Politika dveh hitrosti

Ljubljana, 11.7. 2012

V ponedeljek, 9.7. 2012 smo sindikalni predstavniki delovne skupine za pripravo socialnega sporazuma 2012-2016 »Znanje in ustvarjalnost kot temelj razvoja« javno opozorili Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) na izjemno problematičen postopek vključevanja širše javnosti v razpravo o novi Uredbi o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov. Javna razprava je bila omejena na »cele« štiri dni vključno s soboto in nedeljo, poleg tega dokument sploh ni bil objavljen na spletnih straneh MIZKŠ. Zato smo zahtevali, da se razprava podaljša in da nas ministrstvo s predlogom nove Uredbe tudi uradno seznani.

Na včerajšnjih pogajanjih o besedilu socialnega sporazuma so predstavniki MIZKŠ naše zahteve preprosto ignorirali. Še več: predstavnik MIZKŠ nam je »prijazno« pojasnil, da bi pač morali pravočasno oddati pripombe. In da s svojimi postopki niso kršili nobenega predpisa. Pohvale vredno.

Ko smo že pri pravočasnosti: na drugem pogajalskem sestanku (26.6.2012) si je isti predstavnik MIZKŠ privoščil izjavo, da so po mnenju MIZKŠ »še določene rezerve na posameznih univerzah«. Sindikalna stran je seveda takoj zahtevala pisno utemeljitev te izjave. MIZKŠ oziroma njegov predstavnik dr. Borut Rončevič sta se zavezala, da nam bosta posredovala podatke o finančnem stanju na univerzah in o nahajališčih t. i. rezerv. Do naslednjega sestanka pogajalskih skupin 2.7.2012 teh podatkov sindikati še vedno nismo prejeli. MIZKŠ oz. predstavnik ministrstva dr. Rončevič sta se spet zavezala, da bosta te podatke posredovala, in sicer do 8.7.2012.

Toda na zadnjem, včerajšnjem sestanku pogajalske skupine je dr. Rončevič ponovno izjavil, da teh podatkov še nima, ker jih »usklajuje«. MIZKŠ nas je ob tem »prijazno« seznanilo, da bo v roku enega tedna (!) poslalo rektorjem univerz dopis, v katerem jih bo zaprosilo za posredovanje natančnih podatkov o njihovem poslovanju.

Če povzamemo to neverjetno zgodbo:

MIZKŠ na skrivaj objavi novo Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in javnosti ponudi štiri dni za javno razpravo. Po drugi strani pa sindikati že tri tedne (!) čakamo na pisno utemeljitev presenetljive trditve, da so »določene rezerve na posameznih univerzah«. Za piko na i pa si je isto ministrstvo vzelo en teden časa (!) za pripravo preprostega dopisa rektorjem, v katerem bi jih zaprosili za posredovanje natančnih podatkov o finančnem poslovanju njihovih ustanov.

Kdo se tu iz koga norčuje? Če je vprašanje retorično, pa je zato odgovor tem bolj nevaren. MIZKŠ oziroma njegovi najvišji predstavniki očitno mislijo, da lahko brez posledic kadarkoli izjavijo karkoli, širši javnosti pa nalagajo nemogoče roke za vključitev v tako imenovano širšo razpravo. MIZKŠ morda res ni kršilo zakonov, zagotovo pa je s temi dejanji še za eno stopnjo znižalo raven javne politične komunikacije.

S spoštovanjem,

Branimir Štrukelj, Konfederacija sindikatov javnega sektorja,

Goran Lukić, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

Marko Marinčič, Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM