ZSSS KOMENTIRA: SRAMOTNO: DELAVCEM SOCIALNO POMOČ, KAPITALU SOCIALNO KAPICO

VEČ KOT JE REVNIH  IN SOCIALNO IZKLJUČENIH …

V ponedeljek je Statistični urad RS objavil začasne podatke o kazalnikih dohodka in revščine za leto 2012. Podatki nam med drugim povedo naslednje:

V Sloveniji je živelo pod pragom tveganja revščine 13,5 % ali približno 271.000 oseb. Razpoložljiv neto dohodek, ki so živele pod pragom revščine, je bil nižji od 606 evrov na mesec.

19,6 odstotka oseb v Sloveniji je bilo v letu 2012 revnih ali socialno izključenih, kar pomeni, da je v letu 2012 pod pragom revščine ali v socialni izključenosti živelo 392.000 oseb. Leta 2009 je bilo takšnih oseb 339.000, oziroma 53.000 oseb manj.

Po istih informacijah se je stopnja tveganja revščine v delovno intenzivnih gospodinjstvih, tj. v takih, v katerih so bili vsi odrasli člani delovno aktivni in pri delovno aktivnih osebah glede na leto prej nekoliko zvišala.

 

Po informacijah STA se na Slovensko karitas s prošnjo za hrano, plačilo položnic in drugo pomoč mesečno obrne preko 5000 gospodinjstev. Ocenjujejo, da je letos 20 odstotkov več prošenj po finančni pomoči kot lani. Podobno ocenjujejo v Rdečem križu, kjer prejmejo največ prošenj za hrano. Lani sta organizaciji s hrano pomagali prek 270.000 socialno ogroženim ljudem.

 

Podatki ZPIZ kažejo, da je bilo v letu 2011 za izplačila varstvenih dodatkov namenjenih v povprečju 4.565.176,90 eurov na mesec. V letu 2012 pa je za izplačila varstvenih dodatkov na mesec bilo  v povprečju namenjenih le 1.623.514,17 eurov.

Ob koncu leta 2011 je varstveni dodatek k pokojnini prejemalo 46.752 oseb. V letu 2012 pa je bilo na osnovi odločb CSD na mesec povprečno 13.016 prejemnikov varstvenega dodatka. Če primerjamo podatka o številu prejemnikov varstvenega dodatka decembra 2011 (46.752) in decembra 2012 (10.386), lahko ugotovimo, da se je število prejemnikov zmanjšalo za dobre tri četrtine.

 

… BOLJ SE NAPADA SOCIALNO DRŽAVO

Ravno tako v ponedeljek je na vladnih spletnih straneh pristal dokument z dolgim naslovom »Predlog Enotnega dokumenta za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti z ukrepi po področjih in sklep o ustanovitvi in imenovanju članov stalne vladne delovne skupine za zagotovitev boljšega poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti«

V tem dokumentu bi se naj zasledoval »cilj vzpostavitve boljšega poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva«

In kakšne ukrepe lahko med drugim najdemo v tem dokumentu, ki med drugim predstavlja tudi podlago Vladi RS in resornim ministrstvom za pripravo politik, strategij in programov za prihodnje finančno obdobje 2014-2020?

Št. 92: Nujno ponovno odprtje reforme dela

Št. 161: Čiščenje košarice pravic zdravstvenega zavarovanja

Št. 163: Omejitev socialnih prispevkov navzgor, uvedba socialne kapice pri izplačilu 36.000 EUR bruto zaslužka letno

 

Tukaj pa so še podcilji:

Ukinitev instituta "minulega dela" oziroma njegova preobrazba v "dodatek za stalnost"

Druga faza reforme dela

Povečevanje fleksibilnosti delovne sile

Analiza števila zaposlenih v javnem sektorju in njihova racionalizacija

 

Tako je – v času, ko narašča število revnih in socialno izključenih je je vladni mizi gradivo, ki išče rešitev za izhod iz krize v ponovnem odpiranju reforme trga dela (vsi vemo, v interesu koga); »čiščenju« košarice pravic zdravstvenega zavarovanja (vsi vemo, kaj to pomeni) in socialni kapici (v času, ko je zdravstvena blagajna nelikvidna že tretje leto zapored!) da ne govorimo o predlogu za ukinitev dodatka na minulo delo. Če uporabimo eno samo besedo – sramotno!

 

Goran Lukič

Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi