o predlogu sklepa ne glasujejo, omogočijo tistim, ki glasujejo, da sami sprejmejo odločitev. Rezultat glasovanja pokaže, da je velik del opozicijskih poslank in poslancev omogočil poslankam in poslancem vladnih strank, da so brez težav odločili, da je reforma primerna za nadaljnjo obravnavo, čeprav niso glasovali zanjo.
Poimenski rezultat glasovanja:
LDS:
- ZA so glasovali: Anton Anderlič, Ljubo Germič, Milan Gumzar, Miran Jerič, Borut Sajovic
ZARES:
- ZA so glasovali: Cvetka Zalokar Oražem, Franci Kek, Pavel Gantar, Alojzij Potočnik, Vito Rožej, Tadej Slapnik
- prisoten na seji, vendar ni glasoval: Vili Trofenik
- odsotna s seje: Franko Juri, Lojze Posedel
SLS:
- ZA so glasovali: nihče
- prisotni na seji, vendar niso glasovali: Jakob Presečnik, Radovan Žerjav, Franc Bogovič, Gvido Kres, Franc Pukšič, Janez Ribič
SDS:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI so glasovali: Jože Tanko, Jožef Jerovšek, Rado Likar, Miro Petek, Milenko Ziherl, Aleksander Zorn
- prisotni na seji, vendar niso glasovali: Alenka Jeraj, Marjan Bezjak, France Cukjati, Vinko Gorenak, Eva Irgl, Iztok Podkrižnik, Darko Menih
- odsotni s seje: Rudolf Petan, Milan Čadež, Zvonko Černač, Ivan Grill, Branko Grims, Robert Hrovat, Janez Janša, Daniel Krivec, Zvonko Lah, Branko Marinič, Marjan Pojbič, Štefan Tisel, Peter Verlič, Andrej Vizjak
SD:
- ZA so glasovali: Samo Bevk, Mirko Brulc, Renata Brunskole, Alan Bukovnik, Anton Colarič, Bogdan Čepič, Andreja Črnak-Meglič, Silva Črnugelj, Matevž Frangež, Matjaž Uhan, Luka Juri, Anton Kampuš, Miroslav Klun, Bojan Kontič, Marijan Križman, Dušan Kumer, Darja Lavtižar-Bebler, Dejan Levanič, Tomaž Mencinger, Breda Pečan, Majda Potrata, Miran Potrč, Melita Župevc, Andreja Rihter, Janez Kikelj
- PROTI so glasovali: Julijana Bizjak-Mlakar, Andrej Magajna
- odsotni s seje: Janja Klasinc, Janko Veber
SNS:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI so glasovali: Zmago Jelinčič, Miran Györek, Bogdan Barovič, Silven Majhenič
- odsoten s seje: Srečko Prijatelj
DESUS:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI so glasovali: Joško Godec, Anton Urh, Vasja Klavora, Matjaž Zanoškar
- odsoten s seje: Franc Jurša
POSLANCA NARODNOSTI:
- ZA je glasoval: Laszlo Göncz
- odsoten s seje: Roberto Battelli
NEPOVEZANA POSLANCA:
- ZA je glasoval: Vili Rezman
- PROTI je glasoval: Franc Žnidaršič
V ZSSS smo se odločili, da bomo naše člane in širšo javnost obveščali o tem, kako poslanke in poslanci glasujejo o zadevah, ki vplivajo na delavske pravice in ekonomski in socialni položaj prebivalcev Slovenije. O tem smo obvestili tudi poslanke in poslance državnega zbora. V primeru pokojninske reforme je bila enotna zahteva vseh reprezentativnih sindikalnih central, da ta ni primerna za nadaljnjo obravnavo v parlamentu, zato smo poslanke in poslance pozvali, da jo zavrnejo, vendar so se odločili drugače. Državni odbor je odločal o tem, če je predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju primeren za nadaljnjo obravnavo. In kako so glasovali poslanke in poslanci? Na seji prisotne poslanke in poslanci koalicijskih strank SD, ZARES in LDS so glasovali ZA, častni izjemi sta bila poslanka Julijana Bizjak-Mlakar in poslanec Andrej Magajna, ki prihajata iz vrst SD. Proti so glasovali vsi poslanci stranke DESUS. Bolj zanimivo je bilo glasovanje oz. neglasovanje poslank in poslancev opozicije. Od 23 poslank in poslancev stranke SDS so le štirje glasovali PROTI, ostali prisotni poslanci pa niso bili PROTI predlaganemu sklepu, saj svojega glasu niso oddali, 14 pa jih ni bilo prisotnih, ko je potekalo glasovanje. Enako velja za celotno poslansko skupino stranke SLS, ki prav tako ni nasprotovala predlagani pokojninski reformi. Predlagano pokojninsko reformo so v celoti zavrnili z glasovi PROTI vsi prisotni poslanci stranke SNS. Od poslancev narodnosti je reformo podprl poslanec madžarske narodnosti Laszlo Gönc, poslanca Roberta Battellija ni bilo na seji. Od dveh nepovezanih poslancev je Franc Žnidaršič glasoval PROTI predlagani reformi, medtem ko jo je Vili Rezman podprl. Pri tem je treba reči, da poslanke in poslanci, ki so v času glasovanja odsotni ali pa prisostvujejo seji, vendar o predlogu sklepa ne glasujejo, omogočijo tistim, ki glasujejo, da sami sprejmejo odločitev. Rezultat glasovanja pokaže, da je velik del opozicijskih poslank in poslancev omogočil poslankam in poslancem vladnih strank, da so brez težav odločili, da je reforma primerna za nadaljnjo obravnavo, čeprav niso glasovali zanjo.
