ZSSS KOMENTIRA: avtoprevozniki v protest ( ? ). Kaj pa pravice delavcev?

Kolikor smo si lahko v petek prebrali na spletni strani Območne obrtno podjetniške zbornice Sežana, se naj bi jutri s pričetkom ob 6. uri pričel protest cestnih prevoznikov. Zahteve cestnih prevoznikov naj bi se med drugim dotikale bolj »fleksibilnega zaposlovanja ter konkretnega spodbujanja nakupa najbolj ekoloških vozil«. Po zadnjih informacijah pa naj do jutrišnjega protesta sicer ne bi prišlo, oziroma naj bi bil prestavljen na 31. januar.

 

Ob vseh teh napovedih protestov cestnih prevoznikov naravnost sprašujemo: kaj pa delavske pravice v tej dejavnosti? Če se zgolj spomnimo na zgodbo enega izmed voznikov tovornjakov v Sloveniji, ki je bila javno predstavljena oktobra lani:

"Plačo so mi izračunavali na podlagi prevoženih kilometrov in dela med vikendi, pri čemer se je cena za kilometer vseskozi gibala med 7 in 9 centov. Delovni tempo je bil zelo hud, tako se je pogosto zgodilo, da sem, takoj ko sem prišel s poti in razložil blago, že moral naložiti drugo. In ta čas se je štel v počitek, tako da sem namesto devet ur počival le pet do šest ur in spet krenil na pot. Čeprav sem imel prvo leto najeto sobo v samskem domu, sem tam prespal mogoče le desetkrat. Večino časa sem preživel v tovornjaku in to ne glede na to, kje sem se nahajal. Domov v Bosno sem se lahko vračal le vsake štiri do pet mesecev, pa še tistih 15 dni letnega dopusta nam je lastnik podjetja krajšal, tako da je v dopust štel tudi vikend. Ko sem se letos maja odločil dati odpoved, kot razlog sem navedel nizko plačo, saj sem za 12.000 prevoženih kilometrov dobil 1200 evrov plače, so me povabili v pisarno, kjer mi je gazda' rekel, da sem jim dolžan 5000 evrov za škodo, ki je v tem času nastala na kamionu. Seveda v to nisem želel pristati, zato je poklical v prostor nekaj silakov. Pod psihičnim pritiskom in zaradi njihove prisotnosti sem seveda pristal na plačilo. Od takrat sem prišel v Slovenijo le enkrat, a me je na ulici vselej strah, da me ne bi kdo zaustavil in izsiljeval. Ne počutim se varnega." (Večer, 5. 10. 2013)

 

To je zgodba voznika tovornjaka, ki je z nekajmesečnim premorom delal pet let v enem od slovenskih prevozniških podjetij. Na kršenje pravic voznikov tovornjakov na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) sicer opozarjamo že kar nekaj mesecev. In teh kršitev je glede na podatke Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor s podatki o izvajanju nadzora nad spoštovanjem določil zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev, ki smo jih predstavili 3. oktobra lani, vse več (spodaj), kar je seveda zelo zaskrbljujoče.

 

Skorajda enako zaskrbljujoče pa so besede predsednika sekcije za promet na Obrtno podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Andreja Klobase, ki je pred nekaj dnevi javno povedal »da je čas, da se vozniki, ki tožijo, da so jim kršene pravice razkrijejo z imeni in priimki« in da naj se »javno pove, kdo so avtoprevozniki, ki kršijo delavske pravice«. Odgovor na ta »poziv« je jasen in enostaven: naša naloga in odgovornost je, da o kršitvah pravic delavcev obveščamo uradne organe, in le-ti ukrepajo v skladu z uradnimi postopki. Zagotovo pa ni naša naloga kar tako javno razkrivati imena delavcev, še posebej ne tistim, ki bi še kako natančno morali vedeti, kaj se dogaja v cestnem prometu, in še posebej glede na zgornjo zgodbo, kjer je jasno videti, s kakšnimi pritiski se srečujejo nekateri vozniki tovornjakov.

Navsezadnje posamezni avtoprevozniki nesramno bogatijo ravno na račun kršenja delavskih pravic, prav tako pa se s tem povečuje nelojalna konkurenca. In  preprečevanje nelojalne konkurence, ustvarjanje enakih in zakonsko spoštovanih tržnih pravil za vse avtoprevoznike, bi morala biti ena izmed prioritet sekcije za promet na OZS. Delavce – »žvižgače«, ki nam sporočajo kršitve delovne zakonodaje in kolektivnih pogodb, v ZSSS ne razkrivamo delodajalcem. Zlasti ne tistim, katerih naslednja poteza bi bila še večja grožnja, pritisk in izkoriščanje delavcev. Po vsej verjetnosti pa tudi prenehanje delovnega razmerja. 

 

Bi pa namesto tovrstnega agresivnega »poziva« veliko bolj pričakovali jasno opredelitev in tudi zavezo predstavnikov avtoprevoznikov po ničelni toleranci kakršnih koli kršitev pravic delavcev v cestnem prometu. Očitno pa je glede na podatke spodaj pot do tega na žalost še dolga.

Vir: Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, 2.10. 2013