četrtek, 09. februar 2012

REVŠČINA IN SOCIALNA IZKLJUČENOST V EU / SLOVENIJI - ŠTEVILKE SE VIŠAJO

EUROSTAT je objavil najnovejše podatke o revščini in socialni izključenosti v EU27.
Po razpoložljivih podatkih je leta 2010 115 milijonov oseb v EU27 ali 23,4% populacije v EU27 ogrožala revščina oz. socialna izključenost. To pomeni da so se znašli v enem izmed naslednjih treh položajev: ogroženost zaradi revščine, resna materialna prikrajšanost, ali življenje v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo.

Znižanje števila oseb ki jim grozi revščina oz. socialna izključenost pa je eden izmed glavnih ciljev strategije Evropa 2020.

Leta 2010 je najvišji delež oseb, katere je ogrožala revščina oz. socialna izključenost bil zabeležen v Bolgariji (42%), Romuniji (41%), Latviji (38%), Litvi (33%) in na Madžarskem (30%), medtem ko so najnižje deleže zabeležile Češka (14%), Švedska in Nizozemska (15%), Avstrija, Finska in Luksemburg (17%).

Če pogledamo vsakega izmed treh elementov, ki definirajo revščino oz. socialno izključenost, pa vidimo naslednje:

16% populacije v EU27 je bilo ogroženo zaradi revščine po socialnih transferjih. Najvišje stopnje tveganja revščine so zabeležili v Latviji, Romuniji, Bolgariji in Španiji (21%), najnižje pa na Češkem (9%), Nizozemskem (10%), Slovaškem, Avstriji in na Madžarskem (12%)

8% populacije v EU27 je živelo v resnem materialnem pomanjkanju (niso bili sposobni plačevati računov, plačevati ogrevanje stanovanja ali iti na počitnice). V Luksemburgu in na Švedskem je ta delež v letu 2010 bil 1%, medtem ko je v Bolgariji bil 35% in v Romuniji 31%.

10% populacije v EU27 živi v gospodinjstvu z zelo nizko intenzivnostjo dela (odrasli so delali manj kot 20% potencialnega delovnega časa). V Združenem kraljestvu in Belgiji je ta delež v letu 2010 bil 13%, medtem ko je v Luksemburgu, na Švedskem in na Češkem ta delež bil 6%.


KAJ PA SLOVENIJA?

Po zadnjih podatkih EUROSTAT-a za leto 2010 12,7% oseb v Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine, 5,9% v resnem materialnem pomanjkanju in 6,9% v gospodinjstvih z zelo nizko intenzivnostjo dela. Skupaj to znese 366.000 oseb, ki jih je v Sloveniji v letu 2010 ogrožala revščina oz. socialna izključenost.

Leta 2009 je bila ta številka 339.000, kar pomeni da se je v enem letu število oseb v Sloveniji, ki jih ogroža revščina oz. socialna izključenost povečalo za skoraj 20.000 oseb.

No, to pa je prav nasprotno od cilja, ki si ga je Slovenija zapisala v Nacionalnem reformnem programu 2011 - 2012, kjer si je kot enega izmed ciljev v skladu s strategijo EVROPA 2020 zadala, da bo do leta 2020 v Sloveniji 40.000 manj revnih glede na referenčno leto 2008, ko je bilo to število 360.000. Namesto da se torej pomikamo proti številki 320.000, se odmikamo od 360.000 (kaj šele od 339.000…)

Januarski ZRSZ o stanju na trgu dela. Število registrirano brezposelnih je naraslo na skoraj 116.000 – kar je skoraj enako napovedi UMAR glede povprečnega števila registrirano brezposelnih v letu 2012.
Spodaj je nekaj izsekov iz sporočila ZRSZ, zgoraj celotno sporočilo.

Januarja se je, kot običajno v tem mesecu leta, brezposelnost povečala. Pri Zavodu RS za zaposlovanje (Zavod) je bilo prijavljenih 115.965 brezposelnih oseb, 2,8 % več kot decembra ter za 0,7 % več kot januarja 2011. Glede na mesec prej pa sta se povečala zaposlovanje brezposelnih oseb (+25,2 %) ter znova tudi povpraševanje po delavcih (+ 14,7 %).

Gibanje brezposelnosti

Januarja se je brezposelnost, kot običajno v tem mesecu, povečala. Razlog za to je predvsem v številčnejšem prijavljanju brezposelnih oseb po prenehanju zaposlitev za določen čas.
Ob koncu januarja 2012 je bilo pri Zavodu prijavljenih 115.965 brezposelnih oseb, 3.211 oseb oziroma 2,8 % več kot decembra 2011. V primerjavi z januarjem 2011 je bila brezposelnost višja za 0,7 %.

Januarja 2012 se je na novo prijavilo 11.539 brezposelnih oseb, kar je 28,3 % več kot decembra 2011 in 12,6 % manj kot januarja 2011. Med novo prijavljenimi je bilo 839 iskalcev prve zaposlitve, 2.289 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 6.976 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas

Prosta delovna mesta

Januarja je po trimesečnem upadanju števila prostih delovnih mest povpraševanje delodajalcev po delavcih ponovno oživelo. Delodajalci so prijavili 15.645 prostih delovnih mest, kar je 14,7 % več prostih delovnih mest kot decembra 2011 in 3,0 % več kot januarja 2011.

Povpraševanje po delavcih je bilo januarja glede na primerljivi mesec leta 2011 večje v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, v gradbeništvu, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v poslovanju z nepremičninami, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v prometu in skladiščenju.

Povpraševanje po delavcih se je na področju predelovalnih dejavnosti zmanjšalo za 0,2 %, delodajalci, ki se uvrščajo na to področje, so prijavili 3.231 prostih delovnih mest. Število prostih delovnih mest je poraslo predvsem v proizvodnji živil, v proizvodnji oblačil, v dejavnosti popravil in montaže strojev in naprav, v proizvodnji pohištva, v obdelavi in predelavi lesa ter v proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav.

Po podatkih ZZZS-ja se je na predhodno prijavljenih prostih delovnih mestih januarja 2012 zaposlilo 11.762 oseb, kar je 8,1 % manj kot decembra 2011 in 17,2 % več kot januarja lani.

V priponki si lahko preberete najnovejšo analizo stanja na trgih dela v EU in Sloveniji, ki je narejena na osnovi tekočih podatkov Evropske komisije, EUROSTAT-a, SURS, UMAR-ja in ZRSZ.

Notri boste med drugim našli tudi analizo števila zaposlenih po dejavnostih v novembru 2008 – 2011 ter zimsko napoved UMAR-ja glede zaposlenosti v naslednjih letih.

ANALIZA NEZASEDENIH PROSTIH DELOVNIH MEST V LETU 2010

Na današnji seji sveta Zavoda RS za zaposlovanje je Analitična služba ZRSZ predstavila dokument z naslovom »Nezasedena prosta delovna mesta v letu 2010«. Ker se njegova vsebina še kako dotika vseh nas, spodaj pošiljam nekaj izsekov, zgoraj pa dokument v celoti, skupaj s prilogo (druga priponka).

PREDMET ANALIZE

Če želimo analizirati zaposlovanje na prosta delovna mesta (PDM), je potrebno zaposlitve vezati na konkretna PDM. V analizi se je ZRSZ zato osredotočil na PDM, ki so bila prijavljena v letu 2010. Gre za 174.613 PDM. Ker so delodajalci 1.682 PDM naknadno razveljavili, so ta PDM izločili in podrobneje analizirali 172.931 PDM. Da bi ugotovili, ali so nanje delodajalci zaposlili delavce, so upoštevali obrazce M-1, ki jim jih je posredoval ZZZS do konca julija 2011. Ugotovili so, da je bilo na 172.931 PDM do konca julija 2011 zaposlenih 103.739 oseb, kar predstavlja 60,0 % kritje PDM. Nezasedenih je ostalo 69.192 prijavljenih PDM (40,0 %).

Nezasedena PDM in dejavnost delodajalca

Ker v strukturi povpraševanja po delavcih gradbeništvo po obsežnosti predstavlja drugo največjo dejavnost, so PDM, na katerih ni bilo izvedenih zaposlitev, najbolj prispevala k celotnemu deležu nezasedenih PDM, prijavljenih v letu 2010. Petina (19,6 %) nezasedenih PDM iz leta 2010 je tako odpadla na nezasedena PDM na področju gradbeništva, saj je v gradbeništvu nezasedenih ostalo kar 57,1 % PDM. Delodajalci s področja gradbeništva so v tem letu še vedno prijavljali PDM, katerim pa zaradi hitrega poslabševanja razmer, ki so večja podjetja že vodila v prisilno poravnavo ali stečaj, večkrat ni sledila zaposlitev. Del PDM je v gradbeništvu ostal nezaseden tudi zaradi primanjkljaja kadra - gre zlasti za PDM za zaposlitev zidarjev in tesarjev, na zaposlovanje pa so vplivali še težki delovni pogoji v tej dejavnosti ter nizko plačilo. Slednje je vsekakor vplivalo na slabše zaposlovanje delavcev za preprosta dela pri visokih gradnjah, za katere je nezasedenih ostalo kar 62,7 % PDM

V letu 2010 so za razliko od gradbeništva za predelovalne dejavnosti na ZRSZ ugotavljali, da okrevajo. Zabeležili so povečanje števila PDM kot tudi zaposlitev. Nezasedenih je ostalo 35,8 % PDM. Ker so predelovalne dejavnosti najobsežnejše področje dejavnosti, PDM, ki so ostala nezasedena, predstavljajo 17,6 % vseh nezasedenih PDM iz leta 2010. PDM v predelovalnih dejavnostih so nezasedena ostala bodisi zaradi deficitarnosti iskanih kadrov, kot so varilci, orodjarji, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij, elektromehaniki, elektroinštalaterji, zaradi zaposlovanja za določen čas ali zaradi slabih pogojev dela ter nizkega plačila, kar velja zlasti za delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.

