torek, 31. maj 2011

Predčasno referendumsko glasovanje

Bliža se referendumski dan, 5. 6. 2011, ko se bo glasovalo tudi o pokojninski reformi. Volivci, ki tega dne ne bodo doma ali na ta dan iz drugih razlogov ne morejo glasovati, imajo možnost predčasnega glasovanja, ki bo na sedežih vseh upravnih enot (okrajnih volilnih komisij) 31. maja, 1. junija in 2. junija 2011 med 9.00 in 17.00 uro. Na območju Upravne enote Ljubljana bo glasovanje tudi na izpostavah Center, Vič, Bežigrad, Šiška in Moste Polje za tiste okrajne volilne komisije, ki imajo sedež na teh izpostavah. Volivci lahko glasujejo samo na tistem volišču (na tisti upravni enoti), kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Ker gre za pomembno vprašanje in ker vsak glas šteje, predlagamo vsem, ki na referendumsko nedeljo ne boste mogli oddati svojega glasu, da to storite v dneh, ko je mogoče predčasno glasovati.


Vsak glas proti pokojninski reformi na referendumu bo pomemben.



Milan Utroša, sekretar ZSSS

četrtek, 26. maj 2011

Vroča referendumska kampanja

Ljubljana, 26.5.2011


Referendumska kampanja o ZPIZ-2 je v polnem teku. Vlada in podporniki pokojninske reforme se poslužujejo različnih metod, najnovejša je ta, da je za pokojninsko reformo kriva kontracepcijska tabletka.



NA TEJ POVEZAVI si lahko preberete protest proti degradaciji in kriminalizaciji žensk v vladni kampanji za pokojninsko reformo, ki je bila danes s strani uglednih posameznic, posameznikov in nevladnih organizacij poslana na naslov predsednika Vlade RS.

Spodaj si lahko preberete izsek iz pisma:



Vladni spot v okviru kampanje za podporo pokojninski reformi gradi svoje sporočilo na stereotipni predstavi o neinteligentni in pomanjkljivo oblečeni ženski. Ta temelji na zakoreninjenih predsodkih o manjvrednosti žensk, kar je seksizem brez primere. Vladni letak pa nas celo uči, da je temeljni problem manjše rodnosti v Sloveniji uporaba kontracepcijske tabletke. V začetni verziji se je namreč besedilo letaka začelo z ugotovitvijo, da je kontracepcijska tabletka povzročila upad rojstev, zato je pokojninska reforma nujna. Takšna trditev pomeni neposreden napad na spolne in reproduktivne pravice žensk, celotno odgovornost za stanje, ki je pripeljalo do potrebe po pokojninski reformi, prelaga na ženske in spominja na čase, ko so ženske zaradi vedenja o kontracepciji ter boja za nadzor nad lastnim telesom in življenjem preganjali in sežigali kot čarovnice. V času demokratične Slovenije je izjava primerljiva edino še s strategijo za dvig rodnosti ministra Drobniča.


Zato opozarjamo, da so sporočila, ki jih vlada ponuja v okviru kampanje za pokojninsko reformo, povsem nedopustna. Dosedanji propagandni materiali temeljijo na degradaciji in ženske postavljajo v položaj dežurnih krivcev za slabo stanje države. Z vsakim propagandnim materialom, ki ga vlada pošlje v javnost, je to sporočilo bolj očitno. Država in vlada sta dolžni dajati zgled o tem, kako ščititi človekove pravice žensk, ne pa zlorabljati predsodkov o ženskah v namene kampanje.


Na isti povezavi boste našli tudi originalni vladni letak za pokojninsko reformo, kjer je na vprašanje, ZAKAJ POTREBUJEMO NOV POKOJNINSKI ZAKON, dan naslednji odgovor: »VSEGA JE KRIVA KONTRACEPCIJSKA TABLETKA«.


Vlada RS in njeni podporniki govorijo, da se je proti demagogiji težko boriti. Popolnoma jo razumemo.



