Kot je znano je Državni zbor RS Ustavnemu sodišču RS poslal zahtevo, da naj odloči, ali dovoli referendum o sprejeti pokojninski reformi. Državni zbor namreč predlaga zavrnitev možnosti referendumskega glasovanja o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ker naj bi s tem, po njegovem mnenju, v državi nastale protiustavne posledice. Ustavno sodišče se je o tem vprašanju odločilo razpisati javno obravnavo, ki je bila opravljena danes. Udeleženca javne obravnave sta bila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in državni zbor, ustavno sodišče pa je poleg njiju povabilo tudi Vlado RS in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej tri strani, ki referendumu nasprotujejo, in ZSSS, ki predlaga referendum in smo zanj že zbrali preko 40 tisoč zakonsko zahtevanih podpisov, overjenih na upravnih enotah.
Na današnji javni obravnavi smo s strani državnega zbora (Miran Potrč), vlade (ministra Svetlik in Gaspari) ter direktorja zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko slišali že znane besede, da je sprejeta reforma edina možna in prava reforma, ki bo rešila Slovenijo, saj bi po njihovem z njeno neuveljavitvijo prišlo do velikih problemov v javnih financah države. O tem, da so javne finance v slabem stanju zaradi sive ekonomije, gospodarskega kriminala, slabega pobiranja davkov, financiranja bank, ki so izčrpane zaradi kreditiranja tajkunskih prevzemov podjetij, predragega nakupa patrij in podobnih vzrokov, predstavniki teh inštitucij niso govorili. Njih ne zanimajo razmere, v katerih delajo delavke in delavci v industriji in storitvenih dejavnostih, in sporočila delodajalcev, da nimajo delovnih mest za starejše delavce, oni verjamejo ekonomskim projekcijam za leta 2020 oz. 2040, ki so jih naredili tisti ekonomisti, ki pred tremi leti niso znali napovedati ekonomske krize, ki se je zgodila le nekaj mesecev kasneje. Naša delegacija, v kateri je bil tudi dr. Bojan Bugarič, je izpostavila pravne argumente proti prepovedi, da bi ljudje odločali o tako pomembnem vprašanju kot je pokojninska reforma, opozorili smo na razmere na trgu dela, problematiko nezaposlenosti mladih, ki jo podaljšanje pokojninske dobe starejših le še poslabšuje, zdravstveno stanje starejših delavk in delavcev in ostale naše argumente proti sprejeti pokojninske reforme, predvsem pa argumente proti temu, da bi ljudem, ki imajo po ustavi oblast v tej državi, prepovedali odločanje na referendumu. Vendar za predlagatelje prepovedi izvedbe referenduma, za katero so v državnem zboru poleg poslank in poslancev SD, LDS in ZARES, glasovali tudi poslanci ljudske stranke, to niso bistvena vprašanja, za njih je pomembno predvsem to, da se ljudem odvzame pravica glasovanja na referendumu.
Sedaj moramo počakati na odločitev ustavnega sodišča, ki jo lahko pričakujemo prihodnji teden. V primeru, če bo ustavno sodišče razsodilo v korist ljudstva, bomo v ZSSS še nekaj dni nadaljevali z zbiranjem podpisov (vsi do sedaj oddani podpisi podpore niso prispeli na sedež ZSSS) in jih nato predali državnemu zboru, ki bo moral razpisati referendum. V primeru, da bo ustavno sodišče odločilo v korist politike, bo sklicana izredna nujna seja Predsedstva ZSSS, ki ga sestavljajo predsedniki vseh sindikatov, članov ZSSS ter predsednik in sekretar ZSSS, na kateri bodo njegovi člani odločali o naših nadaljnjih aktivnostih, ki jih bomo izvajali s ciljem, da v Sloveniji vrnemo oblast ljudem.
torek, 15. februar 2011
petek, 11. februar 2011
Izjava za javnost glede Zakona o malem delu - odziv
Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so se danes pridružili Študentski organizaciji Slovenije ob oddaji več kot 47.000 podpisov za referendum proti Zakonu o malem delu. ZSSS se je aktivno pridružila zbiranju podpisov za referendum proti malemu delu, ker že ves čas opozarja na izjemno negativne posledice na trg dela, ki jih ta zakon prinaša, začenši z erozijo rednih delovnih razmerij, na kar opozarja vse večji del pravne stroke in ukinjanja delavskih pravic.
