Državni zbor tudi v drugo potrdil zakon o malem delu

Državni zbor RS je po sprejetem vetu državnega sveta na svoji 33. seji, dne 16. novembra 2010, ponovno potrdil zakon o malem delu. Poslanke in poslanci so zakon potrdili s 47 glasovi, za sprejem zakona pa je bilo potrebnih 46 glasov. Zakon je bil sprejet kljub našim opozorilom, da prinaša revščino med delavce in delavke, saj gre za uzakonitev najbolj prekerne oblike delovnega razmerja v Sloveniji. Do sedaj namreč nismo imeli uzakonjene oblike delovnega razmerja, za katerega ne veljajo pravice iz zakona o delovnih razmerjih, kjer ni bolniških nadomestil, minulega dela, regresov, povračila stroškov za prihod na delo in za katerega ne veljajo tudi pravice iz kolektivnih pogodb, ni dopusta, odpovednih rokov, odpravnin, itd. Očitno se je v zakulisju parlamenta pred ponovnim glasovanjem o tem zakonu dogajalo marsikaj, česar posledica je tudi to, da so trije poslanci (Franc Žnidaršič –nepovezani poslanec, Franci Kek - Zares in Laszlo Gönc, poslanec madžarske narodnosti), ki zakona pri prvem sprejemanju niso podprli, čeprav so bili na seji, do ponovnega glasovanja ugotovili, da je zakon odličen in tokrat oddali svoj glas za zakon. Vsekakor ima glas v parlamentu svojo ceno, na kar so nas, s svojimi vprašanji, opozorili novinarji na tiskovni konferenci že dan pred glasovanjem v parlamentu. Naše nasprotovanje temu zakonu temelji na strokovnih argumentih in mednarodnih primerjavah o negativnih posledicah njegovega sprejema v redkih državah, kjer poznajo malo delo in ni v ničemer povezano s problematiko študentskega dela, zato kljub ponovnemu sprejetju zakona z aktivnostmi proti njegovi uveljavitvi ne bomo odnehali. K temu nas je še dodatno spodbudil minister za delo, dr. Ivan Svetlik, s svojim uvodnim nastopom v parlamentu pred ponovnim glasovanjem o zakonu, v katerem ni zmogel najti prav nobenega strokovnega argumenta proti našim, ukvarjal se je predvsem s študentskim delom. Zato so sindikalni predstavniki v državnem svetu, ki jih vodi predsednik ZSSS, mag. Dušan Semolič, zahtevali sklic seje državnega sveta, na kateri bo ta odločal o predlogu, da državni svet zahteva razpis referenduma, na katerem bodo ljudje odločili, če podpirajo ta zakon. Ta seja državnega sveta bo v ponedeljek, 22. novembra ob 15. uri. V primeru, če državni svet sprejme predlagani sklep, mora državni zbor razpisati referendum. V primeru, če pa bi državni svet zavrnil predlog za razpis referenduma, pa se bomo priključili akciji zbiranja 40.000 podpisov volivcev za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu. Zanimivo pri političnem dogajanju v zadnjem obdobju je, da se nekateri politiki, med njimi pa tudi minister za delo, sprašujejo o smiselnosti izvajanja referendumov, saj ti povzročajo stroške državni blagajni. Stanje javnih financ jih zaskrbi tisti trenutek, ko želimo v ZSSS ljudem omogočiti uveljavitev njihove ustavne pravice neposrednega odločanja na referendumu, ko gre za pravice, ki vplivajo na njihovo materialno in socialno varnost, prav nič pa jih te iste finance ne skrbijo, ko sami predlagajo referendume o vprašanjih, ki nimajo prav nič opraviti s socialnim položajem ljudi. Tipična primera tega sta referendum o arbitražnem sporazumu in ponavljajoči se referendumi o zakonu o RTV. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije čutimo dolžnost, da takrat, ko ne moremo na drug način preprečiti posegov v temeljne pravice prebivalcev, njim omogočimo, da sami odločajo o njih. Predsednik vlade Borut Pahor dnevno sporoča, da je na volitvah dobil mandat za spremembe, čeprav pred volitvami nikomur ni sporočal, da bodo te spremembe vsebovale uvedbo malega dela, povišanje upokojitvene starosti na 65 let, zmanjšanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in iz delovnega razmerja, je pa takrat obljubil in tudi zapisal v koalicijsko pogodbo, da bo uzakonil pravico zaposlenih, da so deležni pri delitvi dobičkov v podjetjih, kjer so zaposleni. To obljubo je njegova vlada po volitvah gladko zavrnila, kasneje pa tudi parlament, kljub temu, da so predlog vložili poslanci njegove stranke.