Ne bomo plačevali malopridnosti našega bančnega sistema!

Spoštovane članice, spoštovani člani!

 

Prirejanje dokumentov. Prirejanje metodologije za izračun bančne luknje. Skrivanje te iste metodologije. Vse to so dejanja, ki se v zadnjih dneh omenjajo v povezavi z Banko Slovenije in krpanjem bančne luknje. In ki so nas vse skupaj po nekaterih izračunih očitno stala med 1 in 1,5 milijarde evrov našega denarja (!). Tako je. Znesek, ki je okoli petkrat večji od vrednosti dogovora s sindikati javnega sektorja o varčevalnih ukrepih za 2015?!

Prekapitalizirane banke pa zlahka in brez tveganja dobičkonosno poslujejo. Saj, kakor ugotavljajo mediji, jim sploh ni treba tvegati, ker pomemben dobiček ustvarjajo z obrestnimi prilivi od državnih obveznic. Samo NLB je imela konec septembra lani za 350 milijonov državnih obveznic in še za 640 milijonov evrov obveznic DUTB, na katere dobivajo od 3,75 do 4,5 odstotne obresti.

In medtem ko kapitalsko prenapihnjene banke še dodatno služijo z državnimi obveznicami, dosti njihovih komitentov, ki so izgubili zaposlitev v stečajih, zaman že nekaj let čakajo na poplačilo svojih terjatev – ker so prav te iste banke spet prve v vrsti za poplačilo svojih terjatev iz stečajev.

Zato smo v imenu vseh naših članov, ki morate vsak dan poslušati politične mantre o nujnosti varčevalnih ukrepov, da se doseže takšne in drugačne cilje, ki nam jih narekuje Evropska komisija, četudi to pomeni nižje plače, nižje pravice in skrčeno socialno državo, na predsednika Vlade RS  naslovili javno sporočilo, v katerem od njega zahtevamo, da:

-       takoj sproži ustrezne preiskave, ki bodo do konca razjasnile prav vsa dejstva glede krpanja bančnih lukenj,

-       takoj pridobi in javno objavi vse informacije v zvezi z metodologijo oziroma metodologijami izračuna bančnih lukenj,

-       v primeru, da je resnično prišlo do prevelike dokapitalizacije slovenskega bančnega sistema, vsa ta sredstva do zadnjega evra tudi pridobi nazaj,

-       takoj sproži zakonodajni postopek, s katerim bodo postavili delavce in ne banke na prvo mesto pri poplačilu terjatev iz stečajne mase.

Dokler se te zahteve ne bodo uresničile, ne vidimo nobenega smisla v kakršnih koli nadaljnjih varčevalnih ukrepih ali morebitnih pogajanjih o njih.

mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS

 

Več informacij o dogajanjih okoli sanacije bančne luknje in vloge Banke Slovenije ter bank si lahko preberete spodaj:

Prvič) Glede izračuna kapitala v NLB-ju leta 2013 je družba Roland Berger, Slovenija ji je za stresni test plačala dober milijon evrov, po poročanju medijev izračunala, da je bil kapital NLB-ja pozitiven, do kapitalske ustreznosti pa ji je manjkala okoli milijarda evrov, ki bi jo morala plačati država. Zaradi pozitivnega kapitala ne bi smeli izbrisati nobenega podrejenega dolžniškega instrumenta. NLB je nekaj mesecev pred izbrisom izračunal, da je njegov kapital po mednarodnih računovodskih standardih znašal 835 milijonov evrov.

Zato so naročili novo vrednotenje pri Deloittu, ki pa je v razkritjih kljub vsemu moral zapisati, da je njihova metoda odstopala od računovodskih standardov. Novo vrednotenje kapitala je nato pokazalo, da je ta negativen, in sicer v višini 318 milijonov evrov (RTV SLO, 9. 2. 2015).

 

Drugič) Stresni testi so v primeru NLB pokazali, da je imela banka 30. septembra 2013 negativni kapital v višini –318 milijonov evrov, a ta izračun temelji na metodologiji, ki je Banka Slovenije kljub odločitvi informacijske pooblaščenke ne želi razkriti. Nekaj mesecev pred tem je NLB sama, na podlagi uveljavljenih, mednarodnih računskih standardov, izračunala, da je kapital pozitiven in znaša 835 milijonov evrov. Medtem ko smo od vira iz NLB, ki ne želi biti imenovan, izvedeli, da naj bi podjetje Roland Berger za NLB dne 30. 9. 2013 izračunalo pozitivni kapital v višini okrog 400 milijonov evrov. Če vzamemo to, srednjo vrednost, potem smo za dokapitalizacijo naših bank dali od ene do 1,5 milijarde preveč. To pa je verjetno tudi potencialni zaslužek, ki se skriva v preprodaji domnevno slabih terjatev, ali pa cena, ki jo bomo morali plačati za to, da privabimo v davčnih oazah naloženi kapital. (Mladina, 21.11. 2014).

 

Tretjič) Viri TV Slovenija trdijo, da je na Banki Slovenije (BS) v sredo, 18. decembra 2013, vladalo izredno stanje. Povod: seja ustavnega sodišča, da na ta dan odloči o začasnem zadržanju novele zakona o bančništvu, ki je bila zakonska podlaga za izbris. BS-ju se je zato očitno mudilo. Med Brusljem in Ljubljano naj bi pregorevale telefonske žice. Evropska komisija je še isti dan izdala dovoljenje za državno pomoč. Kot je razvidno iz dokumenta, ki ga je pridobila TV Slovenija, je centralna banka svojo odločitev za izbris datirala z dnem pred bruseljskim dovoljenjem, na katerega pa se je v sami odločbi sklicevala. (RTV SLO, 10. 2. 2015).