Na žalost ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) vso to opozarjanje ne le zavestno ignorira, ampak se ob njih celo spreneveda, zato je prav MDDSZ in njegovo slepo vztrajanje na osnovnih stališčih, pobudnik referenduma o malem delu.
V ZSSS smo ob tem ogorčeni nad današnjo izjavo g. Kotolenka,namestnika generalne direktorice direktorata za trga dela in zaposlovanje pri MDDSZ, ki je med drugim dejal, da je malo delo za delodajalce dražje. Takšna izjava namestnika generalne direktorice je v direktnem nasprotju z zapisom MDDSZ, ki izhaja iz uvodnika k predlogu Zakona o malem delu z dne 11.06.2010 in iz katerega jasno in nedvoumno izhaja, da je (citat): »Prednost malega dela, v primerjavi z delovnim razmerjem, je še vedno v nižji obremenitvi (8,7 % manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja) in v večji fleksibilnosti (sistem napotnic), prav tako malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ipd.« Skratka, odrekanje in zmanjševanje pravic delavcev se razume kot »konkurenčna prednost«.
Tako je več kot očitno, da je izjava namestnika generalne direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanje pri MDDSZ neresnična in zavajajoča. Malo delo, v predlagani obliki, je za delodajalce bistveno cenejše kot redno delovno razmerje, malim delavcem prinaša bistveno manj pravic kot jih danes uživajo redno zaposleni. To pa je tudi eden izmed razlogov zakaj smo v ZSSS prepričani, da malo delo pomeni ukinjanje delovnih mest in neposreden pritisk na sedanje pravice delavcev. Pri izbiri delavca bo delodajalec vsekakor pač izbral tistega, ki je zanj cenejši. Prav tako pa tudi ne bo pomenil prehoda v redno zaposlitev.
Mednarodna konferenca o malem delu, katero je v začetku septembra 2010 organizirala ZSSS in na katero se v izjavi tudi sklicuje g. Kotolenko, pa je med drugim jasno pokazala, da malo delo, predvsem zaradi manjših pravic, predstavlja bazen »zaposlenih revnih«, ki so dodatno osiromašeni za večji del pravic iz rednega delovnega razmerja. S tem pa se bo povečal pritisk na ostale socialne blagajne.
Ali kakor je povedal predstavnik nemške sindikalne centrale DGB Johaness Jakob na mednarodnem posvetu o malem delu: Ko je narobe zastavljena pot izbrana, jo je zelo težko zapustiti. In ta pot je nedvomno napačna!
Andrej Zorko, univ.dipl.prav.
Izvršni sekretar ZSSS
Na žalost ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) vso to opozarjanje ne le zavestno ignorira, ampak se ob njih celo spreneveda, zato je prav MDDSZ in njegovo slepo vztrajanje na osnovnih stališčih, pobudnik referenduma o malem delu.
V ZSSS smo ob tem ogorčeni nad današnjo izjavo g. Kotolenka,namestnika generalne direktorice direktorata za trga dela in zaposlovanje pri MDDSZ, ki je med drugim dejal, da je malo delo za delodajalce dražje. Takšna izjava namestnika generalne direktorice je v direktnem nasprotju z zapisom MDDSZ, ki izhaja iz uvodnika k predlogu Zakona o malem delu z dne 11.06.2010 in iz katerega jasno in nedvoumno izhaja, da je (citat): »Prednost malega dela, v primerjavi z delovnim razmerjem, je še vedno v nižji obremenitvi (8,7 % manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja) in v večji fleksibilnosti (sistem napotnic), prav tako malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje kot npr. odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ipd.« Skratka, odrekanje in zmanjševanje pravic delavcev se razume kot »konkurenčna prednost«.
Tako je več kot očitno, da je izjava namestnika generalne direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanje pri MDDSZ neresnična in zavajajoča. Malo delo, v predlagani obliki, je za delodajalce bistveno cenejše kot redno delovno razmerje, malim delavcem prinaša bistveno manj pravic kot jih danes uživajo redno zaposleni. To pa je tudi eden izmed razlogov zakaj smo v ZSSS prepričani, da malo delo pomeni ukinjanje delovnih mest in neposreden pritisk na sedanje pravice delavcev. Pri izbiri delavca bo delodajalec vsekakor pač izbral tistega, ki je zanj cenejši. Prav tako pa tudi ne bo pomenil prehoda v redno zaposlitev.
