ESS USKLADIL IZHODIŠČA ZA SOCIALNI SPORAZUM

Ekonomsko-socialni svet je na današnji seji obravnaval Izhodišča za socialni sporazum za obdobje 2012-2016, ki smo jih zadnja dva tedna usklajevali socialni partnerji in Vlada RS. V ZSSS lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da so bili sprejeti vsi naši ključni predlogi in zahteve, zato je bilo na seji tudi besedilo tega dokumenta usklajeno. Podpis Izhodišč je predviden v torek, 3. aprila 2012. Vendar tega dne predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič tega dokumenta, čeprav je usklajen med socialnimi partnerji, ne bo podpisal. Kot smo člane in javnost že obvestili, je Predsedstvo ZSSS na včerajšnji seji morebiten podpis Izhodišč za socialni sporazum vezalo na umik ključnih predlogov ukrepov za uravnoteženje javnih financ, ki jih je Vlada RS poslala sindikatom in delodajalskim organizacijam. Predsedstvo ZSSS je ocenilo, da je veliko predlaganih ukrepov povsem nesprejemljivih, saj bistveno znižujejo raven socialnih in materialnih pravic prebivalcev Slovenije, določenih v zakonih in kolektivnih pogodbah. Iz tega razloga našega podpisa na sicer usklajena Izhodišča socialnega sporazuma ne bo. Če bodo predlagani ukrepi sprejeti v Državnem zboru RS, bomo v skladu s sprejetimi sklepi predsedstva ZSSS, pričeli postopke za naknadni zakonodajni referendum. Nekateri sindikati so sicer sporočili, da bodo kljub temu v torek, poleg Vlade RS in delodajalskih organizacij, podpisali Izhodišča za socialni sporazum, zato je glede podpisa ZSSS prišlo napačnega poročanja v nekaterih medijih.

SKLEPI PREDSEDSTVA ZSSS OB OBRAVNAVI UKREPOV VLADE RS ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC

Ljubljana, 29. 3. 2012                                                                                             

Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na svoji izredni seji dne 29.3.2012 obravnavalo predlog ukrepov Vlade RS za uravnoteženje javnih financ in soglasno, z glasovi vseh sindikatov, ki sestavljajo ZSSS, sprejelo naslednje sklepe:

1.      Predsedstvo ZSSS ugotavlja, da so nekateri predlagani ukrepi Vlade RS za uravnoteženje javnih financ koristni, mnogi pa so nepravični in v nasprotju z interesi članic in članov sindikatov in večine prebivalcev Republike Slovenije. S temi predlaganimi ukrepi Vlada RS izstavlja račun za slabo stanje javnih financ njenim prebivalcem in s tem posega v ustavno kategorijo socialne države. Sedanje krize niso povzročili delavke, delavci, upokojenci, matere, dijaki, študenti in nenazadnje otroci, ki jim mnogi predlagani ukrepi znižujejo njihove, v zakonih in kolektivnih pogodbah določene materialne in socialne pravice. Ti predlagani ukrepi so nepravični do ljudi in sledijo ideologiji neoliberalnega kapitalizma, zato bo ZSSS storila vse, kar je v njeni moči, da prepreči njihov sprejem oz. uveljavitev. Predlagani ukrepi predstavljajo poizkus vlade, da finančno krizo zlorabi za spreminjanje temeljnih vrednot v slovenski družbi in razgrajevanje socialne države. S predlaganimi ukrepi Vlada RS izvaja izključno varčevalni, namesto razvojnega koncepta upravljanja države, saj ukrepi ne vsebujejo nobenih predlogov za povečevanje javnofinančnih prihodkov in tistih odhodkov, ki bi pospeševali gospodarsko rast, temveč le zniževanje pravic ljudi, ki živimo v Sloveniji.

2.      V Sloveniji imamo visoko obremenjeno delo, medtem pa je obremenitev kapitala v spodnji polovici držav EU. Kljub temu vlada v predlaganih spremembah Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb znižuje javnofinančne prihodke za 87 mio EUR, v spremembah Zakona o dohodnini pa za nadaljnjih 55,4 mio EUR, vse v letu 2012. Zaradi spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se bo priliv v letu 2013 zmanjšal za 113 mio EUR, v letih 2014 in 2015 pa še za nadaljnjih 32 mio EUR vsako leto. Za ZSSS je razbremenjevanje kapitala v času finančne krize nerazumno početje, zato nasprotujemo takšnim predlogom sprememb obeh zakonov in predlagamo, da vlada usmeri svoje predloge v nove javnofinančne prihodke.  

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije predlagamo:

-          država naj poveča nadzor nad plačevanjem davkov, saj je le v letu 2011 uradno ugotovljenih 162 mio EUR davčnih utaj, od tega več kot 100 mio EUR iz naslova DDV,

-          uvedbo davka na finančne transakcije v višini 0,05 %,

-          uvedbo novih davčnih razredov in novih davčnih stopenj v dohodninski lestvici (nov davčni razred med 27 % in 41 % ter uvedba novega v višini 50 %) Zakona o dohodnini,

-          uvedbo davka na nepremičnine z enotno stopnjo za celotno državo,

-uvedbo davčne obremenitve za zavezance, ki imajo v lastništvu prazna stanovanja ali prazne poslovne objekte,

-          povišanje stopnje davka na dividende, višje od 1000 EUR,

-          definiranje in obdavčenje luksuza,

-          odprava davčne tajnosti za pravne osebe, ki kršijo zakone,

-          uvedba davka na cerkvene nepremičnine,

-          uvedbo davka za delodajalce, v primeru zaposlovanja na negotovih oblikah dela,

-          uvedbo enakomerne obremenitve plačil prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje po kategorijah zavarovancev, saj obstajajo velike razlike v višini plačanih prispevkov med posameznimi zavarovanci (zaposleni, s.p., kmetje itd.), kar prinaša cca 450 mio EUR dodatnih prihodkov v te blagajne, oz. uvedbo »socialnega temelja« najmanj v  nominalni  višini  prispevkov za socialno varnost za posamezne vrste zavarovanja, ki se plačujejo od veljavne minimalne plače,

-          znižanje sive ekonomije za 10 odstotnih točk, kar pomeni dodatnih 3,5 milijarde proračunskih prihodkov,

-          zmanjšanje števila občin,

-          uvedbo skupnih javnih naročil,

-          znižanje izdatkov na nekaterih proračunskih postavkah (vojaške misije v tujini,  prevozna sredstva, tekoči transferi za neprofitne organizacije v tujini, študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacijo, nadzor in investicijski inženiring,  subvencije nekaterim javnim in zasebnim podjetjem (za zadnje smo v letu 2011 porabili 497 mio EUR, članarine v mednarodnih organizacijah itd.).

3.      Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Poziva Vlado RS k intenzivnemu socialnemu dialogu s ciljem doseči spremembe vsebine predlaganih ukrepov tako, da bodo breme krize prevzeli predvsem tisti, ki so jo povzročili. V Sloveniji več kot 200 tisoč živi pod pragom revščine, zniževanje socialnih prejemkov pa bi to število le še povečalo.

4.      Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo v skladu s svojim programom in oblikovanimi stališči izvajala aktivnosti, katerih cilj bo preprečitev sprejema in uveljavitve tistih ukrepov, ki posegajo v temelje socialne države in prizadenejo delavce, brezposelne, matere, upokojence in mlado generacijo.

5.      S tem namenom bo ZSSS izvajala aktivnosti seznanjanja in članic in članov sindikatov v ZSSS ter širše javnosti o nesprejemljivosti predlaganih ukrepov ter predlogih ZSSS. ZSSS poziva vse reprezentativne sindikalne centrale, organizacije civilne družbe in druge zainteresirane skupine in posameznike k oblikovanju skupne koalicije za izvajanje  aktivnosti za ohranitev socialne države Slovenije. Pri izvajanju svojih aktivnosti bo ZSSS uporabila vse metode sindikalnega boja.

6.      V kolikor zakon, ki ga bo sprejel Državni zbor RS, ne bo vseboval temeljnih zahtev ZSSS, bodo predstavniki ZSSS V Državnem svetu predlagali sprejem odložilnega veta na sprejeti zakon. V primeru nesprejetja veta v Državnem svetu RS ali ponovnega izglasovanja zakona v Državnem zboru, bo ZSSS takoj pričela z izvajanjem postopkov in aktivnosti za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi.

7.      Z morebitnim sprejemom ukrepov, ki ne bodo vsebovali temeljnih zahtev ZSSS bo Vlada RS ignorirala vsa prizadevanja za sklenitev socialnega sporazuma, zato bo ZSSS v tem primeru zavrnila podpis izhodišč za sklenitev socialnega sporazuma.

8.      ZSSS ostro zavrača kakršenkoli enostranski poseg države v vsebino veljavnih             kolektivnih pogodb brez soglasja partnerjev, ki so jih podpisali. Takšen poskus bi   pomenil rušenje sistema kolektivnega pogajanja in zakonov, ki urejajo to področje. Zato ZSSS podpira aktivnosti sindikatov javnega sektorja za urejanje pravic svojih članov v kolektivnih pogodbah in hkrati tudi napovedano stavko sindikatov javnega sektorja. Če bo vlada sprejela varčevalne ukrepe, ki znižujejo pravice delavcev, bomo pravico do socialnega dialoga branili z vsemi sredstvi.

