ZSSS KOMENTIRA: HVALNICA NOROSTI: KO JE POL MILIJONA DAVČNO UTAJENIH EVROV - PREKRŠEK

HVALNICA NOROSTI: KO JE POL MILIJONA DAVČNO UTAJENIH EVROV  - PREKRŠEK

 

Danes smo si lahko v medijih prebrali, da so zaradi luknje v kazenskem zakoniku davčni utajevalci, ki državo ogoljufajo za manj kot 50.000 evrov na mesec, varni pred kazenskim pregonom. Kakor piše novinar Tomaž Modic, so predrzni podjetniki, ki pri uvažanju prestižnih avtomobilov in tovornjakov, preprodaji naftnih derivatov ali podobnih nečednih poslih sistematično utajujejo davek in pazijo, da proračuna ne ogoljufajo za več kot 50.000 evrov na mesec, že več kot leto dni varni pred kazenskim pregonom. Tako je – varni pred kazenskim pregonom.

Kako je to mogoče? Zaradi popravkov zakonodaje v novembru 2011, s katerimi se je kot objektivni pogoj kaznivosti po novem določila pridobitev velike (in ne večje) premoženjske koristi – torej več kot 50.000 evrov. S čimer se je lestvica kaznivosti premaknila iz 5.000 na 50.000 evrov.

In kaj se je s to spremembo zakonodaje zgodilo?

Ker jih ne morejo ovaditi in poslati za zapahe, čeprav lahko državi izmaknejo tudi več kot pol milijona evrov na leto, morajo tožilstva po informacijah iz medijev celo odstopati od kazenskih pregonov in umikati že vložene obtožnice.

Na okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru so pristojno ministrstvo pred tedni opozorili, da je v praksi bore malo primerov, ko bi neki mesečni davčni zavezanec utajil več kot 50.000 evrov davka na mesec. V skladu s sodbo vrhovnega sodišča iz januarja 2012 pa »konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja v teh primerih ni možna«, so poudarili. Z drugimi besedami, četudi bi neka oseba več mesecev zapored utajila po 49.999 evrov davka, ga tožilstvo ne bi moglo preganjati. Ti zneski se namreč ne seštevajo, ampak se po zakonu vsak obravnava za posamezen prekršek.

Tudi na Davčni upravi (DURS), kjer pri pripravi predloga spremembe zakonodaje iz leta 2011 niso sodelovali, so pri izvajanju teh določil naleteli na iste težave. Kot so pojasnili novinarju, so bile letos zaradi davčne zatajitve vložene zgolj tri kazenske ovadbe. V letu 2011 je bilo medtem ugotovljenih skupaj 67 primerov kršitev zakona, to je izognitev plačila in neupravičenega vračila davka, pri katerih je bila pridobljena večja ali velika premoženjska korist. Če utajevalci davkov ostajajo enako »podjetni«, se je po navedbah medijev kazenskemu postopku izognilo več kot tri četrtine storilcev.

 

Tako se torej država ukvarja z davčnimi utajevalci. Po drugi strani pa je po podatkih Statističnega urada RS utajeni delež dohodka iz naslova namerno napačnega poročanja v letu 2010 znašal 3,5% BDP ali več kot 1,257 milijarde evrov (TIRS, 2013).

Po zadnji oceni SURS je siva ekonomija v Sloveniji v letu 2010, merjena z dodano vrednostjo, skupaj znašala 2, 855 milijarde EUR oziroma 8,3 % BDP. Po informacijah  medijev in podatkih Banke Slovenije so lani Slovenci v največjo od davčnih oaz, Švico, nakazali že dve milijardi evrov. Po informacijah Davčne uprave RS (DURS) je nadzor računalniških registrskih blagajn z metodo računalniške forenzike  v letu 2012 pokazal, da je med 70 % in 80 % zavezancev naknadno spreminjalo postavke na izdanih računih; v povprečju se briše približno 50 % prometa (DURS).

 

In kaj na vse to pravi ministrstvo za finance? Minister za finance je pred dnevi izjavil naslednje: »Moramo koreniteje zarezati v plače javnih uslužbencev, socialne transferje in pokojnine«.