Mednarodna konferenca o malem delu, katero je v začetku septembra 2010 organizirala ZSSS in na katero se v izjavi tudi sklicuje g. Kotolenko, pa je med drugim jasno pokazala, da malo delo, predvsem zaradi manjših pravic, predstavlja bazen »zaposlenih revnih«, ki so dodatno osiromašeni za večji del pravic iz rednega delovnega razmerja. S tem pa se bo povečal pritisk na ostale socialne blagajne.
Ali kakor je povedal predstavnik nemške sindikalne centrale DGB Johaness Jakob na mednarodnem posvetu o malem delu: Ko je narobe zastavljena pot izbrana, jo je zelo težko zapustiti. In ta pot je nedvomno napačna!
Andrej Zorko, univ.dipl.prav.
Izvršni sekretar ZSSS
Podpisi ZMD in ustavna presoja referenduma ZPIZ-2
1.
Danes smo skupaj z organizacijami študentov Državnemu zboru predali zbrane podpise za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so se takoj po predanih podpisih odzvali s tiskovno konferenco, kjer so poleg že zlajnanih zgodb o študentskih servisih izrekli tudi debelo laž in sicer, da so tuji strokovnjaki na mednarodni konferenci o malem delu, ki jo je lansko leto v Ljubljani organizirala ZSSS, ocenili naš zakon o malem delu kot pot v pravo smer. Ocene tujih strokovnjakov so bile prav nasprotne, zakon so ocenili kot veliko nevarnost za ukinjanje rednih delovnih mest in povečevanje revščine, kar bodo še najbolj občutile ženske. Vendar, ko zmanjka argumentov, se soočimo tudi z lažmi politikov in njihovih najbližjih sodelavcev. Zato bo referendumska kampanja o Zakonu o malem delu zahtevna, ostra in očitno tudi podla. Kot je znano, je v parlamentarnem postopku že sprememba Zakona o volilni in referendumski kampanji, kjer si bo Vlada izborila več davkoplačevalskega denarja za svojo kampanjo na referendumih, na katerih želi premagati tiste, ki ji te davke plačujejo.
2.
Ustavno sodišče je za torek, 15.2.1011, sklicalo javno obravnavo zahteve Državnega Zbora o tem, če bi referendumska zavrnitev sprejete pokojninske reforme povzročila protiustavne posledice, kot trdi Vlada RS. Čeprav sta uradna udeleženca v tem postopku le Državni zbor in ZSSS, se je ustavno sodišče odločilo, da na javno obravnavo povabi tudi Vlado RS in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter vsakemu od teh štirih vabljenih dodeli pravico, da poda svoje argumente v 15-tih minutah. To seveda pomeni, da bodo nasprotniki referenduma imeli na razpolago 45 minut, predlagatelji pa 15 minut nastopa pred ustavnimi sodniki in mediji. Ustavno sodišče smo obvestili, da se nam to ne zdi enakopravna obravnava predlagateljev in nasprotnikov referenduma oz. udeležencev javne obravnave, vendar so nas v odgovoru poučili, da je neobičajno, da bi jih mi poučevali o tem, kako naj vodijo postopek. Kdaj bo znan odločite Ustavnega sodišča o tem, če bo dovolilo ljudem, da odločijo o nepravični pokojninski reformi, še ni znano. V ZSSS je dogovorjeno, da bomo v primeru, če Ustavno sodišče ne bo dovolilo odločanja ljudem in prepovedalo referendum, še isti dan, ko bo sporočena takšna odločitev, sklicali izredno sejo predsedstva ZSSS, kjer bomo sprejeli odločitve o aktivnostih, ki jih bomo izvajali za dosego cilja, da bodo v Sloveniji oblast spet imeli ljudje. Tako namreč piše v slovenski ustavi.
Prilagamo vam prispevka dveh doktorjev pravnih znanosti (dr.Letnar-Černič, dr. Bugarič) o tem vprašanju. Eden izmed njiju (dr. Bugarič) bo tudi v sestavi naše ekipe, ki bo ustavnemu sodišču predstavila argumente za izvedbo referenduma.
