sreda, 19. oktober 2011

Kaj se dogaja na ministrstvu za zdravje

zaradi vaših vprašanj kaj za boga se dogaja v slovenskem zdravstvu oziroma, kaj počnemo člani organov upravljanja na tem področju vam pošiljam informacijo o trenutnih zapletih z Vlado v odhajanju…



Kaj vse si lahko privošči minister za zdravje V ODHAJANJU g. Marušič  je povsem nesprejemljivo in pomeni dolgoročni udarec za standarde slovenskih zavarovancev. Minister, ki z leporečjem nima težav in je po izobrazbi zdravnik in matematik si je ob dejstvu, da je »Urad za Loterijo Slovenije« torej UMAR objavil v jesenski napovedi v letu 2010 globalne makroekonomske podatke na podlagi katerih je Zavod za zdravstveno zavarovanje pripravil in sprejel finančni načrt za leto 2011, ki ga je potrdila tudi Vlada. Zaradi spremenjenih razmer v gospodarstvu je na podlagi novih dejstev ZZZS pripravil nov rebalans za leto 2011, ki ga pa je minister NERZUMLJIVO ZAVRNIL.



V mesecu aprilu 2011 je Umar makroekonomske napovedi oziroma okvire napovedanega razvoja spremenil. Tako je znižal napovedano stopno rasti BDP iz 3,2% na 1,9%, prav tako pa je zmanjšal napovedano inflacijo iz 2,7 % na 2,2 % ter napovedal zmanjšano rast povprečne bruto plače na zaposlenega v javnem sektorju iz 0,8% na 0,3%. Najhujša pa je bila napoved o zmanjšani rasti prispevne osnove iz 2,8 % na 1 %, saj na njeni podlagi ZZZS prejema več kot 98 % prispevkov. S strani Ministrstva za zdravje so bili tedaj napovedani intervencijski ukrepi Vlade RS za vzdržnost javnih financ, ki bi učinkovali tudi na vzdržnost zdravstvene blagajne. TODA TI UKREPI NISO BILI SPREJETI NITI DO JUNIJA NITI DO DANES. Zato je bil ZZZS prisiljen pripraviti rebalans finančnega načrta.

V mesecu septembru je UMAR v jesenski napovedi gospodarskih gibanj izdal še bolj črnogledo sliko naše prihodnosti. Za leto 2011 še dodatno zmanjšujejo pričakovano stopnjo  rasti BDP iz 1,9 % na 1,4%, zmanjšujejo pa tudi napovedano inflacijo iz 2,2% na 1,6% ter povečujejo napovedano rast plač v javnem sektorju iz 0,3% na 0,5%. Najbolj pa je zaskrbljujoče, da se še močneje napoveduje znižanje napovedane rasti prispevne stopnje iz 1% na 0,2%, KAR POMENI VELIK UDAREC ZA BLAGAJNO ZZZS.



To so osnovni parametri na katerih je moral Zavod pripraviti rebalans finančnega načrta. Torej, ker se ZZZS po sklepu Vlade ne sme zadolževati je bil primoran uskladiti prihodke in odhodke. Tu pa se zgodba začne…..

Minister se gladko malo spreneveda in noče potrditi rebalansa, ker pravi, da bi lahko zavod varčeval drugače.



Toda kako???

Niti en zakon, ki ga je minister pripravil ni šel v parlament. Še več, tam ko bi lahko kaj naredil, kot na primer izdal sklep o skupnih javnih naročilih (to pomeni velik prihranek, saj ne bi bilo potrebno, da vsak zdravnik sam naroča zdravila, proteze itd. ). S tem bi privarčevali krvavo potreben denar. Toda tega ne naredi. Zakaj tega ne naredi sam dobro ve, nenazadnje pa so o njegovih postranskih zaslužkih že zadosti pisali mediji.

DA BO PA MERA POLNA JE V NASPROTJU S POLITIKO ZAVODA IN ZDRAVIM RAZUMOM IZDAL ANEKS 2 (po sprejemu rebalansa proračuna ZZZS), K SPLOŠNEMU DOGOVORU ZA POGODBENO LETO  2011, KI GOVORI O TEM, DA SE VSEM IZVAJALCEM PLAČAJO PLANIRANA POGODBENA SREDSTVA, ČETUDI JIH NI REALIZIRAL IN SE MU NE SMEJO ODVZETI!! NENAZADNJE, JE TO NAREDIL PO POGAJANJIH, TOREJ JE ONEMOGOČIL VZDRŽNOST ZDRAVSTVENE BLAGAJNE OB TEM, DA SO ODHODKI VELIKO VEČJI OD PLANARANIH ODHODKOV (predvsem za zdravstvene storitve in medicinsko tehnično opremo, ter bolniške)NOMINALNO ZA 2,6%.