Predsednik ZSSS,
mag. Dušan Semolič

Poziv #15o sindikatom, civilnodružbenim organizacijam in gibanjem

Varčevalni ukrepi, tiranija dolga in krizna dikatura zahtevajo absolutno zavračanje

(Poziv sindikatom, civilnodružbenim organizacijam in gibanjem)

Varčevalni ukrepi, ki jih predlaga vlada, so antisocialni, nepravični in antidemokratični. Vodijo k dokončni demontaži ostankov socialne države. Kaznujejo le tiste, ki krize niso povzročili. Z njimi javne oblasti sledijo nareku finančnih oligarhij in se tako obračajo proti ljudem. Ko bi se morali pogovarjati o novih socialnih pravicah in garancijah za prekerno generacijo, se soočamo z brutalnim napadom na že izborjene.

Predlagane varčevalne ukrepe in zategovanje pasov moramo zavrniti. Zato, ker zaostrujejo procese razlaščanja večine v korist finančnih in kapitalističnih elit in še povečujejo neenakosti. Zato, ker nismo neumni in se še dobro spomnimo, da se je kriza začela zaradi skrajno neenake distribucije bogastva in siromašenja večine, ki ustvarja družbeno bogastvo. Spomnimo se, da se je finančna kriza začela v ZDA zaradi financializacije temeljnih potreb ljudi, kot sta dom in znanje. Začela se je zaradi ti. slabih terjatev, kar ne pomeni nič drugega kot to, da revna večina gradi skupno, iz katerega je nato s privatizacijo izključena. Potemtakem je edini izhod iz krize branjenje skupnega pred privatizacijo, kar so pokazala in še vedno kažejo gibanja occupy v ZDA, ogorčenih v Evropi, med njimi 15o v Sloveniji, s konkretnimi akcijami in kampanjami proti dolgu, za digitalne pravice in skupno, proti privatizaciji znanja, za skupno blaginjo, ki je vključujoča in odprta za vse.

Od začetka krize je zdravi pameti jasno, da je neoliberalni model diskreditiran in zrel za odhod na smetišče zgodovine in da je alternativa neoliberalizmu demokratično upravljanje skupnega bogastva. Politični razred na državni in evropski ravni pa se je tej zdravi pameti očitno odpovedal. Varčevalni ukrepi oziroma politike zategovanja pasov, ki jih vsiljujejo po Evropi, bodo pohlepnim in neodgovornim banksterjem, ki se redijo s privatizacijo skupnega, omogočili, da vsilijo svoj izhod iz krize, ki je financializacija in privatizacija vsega. Po letih neracionalnega eksperimenta zategovanja pasov v ti. perifernih državah evrskega območja je jasno, da finančne oligarhije, trgi in banke ne bodo pomirjeni, dokler jim ne bomo prepustili absolutne oblasti nad družbeno blaginjo, dokler ne bodo privatizirali zdravstva, šolstva in ostalih sistemov blaginje. Kaj drugega nam govori dejstvo, da politike zategovanja pasov v Evropi vodijo v spiralo recesije in še globlje dolžniške krize? Ali ni to jasno, ko banke od ECB ugodno pridobljena finančna sredstva ne posojajo pod ugodnimi pogoji naprej, ampak jih deponirajo? Kriza je nastala zaradi izključevanja revnejših iz skupnega. Da bi se izognili edinemu izhodu iz krize, ki je demokratično upravljanje s skupnim bogastvom, so finančne oligarhije s pomočjo vazalskega političnega razreda začele vsiljevati dogmo, da je edini izhod iz krize nadaljnja privatizacija, razlaščenje večine in še večja koncentracija bogastva in moči.

Ne pustimo se prestrašiti. Cesar je gol in družbena gibanja proti zategovanju pasov in diktaturi finančnega kapitalizma so vse številčnejša in močnejša. Začenja se globalna pomlad, dva meseca velikih mobilizacij na globalni in evropski ravni, s katerimi lahko preprečimo, da bi krivci za krizo diktirali izhod iz nje. Nič nimamo za izgubiti, vse za pridobiti! Ne pustimo, da zmaga korupcija finančnega kapitalizma, ki bi dokončno porazila globalno generacijo. Korupcijo finančnega kapitalizma moramo poraziti. Njen poraz namreč vodi k demokratični prilastitvi skupnega bogastva, k demokratičnemu upravljanju z njim, k vzpostavitvi pogojev za razcvet vseh. Edina prepreka dostojanstvenemu in samodoločnemu življenju vseh je pohlep banksterjev in finančnih rentnikov. Premagajmo ga!

Odgovor na predlagane varčevalne ukrepe, na krajo naše prihodnosti, na krizno diktaturo je njihovo absolutno zavračanje. S splošno stavko, protesti in z oblikovanjem novih demokratičnih prostorov boja, solidarnosti in ustvarjanja alternativ. Pozivamo vse sindikate, organizacije civilne družbe in gibanja, da se povežemo okrog takšnega absolutnega zavračanja. S splošno stavko, protesti in skupščinami oblikujmo javni prostor absolutnega zavračanja krizne diktature in ga napolnimo s svojimi potrebami, stremljenji in etičnim angažmajem, na katerih naj zrase resnična demokracija. 

Prisilimo jih, da plačajo, tako da ne plačamo!
 

#15o