Milan Utroša
sekretar ZSSS
Danes smo skupaj z organizacijami študentov Državnemu zboru predali zbrane podpise za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so se takoj po predanih podpisih odzvali s tiskovno konferenco, kjer so poleg že zlajnanih zgodb o študentskih servisih izrekli tudi debelo laž in sicer, da so tuji strokovnjaki na mednarodni konferenci o malem delu, ki jo je lansko leto v Ljubljani organizirala ZSSS, ocenili naš zakon o malem delu kot pot v pravo smer. Ocene tujih strokovnjakov so bile prav nasprotne, zakon so ocenili kot veliko nevarnost za ukinjanje rednih delovnih mest in povečevanje revščine, kar bodo še najbolj občutile ženske. Vendar, ko zmanjka argumentov, se soočimo tudi z lažmi politikov in njihovih najbližjih sodelavcev. Zato bo referendumska kampanja o Zakonu o malem delu zahtevna, ostra in očitno tudi podla. Kot je znano, je v parlamentarnem postopku že sprememba Zakona o volilni in referendumski kampanji, kjer si bo Vlada izborila več davkoplačevalskega denarja za svojo kampanjo na referendumih, na katerih želi premagati tiste, ki ji te davke plačujejo.
2.
Ustavno sodišče je za torek, 15.2.1011, sklicalo javno obravnavo zahteve Državnega Zbora o tem, če bi referendumska zavrnitev sprejete pokojninske reforme povzročila protiustavne posledice, kot trdi Vlada RS. Čeprav sta uradna udeleženca v tem postopku le Državni zbor in ZSSS, se je ustavno sodišče odločilo, da na javno obravnavo povabi tudi Vlado RS in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter vsakemu od teh štirih vabljenih dodeli pravico, da poda svoje argumente v 15-tih minutah. To seveda pomeni, da bodo nasprotniki referenduma imeli na razpolago 45 minut, predlagatelji pa 15 minut nastopa pred ustavnimi sodniki in mediji. Ustavno sodišče smo obvestili, da se nam to ne zdi enakopravna obravnava predlagateljev in nasprotnikov referenduma oz. udeležencev javne obravnave, vendar so nas v odgovoru poučili, da je neobičajno, da bi jih mi poučevali o tem, kako naj vodijo postopek. Kdaj bo znan odločite Ustavnega sodišča o tem, če bo dovolilo ljudem, da odločijo o nepravični pokojninski reformi, še ni znano. V ZSSS je dogovorjeno, da bomo v primeru, če Ustavno sodišče ne bo dovolilo odločanja ljudem in prepovedalo referendum, še isti dan, ko bo sporočena takšna odločitev, sklicali izredno sejo predsedstva ZSSS, kjer bomo sprejeli odločitve o aktivnostih, ki jih bomo izvajali za dosego cilja, da bodo v Sloveniji oblast spet imeli ljudje. Tako namreč piše v slovenski ustavi.
Prilagamo vam prispevka dveh doktorjev pravnih znanosti (dr.Letnar-Černič, dr. Bugarič) o tem vprašanju. Eden izmed njiju (dr. Bugarič) bo tudi v sestavi naše ekipe, ki bo ustavnemu sodišču predstavila argumente za izvedbo referenduma.
Milan Utroša
sekretar ZSSS
torek, 1. februar 2011
ZSSS podala odgovor Ustavnemu sodišču RS
ZSSS je včeraj Ustavnemu sodišču RS posredovala odgovor na zahtevo Državnega zbora RS, s katerim je ta zahteval presojo ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) na referendumu. Naj spomnimo:
Zbiranje podpisov podpor za razpis zakonodajnega referenduma je trajalo od 6. 1. 2011 do 12. 1. 2011, ko se je zbiranje zaradi vložitve prej omenjene zahteve prekinilo. Vse do prekinitve (t. j. v petih delovnih dneh!) je svoj podpis oddalo 42.294 volivk in volivcev, ki so s tem tudi jasno pokazali, da želijo o tako pomembni zadevi, kot je pokojninska reforma, odločati sami in da poslanci Državnega zbora RS z izvolitvijo nimajo absolutnega mandata za sprejemanje vseh odločitev. Sploh pa ne tistih, ki ne upoštevajo dejanskih razmer na trgu dela, ogromnega števila brezposelnih, pogojev, v katerih se delo opravlja, zdravja delavk in delavcev,…. ter da nimajo mandata za sprejemanje odločitev, ki so v škodo ljudem. Še nikoli se v tako kratkem času ni zbralo toliko podpisov.