Protestu se lahko aktivno pridružite in s svojim podpisom podprete zahteve na: http://www.ipetitions.com/petition/protest_proti_degradaciji_in_kriminalizaciji_zensk/

KAKŠNE BODO VAŠE POKOJNINE?

ZSSS


predstavlja kratek animirani film:

KAKŠNE BODO VAŠE POKOJNINE?





OPOZORILO:

film je sicer zastonj, a številke, ki so notri,

predstavljajo (pre) visoko ceno za delavke in delavce v Sloveniji.

sreda, 18. maj 2011

ŠTAFETNO PALICO ZASTRAŠEVANJA LJUDI PREVZEL MINISTER GASPARI

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ugotavljamo, da je vladino štafetno palico zastraševanja ljudi pred referendumom o pokojninski reformi od ministra Svetlika prevzel minister Gaspari, na pomoč pa mu je priskočilo še dvanajst ekonomistov, v večini bivših ministrov in dobro plačanih svetovalcev sedanje in bivših vlad.


Minister Gaspari tudi tokrat problema reševanja javnih financ ne vidi pri vzrokih, temveč na koncu, pri ljudeh. Minister za razvoj vidi razvoj naše države v klestenju pravic njenih državljanov, kar je zaskrbljujoče. Žal ministra Gasparija ni bilo na dan njegovih ustrahovalnih sporočil javnosti na posvetu, ki je potekal v Državnem svetu, na katerem so strokovnjaki ugotovili, da je temeljni problem razvoja gospodarstva in naše države nasploh korupcija. Na tem posvetu so tudi ekonomisti, vendar nobeden od dvanajstih, ki so podpisali izjavo o pokojninski reformi, jasno povedali, da je boj proti korupciji ključen za gospodarski razvoj, predsednik komisije za preprečevanje korupcije pa, da je Slovenija sistemsko skorumpirana država. Zato ministru Gaspariju in njegovim dvanajstim podpornikom iz vrst znanih ekonomistov predlagamo, da njihovih manjkajočih 300 milijonov evrov ne iščejo pri ljudeh, temveč tam, kjer jih bistveno več ponikne in zato nihče ne odgovarja. Če bi recimo vprašali Generalno policijsko upravo o škodi gospodarskega kriminala v letu 2010, bi dobili številko večjo od pol milijarde evrov.



Minister Gaspari predlaga tudi uvedbo t. i. socialne kapice, ki bo najbogatejšim v tej državi zmanjšala njihove obveznosti plačevanja prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno, kar bo v teh blagajnah povzročilo izpad v višini 250 milijonov evrov letno. Takšen predlog kaže na veliko razumevanje nekaterih politikov do interesov bogatih in ignoranco do problemov delavcev, mladih in upokojencev v tej državi.



Milan Utroša,

sekretar ZSSS

nedelja, 8. maj 2011

RESNICA O BONITETNIH AGENCIJAH

V debati glede pokojninske reforme je s strani drţave zadnje čase vse bolj opazna argumentacija katastrofičnega scenarija v primeru nesprejetja pokojninske reforme, ki bi imelo za posledico zvišanje javnega dolga in tudi zniţanje bonitetne ocene pri mednarodnih bonitetnih agencijah.

Po zadnjih ocenah bonitetne hiše Standard&Poor's (S&P) (24.12.2010) pa Sloveniji zaradi prelaganja proračunske konsolidacije v prihodnosti grozi zniţanje bonitetne ocene od obstoječe stabilne k negativni. Po poročanju Dnevnika, ki povzema analitike bonitetne agencije S&P, se bo pritisk na znižanje bonitetne ocene še povečal, če bo vlada odlašala s strukturnimi reformami. Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve, je za Finance (24.12.2010) povedal, da bi "zniţanje bonitetne ocene Sloveniji za točko po grobi oceni pomenilo zvišanje stroškov zadolžitve države za sto milijonov evrov na leto, če upoštevamo še banke, podjetja in prebivalstvo, pa bi bili stroški višji za 500 milijonov evrov".