Poimenski rezultat glasovanja:
LDS:
- ZA so glasovali: Anton Anderlič, Ljubo Germič, Milan Gumzar, Miran Jerič, Borut Sajovic
ZARES:
- ZA so glasovali: Cvetka Zalokar Oražem, Franci Kek, Pavel Gantar, Alojzij Potočnik, Vito Rožej, Tadej Slapnik
- prisoten na seji, vendar ni glasoval: Vili Trofenik
- odsotna s seje: Franko Juri, Lojze Posedel
SLS:
- ZA so glasovali: nihče
- prisotni na seji, vendar niso glasovali: Jakob Presečnik, Radovan Žerjav, Franc Bogovič, Gvido Kres, Franc Pukšič, Janez Ribič
SDS:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI so glasovali: Jože Tanko, Jožef Jerovšek, Rado Likar, Miro Petek, Milenko Ziherl, Aleksander Zorn
- prisotni na seji, vendar niso glasovali: Alenka Jeraj, Marjan Bezjak, France Cukjati, Vinko Gorenak, Eva Irgl, Iztok Podkrižnik, Darko Menih
- odsotni s seje: Rudolf Petan, Milan Čadež, Zvonko Černač, Ivan Grill, Branko Grims, Robert Hrovat, Janez Janša, Daniel Krivec, Zvonko Lah, Branko Marinič, Marjan Pojbič, Štefan Tisel, Peter Verlič, Andrej Vizjak
SD:
- ZA so glasovali: Samo Bevk, Mirko Brulc, Renata Brunskole, Alan Bukovnik, Anton Colarič, Bogdan Čepič, Andreja Črnak-Meglič, Silva Črnugelj, Matevž Frangež, Matjaž Uhan, Luka Juri, Anton Kampuš, Miroslav Klun, Bojan Kontič, Marijan Križman, Dušan Kumer, Darja Lavtižar-Bebler, Dejan Levanič, Tomaž Mencinger, Breda Pečan, Majda Potrata, Miran Potrč, Melita Župevc, Andreja Rihter, Janez Kikelj
- PROTI so glasovali: Julijana Bizjak-Mlakar, Andrej Magajna
- odsotni s seje: Janja Klasinc, Janko Veber
SNS:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI so glasovali: Zmago Jelinčič, Miran Györek, Bogdan Barovič, Silven Majhenič
- odsoten s seje: Srečko Prijatelj
DESUS:
- ZA so glasovali: nihče
- PROTI so glasovali: Joško Godec, Anton Urh, Vasja Klavora, Matjaž Zanoškar
- odsoten s seje: Franc Jurša
POSLANCA NARODNOSTI:
- ZA je glasoval: Laszlo Göncz
- odsoten s seje: Roberto Battelli
NEPOVEZANA POSLANCA:
- ZA je glasoval: Vili Rezman
- PROTI je glasoval: Franc Žnidaršič
TRI ZGODBE
Bolj kot smo zabredli v krizo, bolj se zdi da kapitalizem ne samo da živi, temveč se celo krepi. Vedno znova se prisesa na vedno nove finančne vire, pa naj si bodo to tudi javni, četudi v svoji neoliberalni obliki tako prezira javni aparat. Pri tem pa račun za svojo rešitev popolnoma brez sramu izstavi tako javnim financam kot delavcem. V Sloveniji je tako država izvajala prikrito zamenjavo bančnega dolga z javnim dolgom, ko je leta 2008 2,6 milijarde evrov naložila v banke v obliki depozitov.
Račun ki ga plačuje delavstvo, pa ni zgolj zniževanje življenjskega standarda in izgube zaposlitev. Račun je delavstvu izstavljen tudi preko »nujnih« strukturnih reform. V nadaljevanju bomo pogledali tri konkretne primere le-teh v Sloveniji.
PRVIČ. O FLEKSIBILNOSTI TRGA DELA
Konec avgusta smo socialni partnerji dobili na mizo nov predlog Zakona o delovnih razmerjih. Skrajšujejo se odpovedni roki za delavce z več kot 15 in več kot 25 leti delovne dobe s 75 na 60 oziroma s 150 na 90 dni. Odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi naj bi enotno znašala eno petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.
Ti ukrepi delavcu s 15 let delovne dobe in zadnjimi tremi plačami v znesku bruto minimalne plače (734,15€) znižaajo odpravnino za 1.432€, torej za dve minimalni plači. Pri čemer bi z naraščanjem delovne dobe ta izguba naraščala. Vse več mladih pa lahko o odpravnini le sanja, saj je skoraj 80 odstotkov prostih delovnih mest zgolj za določen čas, katera pa ne poznajo odpravnin.
A čas krize je jasno pokazal naslednje – v državah z bolj liberalnimi trgi dela (beri: cenejšim in hitrejšim odpuščanjem) so delovna mesta izginjala neprimerno hitreje kot v državah z bolj reguliranim trgom dela. Tako imamo podatek iz EUROSTAT-a, da se je med aprilom 2008 in 2009 stopnja brezposelnosti v ZDA, meki fleksibilizacije trga dela, zvišala za skoraj 5 odstotkov, medtem ko se je le-ta v Nemčiji, ki ima veliko bolj reguliran trg dela, v istem času znižala za 0,3 odstotka. Richard B. Freeman iz Univerze v Harvardu je jasen: dvajset let reform po večji fleksibilnosti trga dela ni v bistvu pripomoglo ničesar k varovanju delavcev pred ekonomskimi krizami, ki jih je povzročilo sledenje »laissez- faire« kapitalskim trgom – in katere del so pravzaprav reforme po večji fleksibilnosti trga dela. Po njegovem je »laissez- faire« eksperiment pogorel na dveh črtah. Deregulacija finančnega sektorja je povzročila povišanje nestabilnosti kapitalskega trga, brez kakršnega koli učinka v zvišani rasti. Ko pa je finančni sektor zapadel v globoko krizo, pa so ukrepi višje fleksibilnosti trga dela naredili bore malo za varovanje delavcev pred negativnimi učinki napačnega menedžeriranja finančnega sektorja – negativni učinki ki so po vseh merilih ogromni.
DRUGIČ. O MALEM DELU
Prav nič ne bomo pretiravali, če bomo zapisali, da se za malim delom pod krinko reševanja problemov študentskega dela skuša mladim ponuditi le še drugo obliko fleksibilnega dela, ki bo konkurenčno za delodajalce in oskubljeno pravic iz rednega delovnega razmerja za male delavce. To navsezadnje prizna sam predlagatelj zakona, saj v gradivu ob tem zakonu zapiše da je »prednost malega dela v primerjavi z delovnim razmerjem še vedno v nižji obremenitvi (8,7% manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja) in v večji fleksibilnosti (sistem napotnic), prav tako pa malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. prevoz na delo, letni dopust.« Da bi si res konkretno predstavljali kaj to pomeni, si poglejmo trgovca Borisa. Redno zaposleni Boris dobi po kolektivni pogodbi za dejavnost trgovine 10 odstotni dodatek za popoldansko delo in 100 odstotni dodatek za nedeljsko delo. Prav tako je upravičen do povračila stroškov za malico v višini 3,78 evra za osem ur dela in tako naprej. Medtem pa Boris, mali delavec nima prav nič od teh pravic. Dodatek za popoldansko delo? Nedeljsko delo? Pozabi. Povračilo stroškov za malico in potnih stroškov? Pozabi! Regres? Pozabi!
Predlagatelj zakona o malem delu pa ponuja korenček v obliki vštevanja malega dela v pokojninsko dobo, in sicer »sorazmerno z višino plačanih prispevkov«. No, postavimo trgovca Borisa še enkrat v dvojno vlogo. Prvič naj bo delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta s skrajšanim delovnim časom 60 ur dela na mesec. V drugem primeru pa naj bo Boris mali delavec, ki prav tako dela 60 ur na mesec. In kaj so ugotovili naši ekonomisti? Borisu, ki dela po pogodbi za določen čas, se v zavarovalno dobo šteje 4,14 meseca v enem letu. Borisu, malemu delavcu, ki opravi enako količino dela (!) pa le 2,8 meseca v enem letu.