V odgovoru na zahtevo Državnega zbora RS smo v ZSSS poudarili, da ima zahteva za razpis referenduma več kot 40.000 volivk in volivcev večjo težo kot pa zahteva, ki jo vloži zgolj 30 poslancev Državnega zbora RS ali pa Državni svet RS. Navsezadnje ima po določbi 3. člena Ustave RS v tej državi oblast ljudstvo in odrekanje pravici do referenduma o tako pomembnem vprašanju, kot je pokojninska reforma, bi hkrati pomenilo negiranje tega dejstva. Hkrati pa prepoved referenduma pomeni negiranje pravice do neposrednega izvrševanja oblasti, ki je ljudem prav tako priznana z Ustavo RS.
Izpostavili smo vprašanje ustavnosti določbe zakona, na podlagi katerega je Državni zbor RS vložil zahtevo za presojo ustavnosti posledic ter ponovno poudarili, da je pokojninska reforma bila sprejeta brez socialnega dialoga. Čas, namenjen strokovnemu dialogu, je bil čas zavračanja predlogov, čas za usklajeni dogovor pa je zamenjal čas demonstracije moči Vlade RS in Državnega zbora RS.
Poudarili smo negativne učinke pokojninske reforme tako na zaposlovanje mladih (ti se bodo zaradi sprejete reforme zaposlovali še kasneje), na veliko brezposelnost starejših, na težke pogoje dela in na zdravje delavk in delavcev.
Poudarili smo tudi, da sprejeta pokojninska reforma pomeni dodatno obremenitev ostalih socialnih blagajn (npr. zdravstvene), kar se bo prav tako odražalo v državnem proračunu, ter da je dejansko upokojitveno starost potrebno dvigniti s spodbudami in drugimi ukrepi, ki so ljudem prijazni in ki upoštevajo dejansko stanje tako v državi kot tudi na trgu dela. Ljudje niso številke in pokojninska reforma mora biti v prvi vrsti namenjena ljudem in ne raznim računovodskim operacijam in bonitetnim ocenam Slovenije, ki jih podajajo razne bonitetne hiše. Sploh pa vsebina pokojninske reforme ne sme biti rezultat dane obljube predsednika Vlade RS v Bruslju.
Pravilnejša pot je v izboljševanju pogojev dela, poudarku na zdravju in varstvu pri delu, zaposlovanju mladih, dvigu oziroma vsaj izenačitvi prispevne stopnje delodajalcev, spodbudah za zaposlovanje starejših,….
Ustavno sodišče RS ima sedaj do 11. 2. 2011 čas, da odloči o zahtevi Državnega zbora RS. Lahko se sicer zgodi, da bo sodišče odločalo dlje časa, vendar pa v ZSSS upamo, da bo Ustavno sodišče RS odločalo neodvisno, nepristransko in po pravu. Da bo upoštevalo temeljne vrednote demokracije (kamor pravica do referenduma nedvomno spada) ter da ne bo postalo politični zaveznik ali branitelj vladajoče opcije. V primeru, da bi Ustavno sodišče RS zahtevi Državnega zbora RS ugodilo in prepovedalo referendum, bi to namreč pomenilo, da državljani te države več nimamo vpliva na delo poslancev in da je njihova oblast (v času mandata) nedotakljiva in absolutna. To pa hkrati tudi pomeni dokončni konec demokracije in konec ustavnosti ter pokop vladavine prava v Sloveniji. Ustavno sodišče RS pa bi postalo Politično sodišče RS. Celoten odgovor ZSSS ustavnemu sodišču je dosegljiv na spletni strani http://www.zsss.si/ .