Ko država uporablja katastrofične scenarije z argumenti in pojmi, ki so za mnoge marsikdaj nerazumljivi (in mogoče celo prepričljivi), je prav, da z uporabo kredibilnih mednarodnih virov pojasnimo, o kom in čem govori drţava, ko nas prepričuje o nujnosti strukturnih reform.

Nouriel Roubini je v svoji zadnji knjigi Gospodarska kriza - Napoved prihodnjih finančnih zlomov o bonitetnih agencijah zapisal naslednje: "Igra se je imenovala produkcija obveznic, pri kateri so banke in druge firme na Wall Streetu neobveščenim kupcem zaračunavale težke provizije. Različne bonitetne agencije: Fitch, Moody's, Standard&Poor's bi lahko in morale to preprečiti. Vendar so tudi one od poplave novih vrednostnih papirjev precej zaslužile in bile več kot zadovoljne, ko so pomagale toksične kredite prekvalificirati v varne obveznice, ki ustvarjajo nerizične donose."

Iz tega izhaja, da bonitetne agencije niso nič drugega kot - interesne organizacije, katerih cilj je kopičenje dobička za zasebne lastnike.

Jacques Attali je v svoji knjigi Kriza - In kaj potem o bonitetnih agencijah zapisal naslednje: "Skupni prihodki treh največjih bonitetnih agencij (S&P, Moody's in Fitch) so se med letoma 2000 in 2007 (torej v času ekspanzivnega napihovanja kreditno-nepremičninskega balona) podvojili s 3 na 6 milijard ameriških dolarjev. Prihodki agencije Moody's so se celo početverili."

Iz tega izhaja, da so bonitetne agencije nič drugega kot krizni dobičkarji, katerih cilj je ustvarjati občutek vsesplošne panike in nujnosti sprememb, ki jih zbeganim politikom servirajo ravno te agencije.


Martin D. Weiss je 21. aprila 2009 na svojem blogu http://blogs.moneyandmarkets.com/  objavil prispevek, v katerem na zelo jasen način prikazuje popolno zgrešenost ocen bonitetnih agencij pri ocenjevanju finančnih institucij. Poda namreč štiri zelo znane in izjemno zaskrbljujoče primere, ko bonitetne agencije ob očitnem kolapsu finančnega sistema preprosto niso odreagirale - Enron, Fannie Mae, Bear Stearns in Lehman Brothers. Če omenimo zgolj odnos bonitetnih agencij do zadnjega primera, tj. Lehman Brothers: 15. septembra 2008 je Lehman Brothers objavil namero o stečaju. To je bil dogodek, ki je na globalni ravni dal dodaten pospešek ekonomski krizi. Vendar pa je zjutraj tega dne bonitetna hiša Moody's imela za Lehman Brothers rezervirano visoko bonitetno oceno A2; S&P mu je podelil oceno A; Fitch celo A+.

Tako kot v primeru Bear Stearns so se bonitetne agencije izgovarjale na element presenečenja. Vendar pa so 182 dni pred tem v javnost prišle novice o tem, da je Lehman Brothers prav tako ranljiv kot Bear Stearns, saj je imel še višji znesek "mrtvih" sredstev v višini 34,7 milijarde ameriških dolarjev ali 160 odstotkov vrednosti podjetja.


Weiss je ob teh podjetjih naštel še kar nekaj dodatnih padcev finančnih institucij, ob katerih se bonitetne agencije niso odzvale - New Century Financial (stečaj leta 2007); Countrywide Financial (kupljena s strani Bank of America leta 2008); Washington Mutual (stečaj septembra 2008). Ali pa že omenjeni primer Bear Stearns - bonitetna agencija Fitch je za to podjetje celih 18 let vse do zadnjega dne imela rezervirano oceno A+.

Iz tega izhaja, da niso bonitetne agencije nič drugega kot odkriti zavezniki finančnih institucij.

Če torej povzamemo. Bonitetne agencije so interesno pogojeni krizni dobičkarji, ki so izrazito na strani kapitala. Nič več in nič manj. Kako si drugače razložiti toliko primerov očitne zaslepljenosti in neodzivnosti v primerih kolapsa finančnih institucij na eni strani in zaslepljeno takojšnje reagiranje, ko gre za ukrepe finančne konsolidacije javnih financ - četudi gredo ti v smeri nevarnosti še globlje ekonomske krize, kot ţe dlje časa opozarja priznani ekonomist in dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo iz leta 2008 Paul Krugman (priporočam v branje njegovo kolumno v New York Timesu z 21. oktobra 2010, kjer je zapisal, da je "ocena, da bo Združeno kraljestvo leta 2011 videti kot Združeno Kraljestvo leta 1931 ali Združene države Amerike leta 1937 ali Japonska leta 1997. Prezgodnja fiskalna konsolidacija bo vodila v obnovljeni ekonomski padec. Kot vedno, so tisti, ki zavračajo učenje iz preteklosti, obsojeni na to, da ponavljajo napake iz nje.").

Preprosto: finančne institucije si lahko kupijo oceno AAA. Ljudje pač ne.

Sedaj si pa predstavljajte, da tovrstne "objektivne" bonitetne agencije, ki so stale ob strani finančnim institucijam ob njihovem padcu, vehementno navijajo za dodaten zagon strukturnih reform v Sloveniji. In kar je morebiti še bolj grozljivo: da jih ob tem citira sam premier Borut Pahor, ki je prejšnji teden povedal naslednje: "Bonitetne hiše ob ocenjevanju dolgoročne stabilnosti Slovenije opozarjajo na težave, če bi se strošek delovne sile povečeval. To pomeni, da imamo plače glede na našo produktivnost previsoke, in to znižuje konkurenčnost Slovenije."


Šokantno je, da premier Pahor po sprejemu pokojninske reforme citira bonitetno agencijo, ki je še na dan zloma banke Lehman Brothers le-to ocenilo z oceno A, po drugi strani pa skuša ta isti premier preprečiti prosto voljo svojih volilcev z grožnjami z ustavno presojo referenduma o novem pokojninskem zakonu. Imamo torej socialdemokratskega premierja, ki ga slepo vodijo krizni dobičkarji - bonitetne agencije, lastno ljudstvo pa je zanj le nepotrebna ovira na poti k sprejemu "nujnih" strukturnih reform.
 
Prav tako je šokantno, da nas z bonitetnimi ocenami S&P straši minister za razvoj Mitja Gaspari. Isti Mitja Gaspari, ki je bil med letoma 2001 in 2007 guverner Banke Slovenije, za katero je Damijan Žugelj, direktor agencije za trg vrednostnih papirjev, na predzadnji seji parlamentarne komisije, ki se ukvarja z menedžerskimi prevzemi, izjavil, da je "njeno neukrepanje izvirni greh menedţerskih prevzemov". Vsi pa vemo, kaj je v Sloveniji sinonim za menedžerske prevzeme - izčrpavanje podjetij v prid lastninskega kapitalizma.
 
Premierju Slovenije in ostalim finančnim jastrebom zato iskreno priporočamo v branje Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah COM(2010) 289 konč. - 2010/0160 (COD). Mnenje je EESO sprejel na 467. plenarnem zasedanju 8. in 9. decembra 2010 s 172 glasovi za, 12 glasovi proti in 9 vzdržanimi glasovi. Na tem mestu podajamo štiri citate iz tega mnenja:
 
"Bonitetne agencije so zelo omejene, zlasti pri kompleksnih izvedenih finančnih instrumentih, kar zadeva metode ocenjevanja, ki jih uporabljajo, pomanjkanje informacij in transparentnosti ter očitne konflikte interesov."
 
 "Še več, opraviti imamo s pravim oligopolom, saj samo tri agencije nadzorujejo pribliţno 90 odstotkov trga bonitetnih ocen: Moody's, Standard&Poor's in Fitch (in skoraj vse so ameriške). Te agencije so imele odločilno vlogo pri nastanku svetovne finančne in gospodarske krize."
 
"Vendar pa te agencije - kot da se ni nič zgodilo - še naprej izdajajo ocene, ki niso nujno objektivne. Tako je 26. aprila 2010 Standard&Poor's kljub dejstvu, da je Evropska unija Grčiji namenila 110 milijard evrov pomoči, znižal kreditno oceno Grčije na raven Azerbajdžana."
 
 "Določiti bi bilo treba tudi kazni za vodje in odgovorne osebe evropskih in mednarodnih nadzornih organov, če ne opravljajo svojih dolţnosti, zaradi škode, ki jo imajo zaradi njihove nedejavnosti banke in zdrave finančne institucije ter gospodarstvo, podjetja in državljani. S tem dajejo samo veliko podporo špekulacijam in vsem, ki za tem stojijo. Plačajo naj vsaj osebno za svoje neizpolnjevanje obveznosti. Etičnost, ki jo mnogi omenjajo v teh turbulentnih časih, bo težko doseči brez odgovornosti in s tem kazni."
 
 
Na čigavi strani ste, spoštovani premier?
 
 
Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

petek, 6. maj 2011

ZASTRAŠEVANJE- ALI JE TO VSE KAR JE ŠE OSTALO PREDLAGATELJEM NOVEGA POKOJNINSKEGA ZAKONA?

Z današnjim dnem se tudi uradno pričenja kampanja v okviru referenduma o ZPIZ-2. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ob tem poudarja, da nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ 2) še zdaleč ni usklajen z realnimi potrebami in stanjem delavcev in delavk v Sloveniji, torej prav tistih, ki so nosilci pokojninskega sistema. Po drugi strani pa se bodo kakor kaže predlagatelji ZPIZ-2 v referendumski kampanji v izogib temu dejstvu agresivno poslužili orkestriranega zastraševanja lastnega volilnega telesa. Kar je očiten dokaz njihove politične nemoči, sprenevedanja in bega pred odgovornostjo.


V Sloveniji smo konec aprila letos imeli 111.561 registrirano brezposelnih oseb, kar je skorajda enako številki iz leta 1992. Ali bo ZPIZ-2 ustvarjal nova delovna mesta? Ne.

V Sloveniji je znesek, ki ga je država od leta 1996 podarila delodajalcem zaradi razpolovljene prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje do danes narasel na več kot osem milijard €. Ali bo ZPIZ-2 povrnil ta denar? Ne.

Imamo pa v Sloveniji oblast, ki v imenu »demokratičnosti« zastrašuje lastne volivce pred posledicami padca pokojnin s frontalnim napadom na socialno državo, kar je še zadnji in najbolj brutalen dokaz paničnega prenašanja odgovornosti za neuspešno reševanje ekonomske in socialne krizo na lastne volivce. Pri tem pa je priročen vsak izgovor, vladini izračuni stroškov padca pokojninske reforme pa se v enem mesecu navijaško povečajo tudi za 100 milijonov evrov. Predlagatelji ZPIZ-2 so se najprej skrivali za »preveč liberalno« referendumsko zakonodajo. Nato so strah pred volivci hoteli skriti na ustavnem sodišču, kateremu so neuspešno predlagali, da prepove referendum. Potem so se skrivali za potencialno negativnimi ocenami mednarodnih bonitetnih agencij. Sedaj pa jim je ostal še zadnji beg pred odgovornostjo - to je zastraševanje. Na začetku mandata so govorili o »odgovornosti za spremembe«. Ljudstvo je pripravljeno za spremembe. Ampak le če ima odgovorno oblast. In če gre za spremembe na bolje!