Kar se tiče malega dela, moramo v najmanjši meri omeniti še tri probleme. Malo delo širi segment zaposlenih revnih. Po podatkih dr. Weinkopfove iz univerze Duisburg Essen kar 86 odstotkov malih delavcev v Nemčiji sodi med zaposlene revne, torej kljub delu pade pod mejo revšcine. Malo delo segregira ženske na trgu dela. Po podatkih nemške sindikalne centrale DGB iz Nemcije je delež žensk med malimi delavci od 65 odstotkov do celo 93 odstotkov. In pa navsezadnje – malo delo ima zaradi vseh svojih »konkurenčnih« značilnosti veliko možnost izpodrivanja »velikega« dela, torej redne zaposlitve. Od leta 2000 se je število zaposlitev s polnim delovnim časom in obveznim socialnim zavarovanjem v Nemčiji znižalo za 1,4 milijona. Delež malih del pri celotni zaposlitvi pa se je od leta 1995 skoraj potrojil.
TRETJIČ. POKOJNINSKA REFORMA
Če poskusimo zelo na kratko strniti glavne predloge vladne pokojninske reforme, lahko uporabimo številke 65, 34, 41 in 43; dvig polne upokojitvene starosti na 65 let; podaljšanje obdobja za odmero predčasne in starostne pokojnine niz sedanjih 18 najugodnejših zaporednih let zavarovanja na 34 let; dvig upokojitvene dobe za moške na 43 let in za ženske na 41 let.
Kot razlog za te spremembe Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) navaja negativne demografske trende ter finančno nevzdržnost trenutnega pokojninskega sistema. Po navedbah MDDSZ se bo pokojninski sistem v Sloveniji po letu 2020 znašel v hudih težavah. Odhodki pokojninske blagajne bodo tako leta 2020 znašali 12,2 % BDP, leta 2050 pa že 20,5 % BDP. Kakor koli se lahko strinjamo s prvim razlogom, pa se je pri drugem potrebno ustaviti in nanj realno pogledati. Kajti v isti sapi ko vlada govori o »požrešnem« pokojninskem sistemu, sa mora zavedati da so delodajalci od leta 1996, ko se jim je prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prepolovila, pokojninski blagajni do danes odtegnili več kot osem milijard evrov. Prav tako moramo v isti sapi reči, da država vsako leto izgubi okoli deset milijard evrov prihodkov zaradi sive ekonomije – več kakor je predviden prihodek proračuna za leto 2011 (8.822.066.428 €)!
Povejmo po pravici – pokojninski sistem se je večji del znašel v finančni krizi, ker država ne zmore opravljati svoje nadzorstvene funkcije oziroma ker se celo prostovoljno odreče delu prihodkom delodajalcev zaradi baje višje konkurenčnosti gospodarstva. In kaj nam v zameno ponuja? Vsem skupaj tri leta dlje za enake oziroma nižje pokojnine. Zaradi podaljšanja obdobja za odmero pokojnine iz 18 na 34 let pa se nam v posameznih primerih obetajo celo do 150 evrov nižje pokojnine.
Kako nerealni so vladni predlogi sprememb pokojninskega sistema, nam pove primer mlade osebe, ki po študiju vstopa na trg dela. Delavec Rok, star 31 let, ki je do sedaj zbral 2 leti pokojninske dobe bo v najboljšem primeru zbral 43 let pokojninske dobe, ko bo star 72 let. Besede »v najboljšem primeru« pišem zato, ker se vsi še kako prekleto zavedamo, da se vse več mladim obetajo nestabilne in kratkoročne zaposlitve!
Kaj torej država preko strukturnih reform pravi mladim v Sloveniji? Pozabite na pravice iz rednega delovnega razmerja, za vas imamo malo delo s še manjšo priznano pokojninsko dobo, vendar se zavedajte, da boste morali delati tudi preko 70 leta starosti, če boste želeli uveljaviti polno pokojnino.
Ta formula preprosto ni pravična. Ker pa »nujne« strukturne reforme segajo preko vseh generacij, je očitno in nujno potreben usklajen medgeneracijski odgovor. Kajti vse to je naša zgodba, so naša življenja.
Goran Lukič
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Račun ki ga plačuje delavstvo, pa ni zgolj zniževanje življenjskega standarda in izgube zaposlitev. Račun je delavstvu izstavljen tudi preko »nujnih« strukturnih reform. V nadaljevanju bomo pogledali tri konkretne primere le-teh v Sloveniji.
PRVIČ. O FLEKSIBILNOSTI TRGA DELA
Konec avgusta smo socialni partnerji dobili na mizo nov predlog Zakona o delovnih razmerjih. Skrajšujejo se odpovedni roki za delavce z več kot 15 in več kot 25 leti delovne dobe s 75 na 60 oziroma s 150 na 90 dni. Odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi naj bi enotno znašala eno petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.
Ti ukrepi delavcu s 15 let delovne dobe in zadnjimi tremi plačami v znesku bruto minimalne plače (734,15€) znižaajo odpravnino za 1.432€, torej za dve minimalni plači. Pri čemer bi z naraščanjem delovne dobe ta izguba naraščala. Vse več mladih pa lahko o odpravnini le sanja, saj je skoraj 80 odstotkov prostih delovnih mest zgolj za določen čas, katera pa ne poznajo odpravnin.
A čas krize je jasno pokazal naslednje – v državah z bolj liberalnimi trgi dela (beri: cenejšim in hitrejšim odpuščanjem) so delovna mesta izginjala neprimerno hitreje kot v državah z bolj reguliranim trgom dela. Tako imamo podatek iz EUROSTAT-a, da se je med aprilom 2008 in 2009 stopnja brezposelnosti v ZDA, meki fleksibilizacije trga dela, zvišala za skoraj 5 odstotkov, medtem ko se je le-ta v Nemčiji, ki ima veliko bolj reguliran trg dela, v istem času znižala za 0,3 odstotka. Richard B. Freeman iz Univerze v Harvardu je jasen: dvajset let reform po večji fleksibilnosti trga dela ni v bistvu pripomoglo ničesar k varovanju delavcev pred ekonomskimi krizami, ki jih je povzročilo sledenje »laissez- faire« kapitalskim trgom – in katere del so pravzaprav reforme po večji fleksibilnosti trga dela. Po njegovem je »laissez- faire« eksperiment pogorel na dveh črtah. Deregulacija finančnega sektorja je povzročila povišanje nestabilnosti kapitalskega trga, brez kakršnega koli učinka v zvišani rasti. Ko pa je finančni sektor zapadel v globoko krizo, pa so ukrepi višje fleksibilnosti trga dela naredili bore malo za varovanje delavcev pred negativnimi učinki napačnega menedžeriranja finančnega sektorja – negativni učinki ki so po vseh merilih ogromni.
