HVALNICA
NOROSTI: KO JE POL MILIJONA DAVČNO UTAJENIH EVROV - PREKRŠEK
Danes
smo si lahko v medijih
prebrali, da so zaradi luknje v kazenskem zakoniku davčni utajevalci, ki državo
ogoljufajo za manj kot 50.000 evrov na mesec, varni pred kazenskim pregonom.
Kakor piše novinar Tomaž Modic, so predrzni podjetniki, ki pri uvažanju
prestižnih avtomobilov in tovornjakov, preprodaji naftnih derivatov ali
podobnih nečednih poslih sistematično utajujejo davek in pazijo, da proračuna
ne ogoljufajo za več kot 50.000 evrov na mesec, že več kot leto dni varni pred
kazenskim pregonom. Tako je – varni pred kazenskim pregonom.
Kako
je to mogoče? Zaradi popravkov zakonodaje v novembru 2011, s katerimi se je kot
objektivni pogoj kaznivosti po novem določila pridobitev velike (in ne večje)
premoženjske koristi – torej več kot 50.000 evrov. S čimer se je lestvica
kaznivosti premaknila iz 5.000 na 50.000 evrov.
In
kaj se je s to spremembo zakonodaje zgodilo?
Ker
jih ne morejo ovaditi in poslati za zapahe, čeprav lahko državi izmaknejo tudi
več kot pol milijona evrov na leto, morajo tožilstva po informacijah iz medijev
celo odstopati od kazenskih pregonov in umikati že vložene obtožnice.
Na
okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru so pristojno ministrstvo pred tedni
opozorili, da je v praksi bore malo primerov, ko bi neki mesečni davčni
zavezanec utajil več kot 50.000 evrov davka na mesec. V skladu s sodbo
vrhovnega sodišča iz januarja 2012 pa »konstrukcija nadaljevanega kaznivega
dejanja v teh primerih ni možna«, so poudarili. Z drugimi besedami, četudi bi
neka oseba več mesecev zapored utajila po 49.999 evrov davka, ga tožilstvo ne
bi moglo preganjati. Ti zneski se namreč ne seštevajo, ampak se po zakonu vsak
obravnava za posamezen prekršek.
Tudi
na Davčni upravi (DURS), kjer pri pripravi predloga spremembe zakonodaje iz
leta 2011 niso sodelovali, so pri izvajanju teh določil naleteli na iste
težave. Kot so pojasnili novinarju, so bile letos zaradi davčne zatajitve
vložene zgolj tri kazenske ovadbe. V letu 2011 je bilo medtem
ugotovljenih skupaj 67 primerov kršitev zakona, to je izognitev plačila in
neupravičenega vračila davka, pri katerih je bila pridobljena večja ali velika
premoženjska korist. Če utajevalci davkov ostajajo enako »podjetni«, se je po
navedbah medijev kazenskemu postopku izognilo več kot tri četrtine
storilcev.
Tako
se torej država ukvarja z davčnimi utajevalci. Po drugi strani pa je po
podatkih Statističnega urada RS utajeni delež dohodka iz naslova namerno
napačnega poročanja v letu 2010 znašal 3,5% BDP ali več kot 1,257 milijarde
evrov (TIRS, 2013).
Po
zadnji oceni SURS
je siva ekonomija v Sloveniji v letu 2010, merjena z dodano vrednostjo, skupaj
znašala 2, 855 milijarde EUR oziroma 8,3 % BDP. Po informacijah medijev in podatkih Banke
Slovenije so lani Slovenci v največjo od davčnih oaz, Švico, nakazali že dve
milijardi evrov. Po informacijah Davčne uprave RS (DURS) je nadzor
računalniških registrskih blagajn z metodo računalniške forenzike v letu
2012 pokazal, da je med 70 % in 80 % zavezancev naknadno spreminjalo postavke
na izdanih računih; v povprečju se briše približno 50 % prometa (DURS).
In
kaj na vse to pravi ministrstvo za finance? Minister za finance je pred dnevi
izjavil naslednje: »Moramo koreniteje zarezati v plače javnih uslužbencev,
socialne transferje in pokojnine«.
Logika
politične hvalnice norosti nam torej pravi naslednje – znižujmo socialne
pravice, dekriminalizirajmo davčno utajevanje in seveda stalno znižujmo število
davčnih inšpektorjev (Število inšpektorjev se je od leta 1996 - 456
inšpektorjev - zmanjšalo za 28,5 %), saj bomo le tako dali pozitivni
signal gospodarskim in finančnim trgom, kajne?
Goran Lukič
Ni komentarjev:
Objavite komentar