ZSSS resnično upa, da bodo predlagatelji ZPIZ-2 v kampanji o tem zakonu prenehali bežati pred odgovornostjo. Kajti če temu ni tako, se lahko vprašamo le naslednje:

kdo nam vlada – demokratično izvoljena oblast ali finančni trgi? Glede na to, da je Vladi RS bližje pojem »fiskalna konsolidacija«, kot pa »pogoji dela in zdravje delavcev«, je vprašanje na žalost retorično.



Milan UTROŠA

Sekretar ZSSS

sreda, 4. maj 2011

ZAKAJ JE TREBA ZPIZ-2 NA REFERENDUMU ZAVRNITI?

ZSSS je bila pobudnica za zbiranje podpisov volivcev za zakonodajni referendum o ZPIZ-2, da bi lahko volivci sami odločili, če je neustrezen zaradi naslednjih razlogov, na katere smo vse sindikalne centrale med pogajanji v letu 2010 zaman opozarjale:


1. o pokojninski reformi ni bilo sklenjenega socialnega dogovora o pokojninski reformi med vlado in socialnimi partnerji,

2. za starostno pokojnino brez trajnih malusov/odbitkov ne zadošča 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske) zavarovalne/delovne dobe,

3. delavci in delavke, ki so se zaposlili pred 20. rojstnim dnevom na fizično najtežjih delovnih mestih in imajo zato številna mišično-kostna obolenja, se bodo prisiljeni »predčasno« upokojiti pred 65. letom starosti in bodo zato po upokojitvi pahnjeni v revščino zaradi do 18 % trajnih malusov/odbitkov od pokojnine,

4. ni določenega ciljnega nadomestitvenega razmerja med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino za 40/38 let zavarovalne/delovne dobe in zato prenizka višina pokojnin ne bo preprečevala revščine na stara leta oziroma upokojencem ne bo omogočala ohranjanje standarda, ki so si ga ustvarili v svoji aktivni delovni dobi,

5. ni določenega ciljnega nadomestitvenega razmerja med plačo in pokojninsko rento na podlagi dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja, zaradi česar bo nezadostno varčevanje za ta vir dodatne socialne varnosti delavcev po upokojitvi,

6. zavarovanci obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je leta 2001 nadomestilo beneficirano delovno dobo, se kljub težkim delovnim razmeram ne morejo predčasno upokojiti, ker privarčevana sredstva ne zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine,

7. formule za usklajevanje pokojnin bodo v naslednjem desetletju še poslabšale razmerje med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino ter dodatno povzročile zaostajanje ravni prej odmerjenih pokojnin za pokojninami, odmerjenimi v tekočem letu,

8. varstveni dodatek k prenizki pokojnini ni več pravica iz obveznega pokojninskega zavarovanja ampak socialno-varstven prejemek, ki ga bo treba državi vrniti s prepisom nepremičnine,

9. ni prehodnega obdobja za izenačitev prispevnih stopenj zavarovancev in delodajalcev za obvezno pokojninsko-invalidsko zavarovanje,

10. ni diferencirane prispevne stopnje za invalidsko zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki bi zagotavljala ekonomsko spodbudo delodajalcem za vlaganje v višjo varnost in zdravje pri delu, kar edino lahko omogoči dvig dejanske upokojitvene starosti,

11. v pokojninski osnovi se upošteva zgolj plačane namesto celotnih od plače obračunanih prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje,

12. Socialna varnost delovnih invalidov je slaba, ker so denarna nadomestila delovnih invalidov prenizko odmerjena in ni zagotovljenega sodelovanja stroke za zaposlitveno rehabilitacijo v postopku ugotavljanja delovne invalidnosti,

13. vrsta, velikost in sestava organov upravljanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so neustrezne in večini socialnih partnerjev kot legitimnim in reprezentativnim predstavnikom plačnikov prispevkov onemogočajo sodelovanje pri upravljanju sredstev, zbranih s prispevki.