DRUGIČ. O MALEM DELU
Prav nič ne bomo pretiravali, če bomo zapisali, da se za malim delom pod krinko reševanja problemov študentskega dela skuša mladim ponuditi le še drugo obliko fleksibilnega dela, ki bo konkurenčno za delodajalce in oskubljeno pravic iz rednega delovnega razmerja za male delavce. To navsezadnje prizna sam predlagatelj zakona, saj v gradivu ob tem zakonu zapiše da je »prednost malega dela v primerjavi z delovnim razmerjem še vedno v nižji obremenitvi (8,7% manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja) in v večji fleksibilnosti (sistem napotnic), prav tako pa malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. prevoz na delo, letni dopust.« Da bi si res konkretno predstavljali kaj to pomeni, si poglejmo trgovca Borisa. Redno zaposleni Boris dobi po kolektivni pogodbi za dejavnost trgovine 10 odstotni dodatek za popoldansko delo in 100 odstotni dodatek za nedeljsko delo. Prav tako je upravičen do povračila stroškov za malico v višini 3,78 evra za osem ur dela in tako naprej. Medtem pa Boris, mali delavec nima prav nič od teh pravic. Dodatek za popoldansko delo? Nedeljsko delo? Pozabi. Povračilo stroškov za malico in potnih stroškov? Pozabi! Regres? Pozabi!
Predlagatelj zakona o malem delu pa ponuja korenček v obliki vštevanja malega dela v pokojninsko dobo, in sicer »sorazmerno z višino plačanih prispevkov«. No, postavimo trgovca Borisa še enkrat v dvojno vlogo. Prvič naj bo delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta s skrajšanim delovnim časom 60 ur dela na mesec. V drugem primeru pa naj bo Boris mali delavec, ki prav tako dela 60 ur na mesec. In kaj so ugotovili naši ekonomisti? Borisu, ki dela po pogodbi za določen čas, se v zavarovalno dobo šteje 4,14 meseca v enem letu. Borisu, malemu delavcu, ki opravi enako količino dela (!) pa le 2,8 meseca v enem letu.
Kar se tiče malega dela, moramo v najmanjši meri omeniti še tri probleme. Malo delo širi segment zaposlenih revnih. Po podatkih dr. Weinkopfove iz univerze Duisburg Essen kar 86 odstotkov malih delavcev v Nemčiji sodi med zaposlene revne, torej kljub delu pade pod mejo revšcine. Malo delo segregira ženske na trgu dela. Po podatkih nemške sindikalne centrale DGB iz Nemcije je delež žensk med malimi delavci od 65 odstotkov do celo 93 odstotkov. In pa navsezadnje – malo delo ima zaradi vseh svojih »konkurenčnih« značilnosti veliko možnost izpodrivanja »velikega« dela, torej redne zaposlitve. Od leta 2000 se je število zaposlitev s polnim delovnim časom in obveznim socialnim zavarovanjem v Nemčiji znižalo za 1,4 milijona. Delež malih del pri celotni zaposlitvi pa se je od leta 1995 skoraj potrojil.
TRETJIČ. POKOJNINSKA REFORMA
Če poskusimo zelo na kratko strniti glavne predloge vladne pokojninske reforme, lahko uporabimo številke 65, 34, 41 in 43; dvig polne upokojitvene starosti na 65 let; podaljšanje obdobja za odmero predčasne in starostne pokojnine niz sedanjih 18 najugodnejših zaporednih let zavarovanja na 34 let; dvig upokojitvene dobe za moške na 43 let in za ženske na 41 let.
Kot razlog za te spremembe Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) navaja negativne demografske trende ter finančno nevzdržnost trenutnega pokojninskega sistema. Po navedbah MDDSZ se bo pokojninski sistem v Sloveniji po letu 2020 znašel v hudih težavah. Odhodki pokojninske blagajne bodo tako leta 2020 znašali 12,2 % BDP, leta 2050 pa že 20,5 % BDP. Kakor koli se lahko strinjamo s prvim razlogom, pa se je pri drugem potrebno ustaviti in nanj realno pogledati. Kajti v isti sapi ko vlada govori o »požrešnem« pokojninskem sistemu, sa mora zavedati da so delodajalci od leta 1996, ko se jim je prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prepolovila, pokojninski blagajni do danes odtegnili več kot osem milijard evrov. Prav tako moramo v isti sapi reči, da država vsako leto izgubi okoli deset milijard evrov prihodkov zaradi sive ekonomije – več kakor je predviden prihodek proračuna za leto 2011 (8.822.066.428 €)!
Povejmo po pravici – pokojninski sistem se je večji del znašel v finančni krizi, ker država ne zmore opravljati svoje nadzorstvene funkcije oziroma ker se celo prostovoljno odreče delu prihodkom delodajalcev zaradi baje višje konkurenčnosti gospodarstva. In kaj nam v zameno ponuja? Vsem skupaj tri leta dlje za enake oziroma nižje pokojnine. Zaradi podaljšanja obdobja za odmero pokojnine iz 18 na 34 let pa se nam v posameznih primerih obetajo celo do 150 evrov nižje pokojnine.
Kako nerealni so vladni predlogi sprememb pokojninskega sistema, nam pove primer mlade osebe, ki po študiju vstopa na trg dela. Delavec Rok, star 31 let, ki je do sedaj zbral 2 leti pokojninske dobe bo v najboljšem primeru zbral 43 let pokojninske dobe, ko bo star 72 let. Besede »v najboljšem primeru« pišem zato, ker se vsi še kako prekleto zavedamo, da se vse več mladim obetajo nestabilne in kratkoročne zaposlitve!
Kaj torej država preko strukturnih reform pravi mladim v Sloveniji? Pozabite na pravice iz rednega delovnega razmerja, za vas imamo malo delo s še manjšo priznano pokojninsko dobo, vendar se zavedajte, da boste morali delati tudi preko 70 leta starosti, če boste želeli uveljaviti polno pokojnino.
Ta formula preprosto ni pravična. Ker pa »nujne« strukturne reforme segajo preko vseh generacij, je očitno in nujno potreben usklajen medgeneracijski odgovor. Kajti vse to je naša zgodba, so naša življenja.
Goran Lukič
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
torek, 19. oktober 2010
GLEDAMO VAM POD PRSTE
Spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora RS!
Včeraj ste pričeli 21. sejo Državnega zbora, na kateri boste odločali o dveh zakonih, ki bosta drastično posegla v pravice in socialni položaj prebivalcev Slovenije. Naš predlog, da z dnevnega reda umaknete Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in predlog zakona o malem delu ste zavrnili. Zato vas obveščamo, da bomo volivke in volivce v vaših volilnih enotah in okrajih obvestili o tem, kako bo ali ne bo glasovala sleherna poslanka in poslanec. Prav in pošteno je, da ljudje vedo, katere poslanke in poslanci jih bodo pahnili v še večjo revščino od te, v kateri so že danes.
Želimo vam uspešno glasovanje.
Včeraj ste pričeli 21. sejo Državnega zbora, na kateri boste odločali o dveh zakonih, ki bosta drastično posegla v pravice in socialni položaj prebivalcev Slovenije. Naš predlog, da z dnevnega reda umaknete Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in predlog zakona o malem delu ste zavrnili. Zato vas obveščamo, da bomo volivke in volivce v vaših volilnih enotah in okrajih obvestili o tem, kako bo ali ne bo glasovala sleherna poslanka in poslanec. Prav in pošteno je, da ljudje vedo, katere poslanke in poslanci jih bodo pahnili v še večjo revščino od te, v kateri so že danes.