Andrej Zorko
izvršni sekretar ZSSS
Zbiranje podpisov podpor za razpis zakonodajnega referenduma je trajalo od 6. 1. 2011 do 12. 1. 2011, ko se je zbiranje zaradi vložitve prej omenjene zahteve prekinilo. Vse do prekinitve (t. j. v petih delovnih dneh!) je svoj podpis oddalo 42.294 volivk in volivcev, ki so s tem tudi jasno pokazali, da želijo o tako pomembni zadevi, kot je pokojninska reforma, odločati sami in da poslanci Državnega zbora RS z izvolitvijo nimajo absolutnega mandata za sprejemanje vseh odločitev. Sploh pa ne tistih, ki ne upoštevajo dejanskih razmer na trgu dela, ogromnega števila brezposelnih, pogojev, v katerih se delo opravlja, zdravja delavk in delavcev,…. ter da nimajo mandata za sprejemanje odločitev, ki so v škodo ljudem. Še nikoli se v tako kratkem času ni zbralo toliko podpisov.
V odgovoru na zahtevo Državnega zbora RS smo v ZSSS poudarili, da ima zahteva za razpis referenduma več kot 40.000 volivk in volivcev večjo težo kot pa zahteva, ki jo vloži zgolj 30 poslancev Državnega zbora RS ali pa Državni svet RS. Navsezadnje ima po določbi 3. člena Ustave RS v tej državi oblast ljudstvo in odrekanje pravici do referenduma o tako pomembnem vprašanju, kot je pokojninska reforma, bi hkrati pomenilo negiranje tega dejstva. Hkrati pa prepoved referenduma pomeni negiranje pravice do neposrednega izvrševanja oblasti, ki je ljudem prav tako priznana z Ustavo RS.
Izpostavili smo vprašanje ustavnosti določbe zakona, na podlagi katerega je Državni zbor RS vložil zahtevo za presojo ustavnosti posledic ter ponovno poudarili, da je pokojninska reforma bila sprejeta brez socialnega dialoga. Čas, namenjen strokovnemu dialogu, je bil čas zavračanja predlogov, čas za usklajeni dogovor pa je zamenjal čas demonstracije moči Vlade RS in Državnega zbora RS.
Poudarili smo negativne učinke pokojninske reforme tako na zaposlovanje mladih (ti se bodo zaradi sprejete reforme zaposlovali še kasneje), na veliko brezposelnost starejših, na težke pogoje dela in na zdravje delavk in delavcev.
Poudarili smo tudi, da sprejeta pokojninska reforma pomeni dodatno obremenitev ostalih socialnih blagajn (npr. zdravstvene), kar se bo prav tako odražalo v državnem proračunu, ter da je dejansko upokojitveno starost potrebno dvigniti s spodbudami in drugimi ukrepi, ki so ljudem prijazni in ki upoštevajo dejansko stanje tako v državi kot tudi na trgu dela. Ljudje niso številke in pokojninska reforma mora biti v prvi vrsti namenjena ljudem in ne raznim računovodskim operacijam in bonitetnim ocenam Slovenije, ki jih podajajo razne bonitetne hiše. Sploh pa vsebina pokojninske reforme ne sme biti rezultat dane obljube predsednika Vlade RS v Bruslju.
Pravilnejša pot je v izboljševanju pogojev dela, poudarku na zdravju in varstvu pri delu, zaposlovanju mladih, dvigu oziroma vsaj izenačitvi prispevne stopnje delodajalcev, spodbudah za zaposlovanje starejših,….
Ustavno sodišče RS ima sedaj do 11. 2. 2011 čas, da odloči o zahtevi Državnega zbora RS. Lahko se sicer zgodi, da bo sodišče odločalo dlje časa, vendar pa v ZSSS upamo, da bo Ustavno sodišče RS odločalo neodvisno, nepristransko in po pravu. Da bo upoštevalo temeljne vrednote demokracije (kamor pravica do referenduma nedvomno spada) ter da ne bo postalo politični zaveznik ali branitelj vladajoče opcije. V primeru, da bi Ustavno sodišče RS zahtevi Državnega zbora RS ugodilo in prepovedalo referendum, bi to namreč pomenilo, da državljani te države več nimamo vpliva na delo poslancev in da je njihova oblast (v času mandata) nedotakljiva in absolutna. To pa hkrati tudi pomeni dokončni konec demokracije in konec ustavnosti ter pokop vladavine prava v Sloveniji. Ustavno sodišče RS pa bi postalo Politično sodišče RS. Celoten odgovor ZSSS ustavnemu sodišču je dosegljiv na spletni strani http://www.zsss.si/ .
Andrej Zorko
izvršni sekretar ZSSS
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
