Avstrija, raj za Slovence

20.8.11 10:15



V ŠTIRIH MESECIH 969 SLOVENCEV S SLUŽBO V AVSTRIJI; LIBERALIZACIJA TRGA DELA JE BOLJ KORISTILA SLOVENSKIM DELAVCEM KOT SLOVENSKIM PODJETNIKOM


S 1. majem je Avstrija ob Nemčiji formalno odprla trg dela oziroma odpravila delovna dovoljenja in omejitve opravljanja zaščitenih storitev tudi za slovenske državljane. Kaj se dogaja po štirih mesecih? Službo v Avstriji je od maja do avgusta po podatkih avstrijskega urada za zaposlovanje dobilo 969 Slovencev. Skupaj tam dela več kot osem tisoč Slovencev. Imajo tudi slovenski obrtniki več dela v Avstriji?

»Živim tik ob avstrijski meji in vsako jutro vidim, koliko domačinov s slovenjgraškimi tablicami se od maja vozi na delo čez mejo. Zdaj jih je že zelo veliko, predvsem mladih. Gre zlasti za varilce, kovinarje, izolaterje, mizarje, pa tudi inženirje strojništva in elektroinženirje,« opaža podjetnik Marjan Vergles z Viča v občini Dravograd. Povpraševanje po vseh naštetih poklicih je tudi v Sloveniji, pravi Vergles, a so plače pri avstrijskih delodajalcih boljše: »Varilci v Avstriji dobijo 30, tudi 40 odstotkov neto več kot tukaj, kar nekaj čez tisoč evrov.«

Po Verglesu, ki je sam delodajalec (ima podjetje za proizvodnjo merilnih instrumentov Arko ), bo Avstrija plačno bolj vabljiva, dokler bosta pri nas tako visoka davčna obremenitev plač in tako toga delovna zakonodaja. »Poznam razmere čez mejo. Avstrijske občine se dobro bojujejo za nova delovna mesta. Pri nas smo sedem let čakali na spremembo prostorskega načrta, da bi lahko nekaj dogradili. Zato smo povsem nekonkurenčni. Tudi delovna zakonodaja je v Avstriji normalnejša, saj jim je - drugače od naših - jasno, da noben delodajalec ne bo odpustil dobrega delavca, saj je dober prav zaradi tega.« Pa razmišlja, da bi podjetje tudi sam preselil čez mejo? »Ker podjetje prevzemajo sinovi, bo odločitev njihova. Takoj čez mejo so območja, kjer ponujajo že zgrajene objekte za zelo nizke cene,« odgovarja Vergles.



Čepelnik: Nadzirajo delo na črno

»Pred 1. majem se je, povedano odkrito, v Avstriji dalo precej delati na črno. V zadnjih mesecih pa so nadzor močno poostrili, še zlasti so pozorni na recimo slovenske kombije z orodjem, ter spremljajo, kaj in kako se dela,« pravi prevaljski podjetnik Herman Čepelnik, čigar podjetje se ukvarja s suho montažo v gradnji.

O tem, da slovenski podjetniki in obrtniki po formalnem odprtju avstrijskega trga dela v splošnem laže dobijo posle v Avstriji, Čepelnik meni: »Vsaj za podjetja iz gradbene dejavnosti so postavili vrsto birokratskih zahtev in stroški so visoki. Denimo pred začetkom dela v Avstriji moram njihovim organom predložiti poimenski seznam delavcev in vse njihove podatke, od številke socialnega zavarovanja do potrdila o državljanstvu, obrazca, da ima urejeno socialno zavarovanje, in kopijo pogodbe o zaposlitvi, ki mora potrjevati, da delavec zasluži vsaj 1.100 evrov neto, kolikor plačujejo Avstrijci in kar je za nas visoko.

