Spoštovane članice, spoštovani člani!
Prirejanje dokumentov.
Prirejanje metodologije za izračun bančne luknje. Skrivanje te iste
metodologije. Vse to so dejanja, ki se v zadnjih dneh omenjajo v povezavi z
Banko Slovenije in krpanjem bančne luknje. In ki so nas vse skupaj po
nekaterih izračunih očitno stala med 1 in 1,5 milijarde evrov našega denarja
(!). Tako je. Znesek, ki je okoli petkrat večji od vrednosti dogovora s
sindikati javnega sektorja o varčevalnih ukrepih za 2015?!
Prekapitalizirane banke pa zlahka
in brez tveganja dobičkonosno poslujejo. Saj, kakor ugotavljajo mediji,
jim sploh ni treba tvegati, ker pomemben dobiček ustvarjajo z obrestnimi
prilivi od državnih obveznic. Samo NLB je imela konec septembra lani za 350
milijonov državnih obveznic in še za 640 milijonov evrov obveznic DUTB, na
katere dobivajo od 3,75 do 4,5 odstotne obresti.
In medtem ko
kapitalsko prenapihnjene banke še dodatno služijo z državnimi obveznicami,
dosti njihovih komitentov, ki so izgubili zaposlitev v stečajih, zaman že nekaj
let čakajo na poplačilo svojih terjatev – ker so prav te iste banke spet prve v
vrsti za poplačilo svojih terjatev iz stečajev.
Zato smo v imenu
vseh naših članov, ki morate vsak dan poslušati
politične mantre o nujnosti varčevalnih ukrepov, da se doseže takšne in
drugačne cilje, ki nam jih narekuje Evropska komisija, četudi to pomeni nižje
plače, nižje pravice in skrčeno socialno državo, na predsednika Vlade RS
naslovili javno sporočilo, v katerem od njega zahtevamo, da:
-
takoj sproži
ustrezne preiskave, ki bodo do konca razjasnile prav vsa dejstva glede krpanja
bančnih lukenj,
- takoj pridobi in javno
objavi vse informacije v zvezi z metodologijo oziroma metodologijami izračuna
bančnih lukenj,
- v primeru, da je resnično
prišlo do prevelike dokapitalizacije slovenskega bančnega sistema, vsa ta
sredstva do zadnjega evra tudi pridobi nazaj,
-
takoj sproži
zakonodajni postopek, s katerim bodo postavili delavce in ne banke na prvo
mesto pri poplačilu terjatev iz stečajne mase.
Dokler se te
zahteve ne bodo uresničile, ne vidimo nobenega smisla v kakršnih koli
nadaljnjih varčevalnih ukrepih ali morebitnih pogajanjih o njih.
mag. Dušan Semolič,
predsednik ZSSS
Več informacij o dogajanjih
okoli sanacije bančne luknje in vloge Banke Slovenije ter bank si lahko
preberete spodaj:
Prvič) Glede
izračuna kapitala v NLB-ju leta 2013 je družba Roland Berger, Slovenija ji je
za stresni test plačala dober milijon evrov, po poročanju medijev izračunala, da je bil kapital NLB-ja
pozitiven, do kapitalske ustreznosti pa ji je manjkala okoli milijarda evrov,
ki bi jo morala plačati država. Zaradi pozitivnega kapitala ne bi smeli
izbrisati nobenega podrejenega dolžniškega instrumenta. NLB je nekaj mesecev
pred izbrisom izračunal, da je njegov kapital po mednarodnih računovodskih
standardih znašal 835 milijonov evrov.
Zato so naročili novo
vrednotenje pri Deloittu, ki pa je v razkritjih kljub vsemu moral zapisati, da
je njihova metoda odstopala od računovodskih standardov. Novo vrednotenje
kapitala je nato pokazalo, da je ta negativen, in sicer v višini 318 milijonov
evrov (RTV SLO, 9. 2. 2015).
Drugič) Stresni testi so v primeru
NLB pokazali, da je imela banka 30.
septembra 2013 negativni kapital v višini –318 milijonov evrov, a ta izračun
temelji na metodologiji, ki je Banka Slovenije kljub odločitvi informacijske
pooblaščenke ne želi razkriti. Nekaj mesecev pred tem je NLB sama, na podlagi
uveljavljenih, mednarodnih računskih standardov, izračunala, da je kapital
pozitiven in znaša 835 milijonov evrov. Medtem ko smo od vira iz NLB, ki ne
želi biti imenovan, izvedeli, da naj bi podjetje Roland Berger za NLB dne 30.
9. 2013 izračunalo pozitivni kapital v višini okrog 400 milijonov evrov. Če
vzamemo to, srednjo vrednost, potem smo za dokapitalizacijo naših bank dali od
ene do 1,5 milijarde preveč. To pa je verjetno tudi potencialni zaslužek, ki se
skriva v preprodaji domnevno slabih terjatev, ali pa cena, ki jo bomo morali
plačati za to, da privabimo v davčnih oazah naloženi kapital. (Mladina, 21.11.
2014).
Tretjič) Viri TV Slovenija trdijo, da je na Banki
Slovenije (BS) v sredo, 18. decembra 2013, vladalo izredno stanje. Povod: seja
ustavnega sodišča, da na ta dan odloči o začasnem zadržanju novele zakona o
bančništvu, ki je bila zakonska podlaga za izbris. BS-ju se je zato očitno
mudilo. Med Brusljem in Ljubljano naj bi pregorevale telefonske žice. Evropska
komisija je še isti dan izdala dovoljenje za državno pomoč. Kot je razvidno iz
dokumenta, ki ga je pridobila TV Slovenija, je centralna banka svojo odločitev
za izbris datirala z dnem pred bruseljskim dovoljenjem, na katerega pa se je v
sami odločbi sklicevala. (RTV SLO, 10. 2. 2015).
Objave
