četrtek, 18. november 2010

Državni zbor tudi v drugo potrdil zakon o malem delu

Državni zbor RS je po sprejetem vetu državnega sveta na svoji 33. seji, dne 16. novembra 2010, ponovno potrdil zakon o malem delu. Poslanke in poslanci so zakon potrdili s 47 glasovi, za sprejem zakona pa je bilo potrebnih 46 glasov. Zakon je bil sprejet kljub našim opozorilom, da prinaša revščino med delavce in delavke, saj gre za uzakonitev najbolj prekerne oblike delovnega razmerja v Sloveniji. Do sedaj namreč nismo imeli uzakonjene oblike delovnega razmerja, za katerega ne veljajo pravice iz zakona o delovnih razmerjih, kjer ni bolniških nadomestil, minulega dela, regresov, povračila stroškov za prihod na delo in za katerega ne veljajo tudi pravice iz kolektivnih pogodb, ni dopusta, odpovednih rokov, odpravnin, itd. Očitno se je v zakulisju parlamenta pred ponovnim glasovanjem o tem zakonu dogajalo marsikaj, česar posledica je tudi to, da so trije poslanci (Franc Žnidaršič –nepovezani poslanec, Franci Kek - Zares in Laszlo Gönc, poslanec madžarske narodnosti), ki zakona pri prvem sprejemanju niso podprli, čeprav so bili na seji, do ponovnega glasovanja ugotovili, da je zakon odličen in tokrat oddali svoj glas za zakon. Vsekakor ima glas v parlamentu svojo ceno, na kar so nas, s svojimi vprašanji, opozorili novinarji na tiskovni konferenci že dan pred glasovanjem v parlamentu. Naše nasprotovanje temu zakonu temelji na strokovnih argumentih in mednarodnih primerjavah o negativnih posledicah njegovega sprejema v redkih državah, kjer poznajo malo delo in ni v ničemer povezano s problematiko študentskega dela, zato kljub ponovnemu sprejetju zakona z aktivnostmi proti njegovi uveljavitvi ne bomo odnehali. K temu nas je še dodatno spodbudil minister za delo, dr. Ivan Svetlik, s svojim uvodnim nastopom v parlamentu pred ponovnim glasovanjem o zakonu, v katerem ni zmogel najti prav nobenega strokovnega argumenta proti našim, ukvarjal se je predvsem s študentskim delom. Zato so sindikalni predstavniki v državnem svetu, ki jih vodi predsednik ZSSS, mag. Dušan Semolič, zahtevali sklic seje državnega sveta, na kateri bo ta odločal o predlogu, da državni svet zahteva razpis referenduma, na katerem bodo ljudje odločili, če podpirajo ta zakon. Ta seja državnega sveta bo v ponedeljek, 22. novembra ob 15. uri. V primeru, če državni svet sprejme predlagani sklep, mora državni zbor razpisati referendum. V primeru, če pa bi državni svet zavrnil predlog za razpis referenduma, pa se bomo priključili akciji zbiranja 40.000 podpisov volivcev za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu. Zanimivo pri političnem dogajanju v zadnjem obdobju je, da se nekateri politiki, med njimi pa tudi minister za delo, sprašujejo o smiselnosti izvajanja referendumov, saj ti povzročajo stroške državni blagajni. Stanje javnih financ jih zaskrbi tisti trenutek, ko želimo v ZSSS ljudem omogočiti uveljavitev njihove ustavne pravice neposrednega odločanja na referendumu, ko gre za pravice, ki vplivajo na njihovo materialno in socialno varnost, prav nič pa jih te iste finance ne skrbijo, ko sami predlagajo referendume o vprašanjih, ki nimajo prav nič opraviti s socialnim položajem ljudi. Tipična primera tega sta referendum o arbitražnem sporazumu in ponavljajoči se referendumi o zakonu o RTV. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije čutimo dolžnost, da takrat, ko ne moremo na drug način preprečiti posegov v temeljne pravice prebivalcev, njim omogočimo, da sami odločajo o njih. Predsednik vlade Borut Pahor dnevno sporoča, da je na volitvah dobil mandat za spremembe, čeprav pred volitvami nikomur ni sporočal, da bodo te spremembe vsebovale uvedbo malega dela, povišanje upokojitvene starosti na 65 let, zmanjšanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in iz delovnega razmerja, je pa takrat obljubil in tudi zapisal v koalicijsko pogodbo, da bo uzakonil pravico zaposlenih, da so deležni pri delitvi dobičkov v podjetjih, kjer so zaposleni. To obljubo je njegova vlada po volitvah gladko zavrnila, kasneje pa tudi parlament, kljub temu, da so predlog vložili poslanci njegove stranke.

torek, 16. november 2010

Ponovno izglasovan o Zakonu o malem delu

Pred nekaj urami je na mizah v državnem zboru ponovno pristal predlog zakona o malem delu. Zanj je tokrat glasovalo 47 poslancev in poslank, torej absolutna večina, kljub vse bolj naraščajočemu kupu argumentov proti njegovemu sprejemu.


Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ob tem dogodku ugotavlja, da se je parlament, ki naj bi bil hram demokracije, v polovici vladnega mandata spremenil v zaprto kletko ozko usmerjenih interesov in prostor, kjer je bolj od argumentov in odločanju po svoji vesti pomembno, »da si naš«.

Nihče nima pravice spreminjati parlamentarne demokracije v kastni sistem, zato bomo nadaljevali naš boj za dokončno odpravo tega zakona. Zakon o malem delu je preprosto preveč pomemben zakon, z dokazano negativnimi učinki na trg dela, da bi zgolj zamahnili z roko in si rekli »pa saj ne vedo, kaj počenjajo«. Delavke in delavci v Sloveniji, mladi, ki zaključijo šolanje in so brez dela, potrebujejo delo za nedoločen čas, saj jim le to omogoča ekonomsko in socialno varnost in učinkovit prehod v samostojnost!

Bitke še zdaleč ni konec!

Sporočilu dodajamo tudi dopolnjeno Črno listo poslank in poslancev, ki prikazuje glasovanje o predlogu zakona o malem delu prej (26.10. 2010) in potem (16.11. 2010).


Mag. Dušan Semolič

Predsednik ZSSS


ponedeljek, 15. november 2010

Črna lista poslank in poslancev

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije z današnjim dnem začenja z rednim objavljanjem črne liste poslank in poslancev. Ta lista vsebuje seznam vseh poslank in poslancev, ki so sprejeli kakršno koli protidelavsko zakonodajo.



Akcijo pričenjamo z rezultati glasovanja poslank in poslancev o predlogu Zakona o malem delu, ki je bilo 26. oktobra 2010 v državnem zboru.


ČRNA LISTA POSLANCEV IN POSLANK

četrtek, 11. november 2010

Glasovalni stroj nad stroko in voljo ljudi

Na torkovi seji je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora RS obravnaval izjemno pomemben predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ 2). Besedno zvezo »izjemno pomemben« posebej poudarjamo, ker je očitno, da se predsedujoča tega odbora dr. Andreja Črnak-Meglič ne zaveda vsebinske pomembnosti tega zakonskega predloga, temveč ji je bolj kot to pomembno hitro in učinkovito, predvsem pa koalicijsko ustrezno preštevanje glasov.


Te besede izhajajo vsaj iz dveh izjav predsednice odbora s torkove seje. Potem ko je Ladislav Rožič, izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje, podvomil o ustreznosti ekonomskih izhodišč za pripravo predloga zakona, ga je Črnak-Megličeva odpravila z besedami, češ da »tukaj ni prostor za strokovno razpravo«?! Ali je potemtakem predlog ZPIZ 2 politični dokument brez kakršne koli strokovne podlage?! Po njenem očitno je, glede na njeno naslednjo izjavo, in sicer, da je »pri glasovanju odbora za delo za dopolnilo k 27. členu pokojninskem reforme, s katerim so podprli možnost starostne upokojitve brez odbitkov pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe za moške in 38 letih pokojninske dobe za ženske, najverjetneje prišlo do napake«?! Ker predsednici število preštetih glasov v dvorani ni bilo po godu, je to takoj označila za napako in poučevala člane odbora o posledicah njihove odločitve!

Takšen odnos dokazuje le eno - da je Črnak-Megličeva prostor parlamentarne demokracije spremenila v zasebni koalicijski vojaški poligon za dosledno izvajanje ukazov za koordinirano pritiskanje na gumb, kjer je prostor za strokovne argumente zaprt pred vrati Odbora.

Ob njenih dejanjih bi lahko po tihem zamrmrali »oprosti jim, saj ne vedo, kaj delajo«, ampak stvar je veliko bolj resna. Sedaj lahko namreč rečemo že kar »»cesar je nag – in zmeden«.

Zato predsednico odbora v imenu ohranjanja časti in veljave parlamentarne demokracije obveščamo, da pri glasovanju članic in članov odbora, ki ga vodi, ni šlo za napako, temveč za posluh do več deset tisoč naših članov, ki so se 17. 11. 2009 javno izrekli za zahtevo, ki je vsebovana v sprejetem amandmaju odbora. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije upamo, da večina poslank in poslancev v državnem zboru ne jemlje za napako glasovanje, ki ga zahtevajo ljudje, ki so jih na te funkcije tudi izvolili.



Več deset tisoč se nas je pred skorajda natanko enim letom skupaj zbralo na Prešernovem trgu v Ljubljani zato, da bi javno povedali zahteve po dvigu minimalne plače na dostojno raven in upoštevanju 40 oziroma 38 let dela kot pogoj za zasluženo in dostojno pokojnino.



Zato smo pripravili preglednico, kjer si lahko pogledate, v kakšnem stanju so v tem trenutku naše skupne zahteve:



ZAHTEVA 1: Na demonstracijah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije 17. 11. 2009, ki se jih je udeležilo več deset tisoč naših članic, članov in podpornic smo zahtevali dvig minimalne plače iz 459 na 600 evrov neto.

KAJ SMO SKUPAJ DOSEGLI? Z marcem 2010 se je znesek neto minimalne plače dvignil na 562 evrov neto, kar je dvig v višini 103 evrov.



ZAHTEVA 2: Na demonstracijah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije 17. 11. 2009, ki se jih je udeležilo več deset tisoč naših članic, članov in podpornic smo zahtevali naslednje: 40 oz. 38 let dela je dovolj za zasluženo pokojnino, 65 let starosti za upokojitev ne pride v poštev, ter dostojna višina pokojnine.

KAJ SMO SKUPAJ DOSEGLI? Odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na svoji seji 10. novembra 2010 potrdil amandma k 27. členu ZPIZ 2, s katerim so podprli možnost starostne upokojitve brez odbitkov pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe za moške in 38 letih pokojninske dobe za ženske. A to je zgolj izbojevana bitka, ki jo bodo izničili poslanci v državnem zboru, naš boj za to zahtevo se nadaljuje in se bo nadaljeval, tudi preko referenduma!

torek, 2. november 2010

Državni svet ustavil zakon o malem delu

Državni svet je z 20 glasovi za in 14 proti pravkar ustavil veljavnost zakona o malem delu. Zakon bo obveljal le, če ga pri ponovnem glasovanju v državnem zboru potrdi najmanj 46 poslancev. A zaradi referendumske pobude se lahko tudi v tem primeru še zaplete.



Ljubljana - Pobudo za zbiranje 40.000 podpisov za referendum sta v parlamentu vložila Zveza svobodnih sindikatov (ZSSS) in Študentska organizacija (ŠOS). Kot sta povedala Dušan Semolič in Katja Šoba so za pobudo zbrali več kot deset tisoč podpisov, potrebnih je bilo 2.500.



Predsednik ZSSS Semolič je v državnem svetu, kjer je zahteval odločanje o vetu, pojasnil, da smo po številu mladih, ki so le začasno zaposleni, v samem vrhu v Evropi, še posebej to velja za mlade ženske, in ocenil, da malo delo ne bo rešilo tega problema, odgovor bi moral biti delo za nedoločen čas. Malo delo po njegovi oceni celo izriva delo za nedoločen čas in ni pot k pridobitvi kasnejše tovrstne zaposlitve, saj se to v državah, kjer že imajo takšno ureditev, zelo redko zgodi.



Minister za delo Ivan Svetlik je obratno zatrdil, da zakon le postavlja okvir občasnim in priložnostnim zaposlitvam, ki danes potekajo v "sivi coni". Minister pričakuje, da bo zakon o malem delu zmanjšal delo na črno in uredil študentsko delo, ki je preseglo prvotne namene in okvirje. Svetlik je zavrnil, da bi malo delo izpodrivalo zaposlitve za nedoločen čas, saj zakon postavlja omejitve, ki jih danes ni in delodajalci, ki veliko uporabljajo možnost dela s študentskimi napotnicami, bodo del teh zaposlitev morali urediti z delovnimi razmerji.



Ker se je državni svet odločil za veto, bo moral o zakonu o malem delu državni zbor znova glasovati, referendumska pobuda bo do takrat zamrznjena, pobudnikom je ne bo potrebno znova vlagati, če bo državni zbor zakon potrdil se po vetu.

http://www.delo.si/clanek/127506