Hkrati moramo gradbinci za vsakega delavca vsak dan vplačati 31 evrov v posebni sklad. Vsi ti dokumenti morajo biti prevedeni v nemščino, seveda pa ob vsem tem Avstrijci pričakujejo, da bodo delali po pol nižjih cenah kot njihovi obrtniki.«

Čepelnik še doda: »Na uro nam ponujajo od 12 do 15 evrov, domači ponudniki pa zaračunavajo za isto delo 30 evrov ali več.« Pravi, da so se v zadnjem času na avstrijski strani začeli pojavljati odvetniki, ki obljubljajo, da ti uredijo vse papirje za posel, a za to računajo 500 evrov: »Torej nekega računa na koncu ni. Če že imaš posel v Avstriji, se najbolj splača odpreti podjetje in kolega pleskar je to tudi pred nedavnim storil.«

Čepelnik še spomni, da je zdaj že nekdanja gospodarska ministrica Darja Radić Korošcem obljubila, da bo pri Avstrijcih poskušala doseči omilitev birokratskih zahtev in stroškov za slovenske gradbince: »A iz tega ni bilo nič, hkrati pa avstrijske gradbene družbe brez vseh ovir delajo tukaj pri nas.«

 

Po Čepelniku je veliko bolj kot obrtnikom in podjetjem liberalizacija avstrijskega trga dela pozitivna za posameznike: »Ogromno ljudi z našega obmejnega območja se zadnje mesece vozi v Pliberk v tovarno, ki izdeluje avtomobilske filtre in ima okoli tri tisoč zaposlenih. Recimo znanka, strojna tehnica, je še pred nekaj meseci v Sloveniji delala kot natakarica, drugega dela ni našla. Mesečno je dobila 600 ali 700 evrov, zdaj v tovarni v Pliberku dobi okoli 1.300 evrov, saj je sezona na vrhu.«

Ob tem kot zanimivost pove, da letos drugače od prejšnjih let ni povpraševanja po sezonskih delih v turističnih krajih na avstrijskem Koroškem: »Potrebovali so sobarice, čistilke, natakarice, a tega zdaj ni.«




V Avstriji vam ne bodo plačali prevoza in malice



Ekonomist David Pivk se je v Avstriji zaposlil že pred liberalizacijo trga. »Prvo zaposlitev v Avstriji sem si poiskal sam. Na BMW Group pa sem zaposlitev dobil prek ponudbe. Takrat nisem imel težav, saj sem bil zaposlen neposredno pri podjetju, in ne prek kadrovske agencije kot denimo veliko zaposlenih v Avstriji,« pravi.

 
Z birokracijo - zahvaljujoč dobro delujočemu avstrijskemu državnemu aparatu - že takrat ni imel težav, po 1. maju pa je še laže. »Multinacionalka mi namreč ponuja delo, ki mi ga v Sloveniji lahko ponudi le redka družba. Dodaten razlog je seveda višja plača.« Kaj pa slabosti dela v Avstriji? »Treba je upoštevati, da ne dobiš nadomestila za malico niti za prevoz na delo, ne glede na to, kje živiš.«

Pavlinjek: Množičnega odliva ni bilo

Štefan Pavlinjek, prvi človek obrtno-podjetniške zbornice in podjetnik v obmejnem Prekmurju, pravi, da se slovenski obrtniki in podjetniki pri poslih v Avstriji srečujejo zlasti z velikimi birokratskimi ovirami: »Stvari morajo imeti urejene po avstrijski zakonodaji, kar zahteva znanje, čas in denar. Avstrijci so formalno trg odprli, a z mehkimi zahtevami - denimo s svojimi potrdili v zvezi z varstvom pri delu - skrbijo, da jim Slovenci ne bi prevzeli preveč posla. Tudi izdajanje računov so močno poostrili.« Pozna pa več obrtnikov iz Prekmurja, ki so v obmejni Avstriji dobili dobre posle, zlasti izvajalci ključavničarskih in mizarskih del. »Tu delajo zlasti kot podizvajalci pri opremljanju salonov, motelov - in posli so dobri.«




Pavlinjek pozna tudi nekaj posameznikov, ki so se v zadnjih mesecih zaposlili v avstrijskih tovarnah, a so se že vrnili v Slovenijo: »Množičnega odliva ljudi na delo v Avstrijo, kar so napovedovali nekateri, od maja ni bilo. Resda so plače v Avstriji morda na prvi pogled precej višje, a če k našim dodate še vračila prevoza na delo in malico, se razlika zmanjša. Hkrati so naši ljudje preprosto radi doma; radi so doma ob treh, da si nato urejajo druge stvari.« Pavlinjek navede še primer tovarne usnja na avstrijski strani, kjer za »zelo grdo delo« ponujajo 1.200 evrov plače