Logika politične hvalnice norosti nam torej pravi naslednje – znižujmo socialne pravice, dekriminalizirajmo davčno utajevanje in seveda stalno znižujmo število davčnih inšpektorjev (Število inšpektorjev se je od leta 1996  - 456 inšpektorjev -  zmanjšalo za 28,5 %), saj bomo le tako dali pozitivni signal gospodarskim in finančnim trgom, kajne?

 

Goran Lukič

Rezultati pogajanj glede interventnih ukrepov na področju trga dela

Ljubljana, 8.7.2013

 

V petek, 21. junija, je Vlada RS sprejela Zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela. Zakona sta na eni strani predvidela ukrep, po katerem bodo delodajalci, ki bodo za nedoločen čas zaposlili osebo, mlajšo od 30 let, oproščeni plačila socialnih prispevkov delodajalca za čas 24 mesecev; po drugi strani pa sta predvidela znižanje denarnih nadomestil za tri odstotne točke ter ukinitev mirovanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v času opravljanja javnih del, kar bi zelo negativno vplivalo na socialni položaj brezposelnih in spremenilo sistem socialne varnosti oziroma zavarovanja.

V ZSSS smo se nemudoma odzvali na oba zakona. Tako smo v ponedeljek, 24. junija, na Vlado RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) in matičnemu odboru državnega zbora poslali sporočilo, v katerem smo jasno nasprotovali ukrepom, ki bi zniževali stopnjo socialne varnosti brezposelnih in zahtevali razveljavitev sklepa vlade o sprejetju teh zakonov ter da se o obeh zakonih opravi razprava s socialnimi partnerji. Ob tem pa smo tudi opozorili, da je bil sam način sprejemanja teh dveh zakonov popolnoma nesprejemljiv, saj je šel popolnoma mimo socialnih partnerjev.

Oba zakona nam je uspelo začasno zaustaviti, tako da sta v petek, 28. junija, prišla na sejo Ekonomsko socialnega sveta (ESS). Na seji ESS smo ponovili naša stališča – pozdravljamo ukrep za spodbujanje zaposlovanja mladih, a v te ukrepe morajo biti vgrajene varovalke, da ne bi prihajalo do zlorab; nikakor ne pristajamo na znižanje denarnih nadomestil; prav tako ne pristajamo na ukinitev mirovanja denarnih nadomestil v času opravljanja javnih del.

Na podlagi pogajanj z MDDSZEM, ki so se odvijala prejšnji teden, nam je uspel umik znižanja denarnega nadomestila ter umik ukinitve mirovanja denarnega nadomestila v času opravljanja javnih del. Po novem se bo v čas prejemanja denarnega nadomestila čas vključitve v javna dela štel le polovično, v drugi polovici pa bo pravica še vedno mirovala. Dolgotrajno brezposelna oseba bo lahko po izteku vključenosti v program javnega dela denarno nadomestilo izkoristila v še preostalem trajanju.

Na naše vztrajanje se je v zakonodajo vključilo določilo, po katerem je vključitev brezposelne osebe v javna dela na podlagi lastne odločitve, pri čemer morebitna odklonitev vključitve ne predstavlja kršitve iz naslova obveznosti brezposelne osebe.

Prav tako pa nam je pri ukrepu oprostitve plačila socialnih prispevkov delodajalca za čas 24 mesecev v primeru zaposlitve osebe, mlajše od 30 let, uspelo vključiti varovalke, ki naj bi preprečevale zlorabe.

Do oprostitve bo tako upravičen delodajalec:

- ki zadnje tri mesece pred zaposlitvijo mlajše brezposelne osebe ni začel postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedal pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov,

- ki pred zaposlitvijo mlajše brezposelne osebe ni imel blokiranega transakcijskega računa 30 ali več zaporednih dni, in

- ki je v zadnjih šestih mesecih pred zaposlitvijo mlajše brezposelne osebe redno izplačeval plače in plačeval obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenim.

V ZSSS smo absolutno prepričani, da pot iz krize pod nobenim pogojem ne vodi preko zniževanja pravic, temveč preko vzpostavitve transparentnega in pravičnega ekonomskega in socialnega modela. Verjamemo, da so tudi naša ravnanja v primeru teh dveh zakonov pokazala, da to niso le besede, ampak skupna odgovornost vseh nas.

 

Goran Lukič, izvršni sekretar ZSSS