Odslej le še plačilo preko transakcijskega računa

Danes, 27. 12. 2011, stopijo v veljavo spremembe in dopolnitve Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Navedene spremembe so z vidika varstva pravic delavcev in večje transparentnosti ter kontrole nad prejetimi plačili izredno pomembne. Po omenjenem pravilniku namreč plačilo v gotovini fizični osebi, torej tudi delavcu, ni več mogoče za:

-       vse dohodke iz delovnega razmerja iz 37. člena Zakona o dohodnini-2 (npr. plača, regres, povračilo stroškov v zvezi z delom, itd),

-       dividende in obresti, ki presegajo 50 evrov (doslej 125 evrov),

-       prejemke od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov ter izdelkov domače in umetne obrti, ki presegajo 50 evrov (doslej 125 evrov; izpuščeni pa so dohodki iz naslova industrijskih in drugih odpadov).

Plačilo v gotovini je mogoče opraviti le še za dohodke iz 8. točke 2. odstavka 37. člena Zakona o dohodnini-2 (pokojnine, nadomestila in druge dohodke iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja).

Izplačevalci morajo vsa navedena izplačila od 27. 12. 2011 dalje izplačevati na prejemnikov transakcijski račun. Iz Davčne uprave RS so v zvezi s tem sporočili, da bodo v okviru davčno inšpekcijskih nadzorov intenzivno preverjali, ali izplačevalci-delodajalci spoštujejo omenjene spremembe ter da bodo zoper kršitelje dosledno izrekali globe. V kolikor zavezanec v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačil in prejemkov na transakcijske račune prejemnikov, so tudi določene globe, in sicer:

·         z globo od 800 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,

·         z globo od 1.200 do 15.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba,

·         z globo od 3.200 do 30.000 evrov se kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.

Poleg teh glob so predpisane tudi globe za odgovorne osebe, ki so določene v razponu od 400 do 4.000 evrov.

Navedena sprememba zgoraj omenjenega pravilnika pomeni, da bo dokazovanje (npr. na sodišču) premalo izplačanih oziroma neizplačanih plač, regresa za letni dopust in drugih povračil v zvezi delom (npr. potnih stroškov, regresa za malico,….) bistveno lažje. Dosedanja praksa nekaterih delodajalcev je namreč bila, vsaj pri manjših, da so v primeru spora trdili, da so nekatere prejemke delavcem »plačevali na roke«. Dokazil o tem pa ni bilo. Seveda se v ZSSS zavedamo, da samo sprememba navedenega pravilnika ne bo pripomogla k večji transparentnosti in k takojšnjemu spoštovanju obveznosti s strani delodajalcev. Zato naprošamo člane sindikatov, da nam morebitno drugačno ravnanje delodajalcev tudi sporočijo.

Andrej Zorko,

izvršni sekretar v ZSSS

Ustavno sodišče je ponovno pritrdilo ZSSS

Ljubljana, 21.12.2011

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je letos na ustavno sodišče vložila predlog za ustavno presojo tistih določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so omogočale odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj je razsežnost odpustov in odlaganja plačil ter dovoljevanje obročnega plačila prispevkov presegla vse normalne okvirje, posledice tovrstnih enostranskih dejanj pa so v prvi vrsti nosili delavci. Ustavno sodišče Republike Slovenije je včeraj izdalo odločbo, s katero je odločilo, da se razveljavi določba 1. odst. 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem  zavarovanju v delu, ki se nanaša na odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje, v kolikor se odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov nanaša na zaposlene delavce.  S takšno odločitvijo je ustavno sodišče pritrdilo našim trditvam, da je odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za zavarovanje v nasprotju z določbami Ustave RS in da pomeni nedopusten poseg v pravico delavca. Odločitev ustavnega sodišča pomeni velik korak naprej v priznavanju pomena in vloge prispevkov v sistemu socialne varnosti ter vloge delavca, ki te prispevke od svoje bruto plače tudi plačuje. Nesporno je Ustavno sodišče RS s tem priznalo, da imajo prispevki, ki jih od bruto plače delavca na podlagi zakonske obveze odvede delodajalec, naravo lastninske pravice in da so last delavca. Kakršenkoli enostranski poseg, zlasti pa odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje teh prispevkov, četudi s strani državnega organa, pa je z ustavnopravnega vidika nedopustno.  

Odločitev ustavnega sodišča ima za posledico, da v prihodnje Davčni urad RS delodajalcem ne bo mogel in smel odpisovati, delno odpisovati, odlagati plačilo oziroma dovoljevati obročno plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dvomimo sicer, da bo odločitev Ustavnega sodišča RS imela za posledico takojšnje in sprotno plačevanje prispevkov delodajalcev, vsekakor pa pomeni velik korak naprej v »uživanju« ustavnih in zakonsko priznanih pravic. Da bo temu res tako, pa so dolžne poskrbeti pristojne državne inštitucije. Od Davčnega urada RS do organov pregona in sodstva. Državljani, delavke, delavci namreč potrebujemo tako socialno državno kot tudi pravno učinkovito državo. Ne enega ne drugega pa sedaj ni kaj dosti.

Tako so sedaj »na potezi« ravno ti organi. Upamo, da bodo svojo delo tudi opravili.

Andrej Zorko,

izvršni sekretar v ZSSS