Ladi Rožič
Izvršni sekretar za ekonomsko področje

torek, 18. oktober 2011

OB ROB OKUPACIJI WALL STREET-a: PREKERNOST RAZSAJA PO EU: EU Employment and Social Situation Quarterly Review

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=89&newsId=1080&furtherNews=yes

Evropska komisija (EK) je 30.9. 2011 izdala zadnje četrtletno poročilo o zaposlovanju in socialni situaciji v EU. V poročilu so številke, ki dajejo jasno vedeti na »prekerno zaposlitveno rast«

Kako nevaren ta trend, nam povedo naslednji podatki EK: začasna zaposlitev pomeni v povprečju 16% nižjo plačo in skorajda trikrat večje tveganje revščine od stalne zaposlitve (13%:5%)



 IZSEKI IZ …EU Employment and Social Situation Quarterly Review



Gledano iz dolgoročne perspektive so stopnje zaposlenosti v letu 2010 še vedno padajoče, vendar v manjšem obsegu kot leta 2009. Gledano v prihodnost pa je realni obet rasti brez zaposlovanja v popolnem nasprotju z cilji 75% stopnje zaposlenosti  v starostni skupini 20-64 let v letu 2020 po strategiji EVROPA 2020. V povprečju bi se namreč morala stopnja zaposlenosti povečevati na 0,7 odstotni letni ravni, kar bi pomenilo 14,5 milijona novih zaposlitvah do leta 2020.



Povečevanje stopenj zaposlenosti je bilo povečini posledica povečanega števila začasnih in delnih zaposlitev, medtem ko se je število stalnih zaposlitev povečalo šele v prvem četrtletju 2011 po dvoletnem padajočem trendu. Tri izmed petih novih delovnih mest je začasnih delovnih mest.



Opaža se naraščanje dolgotrajne brezposelnosti, nazadnje na stopnji 4% v prvem četrtletju 2011.



Prav tako se opaža naraščanje števila brezposelnih med starejšimi osebami. To lahko realno v povečevanje dolgotrajne brezposelnosti.  



Zadnji podatki iz evropskega združenja agencij za posredovanje dela EUROCIETT, ki pokrivajo obdobje do maja 2011, kažejo na »manjšo umiritev« povečevanja zaposlovanja preko agencij. Ta industrija je maja 2011 zrasla za 13% v številu ur dela v primerjavi z majem 2010. Aprila 2011 je bila ta rast 18,1%. Sektor je izkusil 14 zaporednih mesecev rasti. Agencijsko delo je poraslo na 33 % na Poljskem glede na drugo četrtletje 2010, in za 25,1% v Italiji glede na 12 prejšnjih mesecev pred majem 2011. V istem času je zraslo za 6,2% v Belgiji in za 10,9% v Nemčiji.



Glede na stanje v prejšnjem letu je v prvem četrtletju 2011 število stalnih zaposlitev večje za 620.000, kar je prva pozitivna rast po dveh letih. V primerjavi z obdobjem med 2006 in 2008 je ta rast štirikrat manjša.

Po drugi strani narašča število zaposlitev za določen čas (+450.000 zaposlitev).



V letu pred prvim četrtletjem 2011 so mladi izgubili 250.000 stalnih zaposlitev. V primerjavi z obdobjem pred dvema letoma je ta padec v višini -11,8% (-1,5 milijona manj stalnih zaposlitev za mlade). Med osebami starimi med 25 in 54 let, se je število stalnih zaposlitev v istem obdobju znižalo za 2.1% (-2,6 milijona manj stalnih zaposlitev).



V letu 2010 je število delovno aktivnih oseb, ki imajo zaposlitev za določen čas zraslo za 1,7 o.t. v primerjavi s prejšnjim letom. Število začasno zaposlenih je naraslo v 20 državah EU v istem času, medtem ko so samo 4 države EU doživele rast zaposlitev za nedoločen čas. V letu 2010 je bil največji delež zaposlitev za določen čas na Poljskem (27,2%), Španiji (25%), Portugalskem (23%) in na Nizozemskem (18,3%).

Poleg tega je bila razširitev zaposlitev za določen čas spremljana z zniževanjem možnosti za vertikalno mobilnost, torej prehod v stalno zaposlitev. Glede na analizo EU SILC (2004 – 2008) je bil delež začasno zaposlenih, ki so prešli v stalno zaposlitev manj kot 30% v Franciji, Nizozemskem in na Portugalskem.



Goran Lukič

ZSSS