Hkrati z rastjo povpraševanja v predelovalnih dejavnostih se je povečalo tudi število PDM na področju drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, znotraj katerih več kot polovico PDM predstavljajo PDM, ki so jih prijavile agencije za zaposlovanje in posredovanje dela oz. delovne sile. Področje drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti prav tako izstopa po deležu nezasedenih PDM, ki je bil v letu 2010 45,1 %. Nezasedena PDM iz te dejavnosti so predstavljala 11,9 % vseh nezasedenih PDM. Med prijavljenimi PDM agencij prevladujejo (tri četrtine vseh prijavljenih PDM) PDM za zaposlitve za določen čas v trajanju do 3 ali od 4 do 6 mesecev, kar pomeni, da za ista delovna mesta med letom večkrat iščejo nove kadre. Pomembnejši razlog za slabšo zasedenost PDM, ki jih prijavljajo agencije, je tudi v tem, da prijavljajo PDM za druge delodajalce. Ker del delodajalcev naknadno ugotovi, da delavcev ne bo zaposlil, saj so se razmere spremenile, predhodno oddane prijave pa agencija ne razveljavi, taka PDM ostajajo nezasedena. Poleg tega nekateri delodajalci kljub dogovoru z agencijo oddajo svojo prijavo PDM ter s tem podvojijo število PDM. Na slabšo zasedenost PDM, ki jih prijavljajo agencije, vpliva tudi dejstvo, da agencije pogosteje iščejo kandidate s poklici, ki jih na trgu dela primanjkuje. Na ZRSZ so zaznali, da nekatere agencije kadre iščejo z namenom zaposlovanja delavcev v tujino ali postopka prijave delavca v zavarovanje ne izpeljejo do konca. V teh primerih ZRSZ inšpektoratu za delo posreduje predlog za izvedbo inšpekcijskega nadzora.

Analiza nezasedenih PDM je pokazala, da je po deležu nezasedenih PDM (44,3 %) nadpovprečno še področje izobraževanja. Nezasedena PDM delodajalcev s področja izobraževanja predstavljajo 9,1 % vseh nezasedenih PDM iz leta 2010. Na ZRSZ so ugotovili, da nekateri delodajalci s področja vzgoje in izobraževanja zaposlenim ob koncu šolskega leta prekinejo pogodbo o zaposlitvi, s pričetkom novega šolskega leta pa iste osebe ponovno zaposlijo.

Čeprav delež nezasedenih PDM v gostinstvu (39,3 %) ne presega povprečja (40,0 %), pa je kljub temu potrebno omeniti poklic kuharja, za katerega zaradi primanjkljaja ustreznih kadrov na trgu dela in neugodnih pogojev dela (urnik dela, nadurno delo, nizko plačilo) nezasedenih ostaja kar 42,7 % PDM, ter natakarja (40,8 % nezasedenih PDM).

Nezasedena PDM in iskani poklici

V sklopu posameznih dejavnosti so na ZRSZ poleg kuharjev in natakarjev izpostavili tudi nekatere druge deficitarne poklice, za katere je razmerje med prijavljenimi PDM in zaposlitvami še posebej slabo: tesarje (83,9 % nezasedenih PDM), zidarje (79,9 % nezasedenih PDM), varilce (68,2 % nezasedenih PDM), orodjarje (54,8 % nezasedenih PDM), pripravljavce in monterje kovinskih konstrukcij (44,9 % nezasedenih PDM), elektromehanike (45,8 % nezasedenih PDM), elektroinštalaterje (49,6 % nezasedenih PDM). Zaradi pomanjkanja ustreznega kadra je potrebno omeniti še zdravnike specialiste (razen splošne medicine) s 56,2 % nezasedenih PDM.

Po besedah ZRSZ pogoji dela, nizko plačilo ter zaposlovanje za določen čas vplivata predvsem na slabo zasedbo PDM za delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah (62,7 % nezasedenih PDM), za izvajalce suhomontažne gradnje, štukaterje (78,4 % nezasedenih PDM), pleskarje (56,9 % nezasedenih PDM) čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah (42,5 % nezasedenih PDM) ter kuhinjske pomočnike (45,4 % nezasedenih PDM).

Poudarjam – to je uradni dokument ZRSZ! Ki uradno na kar večih mestih zapiše, kaj je realnost za tako imenovanim »strukturnim neskladjem«. Celoten dokument je v prvi priponki. V drugi pa konkretna statistična analiza.


Goran Lukič
ZSSS

Ni komentarjev:

Objavite komentar