Želimo vam uspešno glasovanje.
ponedeljek, 18. oktober 2010
OBRAZI SLOVENIJE
Sto najbolje plačanih menedžerjev slovenskih podjetij si je leta 2009 razdelilo 28,1 milijona evrov, vsak od njih pa je v povprečju tako prejel slabih 281.000 € bruto prejemkov.
Čeprav se je večina slovenskih družb lani soočala s strmim padcem poslovanja, številne so leto končale celo v rdečih številkah, to dejansko ni imelo tako velikega vpliva na menedžerske plače, kot bi pričakovali. Velik del slovenskih menedžerjev si je lani sicer res znižal fiksni del plače, tudi za več kot tretjino, vendar pa je bilo znižanje variabilnega dela plač in nagrad mnogo manj izrazito. (Dnevnik, 16. 10. 2010)
Po podatkih AJPES-a so družbe v Sloveniji izkazale:
2.665.413 evrov čistega dobička, 18 % manj kot v letu 2008.
2.115.987 evrov čiste izgube, 37 % več kot v letu 2008. Čisto izgubo je ugotovilo 19.125 družb, 35,5 % vseh, ki so zaposlovale 27,4 % vseh delavcev.
549.426 evrov neto čistega dobička, 68 % manj kot v letu 2008.
V letu 2009 je bilo 377 začetkov stečajnega postopka, prisilnih poravnav in likvidacij podjetij, kar je 45 primerov več kot leta 2008 (AJPES).
V letu 2009 je močno porasel priliv oseb, ki so izgubile zaposlitev zaradi stečajev ali kot trajno presežni delavci. S tem razlogom se je v letu 2009 na zavodu za zaposlovanje prijavilo 31.620 oseb – medtem ko jih je bilo v letu 2008 10.737 (ZRSZ).
V juliju 2010 je 39.379 oseb prejemalo minimalno plačo. Prepolovitev prejemkov stotih najbogatejših menedžerjev v Sloveniji v letu 2009 na skupno maso 14,05 milijona evrov bi omogočila 1568-im izmed teh oseb dvig na povprečno plačo v višini 1.480,69 evrov v naslednjih 12 mesecih.
Po podatkih Skupnosti centrov za socialno delo je bilo v letu 2009 izplačanih 61.439 izrednih denarnih socialnih pomoči, kar je za 14.147 več kot leto prej.
V Mariboru je lani pomoč Rdečega križa prejelo 24.800 ljudi, letos pa so potrebe še za 40 % višje, je v pogovoru za STA povedal sekretar območnega združenja Alojz Kovačič.
________________________________________
Povprečna višina letnega prejemka v višini 281.000 evrov je enaka 769,86 evrom dnevnega prejemka, kar pomeni, da je v povprečju sto največjih zaslužkarjev med menedžerji v enem dnevu za 35 evrov preseglo višino trenutne mesečne minimalne plače v višini 734,15 evrov; za 172,46 evrov preseglo znesek mesečne minimalne plače decembra 2009 v višini 597,43 evrov; za 224,86 evrov preseglo znesek praga tveganja revščine za leto 2008 v višini 545 evrov.
Leta 2008 je bila povprečna letna poraba gospodinjstev za hrano 2.590,11 evrov. 28,1 milijona evrov, kolikor je leta 2009 zaslužilo 100 najbogatejših menedžerjev, torej pomeni, da bi s tem zneskom nahranili 10.849 gospodinjstev v Sloveniji.
Povprečni mesečni znesek 100 najbogatejših menedžerjev v Sloveniji v višini 281.000 evrov bruto pomeni, da lahko v eno mesečno plačo te elite vržemo 382,75 mesečnih bruto minimalnih plač oziroma 470,43 mesečnih bruto minimalnih plač v višini minimalne plače iz decembra 2009 (597,43 evrov).
________________________________________
Najbolje plačani slovenski menedžer leta 2009 je bil predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar, ki je imel lani kar 793.743 evrov bruto prejemkov oziroma 2.170 evrov bruto dnevno. Njegova osnovna/fiksna plače je bila 521.060 evrov oziroma 43.422 evrov mesečno.
Medtem ko menedžer bogati, pa bogatijo tudi slabe prakse podjetja. 120 sedaj že nekdanjih SCT-jevih delavcev je ugotovilo, da so bili brez njihove vednosti prezaposleni v družbo Konstrukcija VG in Centralgrad. Direktor Boris Tancar je na začetku meseca razglasil stečaj, delavcem pa dolguje še tri plače in regres. V večini primerov gre za starejše in bolne delavce, ki so bili prepričani, da delajo za SCT Konstrukcijo, saj imajo vse - invalidsko odločbo, pogodbo o zaposlitvi, plačilno listo SCT Konstruktorja. Hčerinska družba je bila ustanovljena namerno, da se odpravi ljudi, ki imajo več kot 30 let delovne dobe, odpravnin pa najverjetneje ne bodo prejeli. Ali kot je povedal eden izmed stavkajočih delavcev maja 2010: " Že 35 let delamo za SCT. Lani so nam za tretjino znižali plačo, zadnjo plačo smo dobili v začetku maja za marec, zdaj pa bomo dobili brco v zadnjico." (Finance, 30. 5. 2010).
________________________________________
Znesek 43.2422 evrov je skorajda identičen znesku gotovinskega nakupa popolnoma novega velikega Renaultovega enoprostorca GRAND ESPACE.
Ta mesečni znesek je enak gotovinskemu nakupu 14 kvadratnih metrov velike garsonjere v Ljubljani s povprečno ceno kvadratnega metra v višini 3.110 evrov (vir: Slonep). Ali če dodamo še en podatek – 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Ljubljani, ki je glede na povprečno ceno kvadratnega metra ocenjeno na 201.040 evrov, je enako slabim petim Zidarjevim bruto plačam.
Povprečna mesečna plača decembra leta 2009 je bila 1.488,19 evrov. Ta znesek je skorajda enak znesku gotovinskega nakupa 11 let starega Renaulta 206 s 190.000 prevoženimi kilometri. Ivan Zidar bi si seveda raje privoščil Renaulta GRAND ESPACE.
Mesečna minimalna plača decembra 2009 je bila 597,43 evrov. S tem zneskom si oseba lahko kupi kvečjemu povprečno kvalitetno kolo, s čimer doprinese k zmanjševanju onesnaževanja okolja, a v več deset kilometrov oddaljene kraje se je bolj težko dnevno voziti s kolesom.
Z zneskom povprečne mesečne plače si oseba lahko privošči nakup slabega pol kvadratnega metra garsonjere v Ljubljani s povprečno ceno kvadratnega metra v višini 3.110 evrov. Če pa si ta oseba želi privoščiti trisobno stanovanje v Ljubljani, katerega si je že nagledal Zidar, pa bo to enako njegovim/njenim 135 mesečnim bruto plačam.
Oseba, ki je decembra 2009 prejemala že zgoraj omenjen znesek minimalne plače, lahko s tem zneskom kupi petino kvadratnega metra zgoraj omenjene garsonjere v Ljubljani. Če pa ponovno govorimo o trisobnem stanovanju v Ljubljani, pa je to enako 336,5 mesečnim plačam (= 28 let).
________________________________________
Joachim Reitmeier, del leta predsednik uprave Bawag banke, je leta 2009 dobil odpravnino v višini 225.000 evrov.
1532 let – toliko let bo delal delavec z minimalno plačo na osnovi predloga sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki znižuje odpravnine, zato, da dobi odpravnino v višini odpravnine gospoda Reitmeierja (izračun je osnovi številke 5.873 evrov za 40 let delovne dobe, ki izhaja iz predloga sprememb ZDR).
________________________________________
Čeprav se je večina slovenskih družb lani soočala s strmim padcem poslovanja, številne so leto končale celo v rdečih številkah, to dejansko ni imelo tako velikega vpliva na menedžerske plače, kot bi pričakovali. Velik del slovenskih menedžerjev si je lani sicer res znižal fiksni del plače, tudi za več kot tretjino, vendar pa je bilo znižanje variabilnega dela plač in nagrad mnogo manj izrazito. (Dnevnik, 16. 10. 2010)
Po podatkih AJPES-a so družbe v Sloveniji izkazale:
2.665.413 evrov čistega dobička, 18 % manj kot v letu 2008.
2.115.987 evrov čiste izgube, 37 % več kot v letu 2008. Čisto izgubo je ugotovilo 19.125 družb, 35,5 % vseh, ki so zaposlovale 27,4 % vseh delavcev.
549.426 evrov neto čistega dobička, 68 % manj kot v letu 2008.
V letu 2009 je bilo 377 začetkov stečajnega postopka, prisilnih poravnav in likvidacij podjetij, kar je 45 primerov več kot leta 2008 (AJPES).
V letu 2009 je močno porasel priliv oseb, ki so izgubile zaposlitev zaradi stečajev ali kot trajno presežni delavci. S tem razlogom se je v letu 2009 na zavodu za zaposlovanje prijavilo 31.620 oseb – medtem ko jih je bilo v letu 2008 10.737 (ZRSZ).
V juliju 2010 je 39.379 oseb prejemalo minimalno plačo. Prepolovitev prejemkov stotih najbogatejših menedžerjev v Sloveniji v letu 2009 na skupno maso 14,05 milijona evrov bi omogočila 1568-im izmed teh oseb dvig na povprečno plačo v višini 1.480,69 evrov v naslednjih 12 mesecih.
Po podatkih Skupnosti centrov za socialno delo je bilo v letu 2009 izplačanih 61.439 izrednih denarnih socialnih pomoči, kar je za 14.147 več kot leto prej.
V Mariboru je lani pomoč Rdečega križa prejelo 24.800 ljudi, letos pa so potrebe še za 40 % višje, je v pogovoru za STA povedal sekretar območnega združenja Alojz Kovačič.
________________________________________
Povprečna višina letnega prejemka v višini 281.000 evrov je enaka 769,86 evrom dnevnega prejemka, kar pomeni, da je v povprečju sto največjih zaslužkarjev med menedžerji v enem dnevu za 35 evrov preseglo višino trenutne mesečne minimalne plače v višini 734,15 evrov; za 172,46 evrov preseglo znesek mesečne minimalne plače decembra 2009 v višini 597,43 evrov; za 224,86 evrov preseglo znesek praga tveganja revščine za leto 2008 v višini 545 evrov.
Leta 2008 je bila povprečna letna poraba gospodinjstev za hrano 2.590,11 evrov. 28,1 milijona evrov, kolikor je leta 2009 zaslužilo 100 najbogatejših menedžerjev, torej pomeni, da bi s tem zneskom nahranili 10.849 gospodinjstev v Sloveniji.
Povprečni mesečni znesek 100 najbogatejših menedžerjev v Sloveniji v višini 281.000 evrov bruto pomeni, da lahko v eno mesečno plačo te elite vržemo 382,75 mesečnih bruto minimalnih plač oziroma 470,43 mesečnih bruto minimalnih plač v višini minimalne plače iz decembra 2009 (597,43 evrov).
________________________________________
Najbolje plačani slovenski menedžer leta 2009 je bil predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar, ki je imel lani kar 793.743 evrov bruto prejemkov oziroma 2.170 evrov bruto dnevno. Njegova osnovna/fiksna plače je bila 521.060 evrov oziroma 43.422 evrov mesečno.
Medtem ko menedžer bogati, pa bogatijo tudi slabe prakse podjetja. 120 sedaj že nekdanjih SCT-jevih delavcev je ugotovilo, da so bili brez njihove vednosti prezaposleni v družbo Konstrukcija VG in Centralgrad. Direktor Boris Tancar je na začetku meseca razglasil stečaj, delavcem pa dolguje še tri plače in regres. V večini primerov gre za starejše in bolne delavce, ki so bili prepričani, da delajo za SCT Konstrukcijo, saj imajo vse - invalidsko odločbo, pogodbo o zaposlitvi, plačilno listo SCT Konstruktorja. Hčerinska družba je bila ustanovljena namerno, da se odpravi ljudi, ki imajo več kot 30 let delovne dobe, odpravnin pa najverjetneje ne bodo prejeli. Ali kot je povedal eden izmed stavkajočih delavcev maja 2010: " Že 35 let delamo za SCT. Lani so nam za tretjino znižali plačo, zadnjo plačo smo dobili v začetku maja za marec, zdaj pa bomo dobili brco v zadnjico." (Finance, 30. 5. 2010).
________________________________________
Znesek 43.2422 evrov je skorajda identičen znesku gotovinskega nakupa popolnoma novega velikega Renaultovega enoprostorca GRAND ESPACE.
Ta mesečni znesek je enak gotovinskemu nakupu 14 kvadratnih metrov velike garsonjere v Ljubljani s povprečno ceno kvadratnega metra v višini 3.110 evrov (vir: Slonep). Ali če dodamo še en podatek – 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Ljubljani, ki je glede na povprečno ceno kvadratnega metra ocenjeno na 201.040 evrov, je enako slabim petim Zidarjevim bruto plačam.
Povprečna mesečna plača decembra leta 2009 je bila 1.488,19 evrov. Ta znesek je skorajda enak znesku gotovinskega nakupa 11 let starega Renaulta 206 s 190.000 prevoženimi kilometri. Ivan Zidar bi si seveda raje privoščil Renaulta GRAND ESPACE.
Mesečna minimalna plača decembra 2009 je bila 597,43 evrov. S tem zneskom si oseba lahko kupi kvečjemu povprečno kvalitetno kolo, s čimer doprinese k zmanjševanju onesnaževanja okolja, a v več deset kilometrov oddaljene kraje se je bolj težko dnevno voziti s kolesom.
Z zneskom povprečne mesečne plače si oseba lahko privošči nakup slabega pol kvadratnega metra garsonjere v Ljubljani s povprečno ceno kvadratnega metra v višini 3.110 evrov. Če pa si ta oseba želi privoščiti trisobno stanovanje v Ljubljani, katerega si je že nagledal Zidar, pa bo to enako njegovim/njenim 135 mesečnim bruto plačam.
Oseba, ki je decembra 2009 prejemala že zgoraj omenjen znesek minimalne plače, lahko s tem zneskom kupi petino kvadratnega metra zgoraj omenjene garsonjere v Ljubljani. Če pa ponovno govorimo o trisobnem stanovanju v Ljubljani, pa je to enako 336,5 mesečnim plačam (= 28 let).
________________________________________
Joachim Reitmeier, del leta predsednik uprave Bawag banke, je leta 2009 dobil odpravnino v višini 225.000 evrov.
1532 let – toliko let bo delal delavec z minimalno plačo na osnovi predloga sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki znižuje odpravnine, zato, da dobi odpravnino v višini odpravnine gospoda Reitmeierja (izračun je osnovi številke 5.873 evrov za 40 let delovne dobe, ki izhaja iz predloga sprememb ZDR).
________________________________________
sreda, 13. oktober 2010
Kakšne spremembe ZDR bo vlada poslala v parlament?
V torek, 12.10.2010, se je sestal Ekonomsko-socialni svet in med drugim obravnaval spremembe in dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih. Kot je znano, so spremembe tega zakona bile pripravljene že ob sprejetju Zakona o minimalni plači, saj je takrat Pahorjeva vlada delodajalcem obljubila, da bodo dobili zakonsko znižanje odpravnin in skrajšanje odpovednih rokov za delavce, ki jih bodo odpuščali, v zameno za to, ker so sindikati izsilili višje minimalne plače. Kasneje so na zahtevo sindikatov v spremembe zakona bile vnesene še določbe o t. i. »slamnatih podjetjih«, s katerimi se bolje zaščitijo delavci, ki jih delodajalci prezaposlujejo v druga podjetja z namenom, da se izognejo odplačevanju odpravnin. V ZSSS smo od samega začetka ostro nasprotovali zniževanju odpravnin in od vlade zahtevali umik teh določb iz predloga zakona, vendar je vlada pri njih vztrajala, enako tudi delodajalci. Na seji Ekonomsko-socialnega sveta so delodajalci odrekli podporo določbam o slamnatih podjetjih, enako pa tudi tistim določbam predloga zakona, ki znižujejo odpravnine in skrajšujejo odpovedne roke. Tako je vlada ostala brez podpore obeh socialnih partnerjev (sindikatov in delodajalcev) pri zniževanju pravic delavcev, ki jih delodajalci odpuščajo. Na potezi je torej vlada, ki želi z znižanimi odpravninami prihraniti gospodarstvu 50 milijonov EVR, čeprav je po podatkih Generalne policijske uprave to isto gospodarstvo samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta utrpelo preko 400 milijonov škode zaradi gospodarskega kriminala, ki je za 23 % višji od enakega obdobja lani. V ZSSS sicer težko verjamemo, da bo vlada vztrajala na znižanju odpravnin in odpovednih rokov delavcem v Zakonu o delovnih razmerjih, če tega ne podpirajo niti delodajalske organizacije, vendar nas izkušnje učijo, da je kljub temu treba počakati na vladine odločitve. Minister za delo je namreč takoj po seji Ekonomsko-socialnega sveta izjavil, da bo vlada sicer zakon še enkrat proučila, vendar pa za sedaj ostane nespremenjen, kar kaže na to, da ministrov namen pri nižanju odpravnin in skrajševanju odpovednih rokov ni bil razbremeniti gospodarstvo, temveč znižati delavske pravice.
Milan Utroša
Milan Utroša
ponedeljek, 11. oktober 2010
PREDLOG ZA UVEDBO INSTITUTA NADOMESTILA NEIZPLAČANIH PLAČ
PROBLEM
V zadnjem času smo v Sloveniji doživeli kar nekaj primerov podjetij, v katerih so delavci bili dobesedno ujetniki njihove plačilne nesposobnosti. Delavci LTH in v zadnjem primeru Vegrada so po nekaj mesecev čakali na izplačilo zaostalih plač. Hkrati pa ti isti delavci kot zaposlene osebe nimajo pravic do uveljavljanja socialnih transferjev, kot recimo denarnega nadomestila ali denarne socialne pomoči, saj je pogoj za pridobitev le-teh vpis v evidence registrirano brezposelnih oseb. Do denarnega nadomestila ne bi bili upravičeni niti v primeru, če bi se sami prijavili v evidence brezposelnih oseb, saj se denarno nadomestilo ne izplačuje v primeru sporazumne odpovedi delovnega razmerja. Podaja izredne odpovedi po določbi 112. člena Zakona o delovnih razmerjih pa pomeni, da jim v primerjavi z delavci, katerim preneha delovno razmerje v stečajnem postopku, iz naslova odpravnine in neizplačanih plač po določbah Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS ne pripada ničesar. In to kljub enakemu dejanskemu stanju (npr. neizplačane plače).
Vsa ta dejstva vodijo v tragično situacijo, kjer delavci sami oziroma njihov sindikat zahteva stečaj, saj so v sedanjem pravnem sistemu delavci le s sprožitvijo stečajnega postopka upravičeni do finančnih sredstev, bodisi iz naslova Jamstvenega in preživninskega sklada bodisi iz naslova denarnega nadomestila.
Glavno vprašanje je torej – kako rešiti ekonomski položaj delavcev, ki so se neprostovoljno znašli v nekajmesečnem primežu neizplačanih ali premalo izplačanih plač, plačilno nesposobnega, a še vedno obratujočega podjetja?
PREDLOG REŠITVE:
Vlogo garanta ekonomskega položaja v tem času bi moral prevzeti »institut nadomestila neizplačanih plač«. To obliko pomoči ima večina evropskih držav, če med njimi omenimo zgolj Avstrijo, Nemčijo in Dansko.
Do takojšnjega izplačila iz naslova nadomestila neizplačanih plač bi bili upravičeni delavci, katerim delodajalec za opravljeno delo dva ali več mesecev zaporedoma ni izplačal plače oziroma jo je izplačeval pod zakonsko določeno mejo minimalne plače. Z zakonom bi se postavila zgornja meja denarnega zneska iz naslova nadomestila plače, seveda pa bi v razmerju do delodajalca imel jamstveni sklad vlogo upnika, in sicer do višine sredstev, ki jih je ta izplačal delavcu. Predpogoj za prejem nadomestila plače pa bi bila s strani delavca vložena tožba.
UČINKI PREDLOGA
Delavcu se zagotovi ekonomska varnost v času, ko jim tega podjetje ne more zagotoviti. S prevzemom terjatve iz naslova tekočih neizplačanih plač oziroma premalo izplačanih plač se zagotovi varstvo šibkejše stranke, t. j. delavca, hkrati pa se omogoči močnejši pritisk na podjetje k izplačilu plač, saj bi se javno objavil seznam vseh podjetij, kjer se uporablja ta institut.
V zadnjem času smo v Sloveniji doživeli kar nekaj primerov podjetij, v katerih so delavci bili dobesedno ujetniki njihove plačilne nesposobnosti. Delavci LTH in v zadnjem primeru Vegrada so po nekaj mesecev čakali na izplačilo zaostalih plač. Hkrati pa ti isti delavci kot zaposlene osebe nimajo pravic do uveljavljanja socialnih transferjev, kot recimo denarnega nadomestila ali denarne socialne pomoči, saj je pogoj za pridobitev le-teh vpis v evidence registrirano brezposelnih oseb. Do denarnega nadomestila ne bi bili upravičeni niti v primeru, če bi se sami prijavili v evidence brezposelnih oseb, saj se denarno nadomestilo ne izplačuje v primeru sporazumne odpovedi delovnega razmerja. Podaja izredne odpovedi po določbi 112. člena Zakona o delovnih razmerjih pa pomeni, da jim v primerjavi z delavci, katerim preneha delovno razmerje v stečajnem postopku, iz naslova odpravnine in neizplačanih plač po določbah Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS ne pripada ničesar. In to kljub enakemu dejanskemu stanju (npr. neizplačane plače).
Vsa ta dejstva vodijo v tragično situacijo, kjer delavci sami oziroma njihov sindikat zahteva stečaj, saj so v sedanjem pravnem sistemu delavci le s sprožitvijo stečajnega postopka upravičeni do finančnih sredstev, bodisi iz naslova Jamstvenega in preživninskega sklada bodisi iz naslova denarnega nadomestila.
Glavno vprašanje je torej – kako rešiti ekonomski položaj delavcev, ki so se neprostovoljno znašli v nekajmesečnem primežu neizplačanih ali premalo izplačanih plač, plačilno nesposobnega, a še vedno obratujočega podjetja?
PREDLOG REŠITVE:
Vlogo garanta ekonomskega položaja v tem času bi moral prevzeti »institut nadomestila neizplačanih plač«. To obliko pomoči ima večina evropskih držav, če med njimi omenimo zgolj Avstrijo, Nemčijo in Dansko.
Do takojšnjega izplačila iz naslova nadomestila neizplačanih plač bi bili upravičeni delavci, katerim delodajalec za opravljeno delo dva ali več mesecev zaporedoma ni izplačal plače oziroma jo je izplačeval pod zakonsko določeno mejo minimalne plače. Z zakonom bi se postavila zgornja meja denarnega zneska iz naslova nadomestila plače, seveda pa bi v razmerju do delodajalca imel jamstveni sklad vlogo upnika, in sicer do višine sredstev, ki jih je ta izplačal delavcu. Predpogoj za prejem nadomestila plače pa bi bila s strani delavca vložena tožba.
UČINKI PREDLOGA
Delavcu se zagotovi ekonomska varnost v času, ko jim tega podjetje ne more zagotoviti. S prevzemom terjatve iz naslova tekočih neizplačanih plač oziroma premalo izplačanih plač se zagotovi varstvo šibkejše stranke, t. j. delavca, hkrati pa se omogoči močnejši pritisk na podjetje k izplačilu plač, saj bi se javno objavil seznam vseh podjetij, kjer se uporablja ta institut.
petek, 8. oktober 2010
POKOJNINSKA REFORMA V PARLAMENTU
Kakor je bilo pričakovati, je Vlada RS sprejela pokojninsko reformo in jo poslala v obravnavo in odločanje Državnemu zboru RS. Seveda je pri tem zavrnila vse ključne predloge Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Vendar naša obveza je, da poskušamo tudi v nadaljevanju uveljaviti naša ključna stališča in predloge, ki pomenijo pokojninsko reformo prijazno vsem generacijam. O naših nadaljnjih aktivnostih bomo v ponedeljek odločali na predsedstvu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Na tej seji se bo predsedstvo poleg vsebine končnega besedila zakona, ki ga je sprejela Vlada, opredelilo tudi o naši kampanji, vključno z morebitno izvedbo referenduma, če Državni zbor ne bo spremenil bistvenih določb predloga zakona. Le ta je prav v zadnji fazi na Vladi doživel nekaj sprememb, o katerih v prejšnji obravnavi ni bilo slišati. Med ostalim je Vlada v svojem zadnjem besedilu zakona v poglavju provizije in stroški pokojninskih skladov za 6 krat povečala vstopne stroške upravljavcem pokojninskih skladov, izstopne stroške pa za 2 krat. Vsekakor so nekateri najbogatejši Slovenci lahko navdušeni, saj bo to le še povečalo njihove dobičke. To, da je glavni pisec pokojninske reforme, direktor direktorata za delovna razmerja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in invalide, bil v svoji prejšnji zaposlitvi vodja oddelka za pokojninska zavarovanja v Kapitalski družbi, je verjetno zgolj »naključje«.
Sicer pa je v teh dneh po spletu zaokrožila karikatura neznanega avtorja, ki o Vladini pokojninski reforme pove vse:
Sicer pa je v teh dneh po spletu zaokrožila karikatura neznanega avtorja, ki o Vladini pokojninski reforme pove vse:
ponedeljek, 4. oktober 2010
SKUPAJ V BOJ ! KAMPANJA ZSSS
V Sloveniji se z veliko hitrostjo odvijajo dogodki, ki gredo v smeri rušenja socialne in pravne države, socialna država razpada pred našimi očmi. Model neoliberalnega kapitalizma, povezan s tranzicijskim tajkunstvom, je pokazal vse negativne posledice, čeprav smo prebivalci ves čas mislili, da gremo lepši prihodnosti na proti. In prišla sta streznitev in razočaranje. Sedanji vladni paket spreminjanja zakonodaje prinaša najbolj drastičen poseg v delavske, socialne in ekonomske pravice večine prebivalcev Slovenije, izvzete so le elite. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo se temu procesu odločno uprli in zastavili skupen boj, da ga zaustavimo, vključno z nepravično pokojninsko reformo. To lahko naredimo le skupaj, člani in nečlani sindikatov. Več nas bo, več možnosti imamo za uspeh.
Svoje aktivnosti za ohranitev pravne in socialne države, za ohranitev dostojanstva in pravic delavcev, odpravo brezizhodnega položaja mlade generacije in životarjenja starejših bomo predstavili 14. oktobra ob 15 uri pred v dvorani ŠTUK, Gosposvetska 83, 2000 Maribor. Vse, ki se strinjate z nami, da je treba preprečiti te procese vabimo, da se nam pridružite. Deležni boste tudi individualnih strokovnih nasvetov, če mislite, da so kršene vaše pravice iz dela.
Vaša Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
